Pešcem več prostora v centru
Ljubljanske ulice, §e posebej pa ožji center mesta, so ne-nehno natlačene z vozili in peš-ci, lahko rečemo, da sploh ne moremo razložiti, kdaj je pro metna konlca, kdaj pa ne. Se-veda tako stanje povzroča mno-go nejevolje med ljudmi, skrbi pa tudi različne upravne služ-be.
Pogovarjali smo se z vodjo urada za promet Milanom Le-banom ter sodelavci, ki zavzeto razmišljajo kako presekati ta gordijski vozel.
Zvedeli smo, da je značilno, da je postala prometna proble-matika interesno področje naj-širše javnosti. Ravno javnost je večinoma posredno ali ne-posredno sugerirala usmeritve, ki so v skladu z našimi eko-nomskimi možnostmi in rešit-vami.
»Bistvo teh sugestij je v tem, da v ožjem središču ne vlaga-rno v kvantitetne posege, tem-več v kvalitetne — in sicer ta-ko, da čimbolj omejujemo osebni motorni promet na ra-čun mestnega javnega prometa in površin za pešce.«
Urad za promet je ob vse-stranskem upoštevanju mnenja občanov v zadnjem času izde-lal vrsto analiz in predlogov, kako naj bi rešili prometno za-gato na naših ulicah.
Predlagali so različne mož-nosti večje prometne izkori-ščenosti obstoječih prometnih površin. Hkrati so seveda upo-števali zahteve po boljšem pro-metnem redu in varnosti. Po-sebno skrb so namenili svet-lobni signalizaciji, saj ta pome-nl enega najvažnejših elemen-tov prometnega reda.
»Izdelali smo že tudi pro-gram semaforizacije za obdob-je 1973—1985. S pomožjo Stro-kovnjakov fakultete za elektro tehniko je že izbrana najpri-mernejša tehnologija upravlja-nja s semaforji.«
Vsa večja sodobna mesta se srečujejo z vprašanjem poto-valnih hitrosti. Tudi v centru je bilo to zelo aktualno vpra-šanje, ki sicer še vedno ni po-polnoma rešeno, marsikaj pa je že storjenega. Poudariti je treba mestni javni promet, ki je toliko bolj pomemben, ko-likor skušamo ljudi preusmer-jati na uporabo mestnih vozil. Še vedno je namreč preveč ti-stih, ki se vozijo v službo z lastnimi vozili in tako še bolj trpajo mestne ulice.
»Pomen mestnega prometa je bil še posebej opazen, ko smo uvedli zanj posebne vozne pa-sove. Seveda je to vplivalo tu-di na zmanjšanje razpoložlji-vih kapacitet za osebni motor-nl promet. Te redukcije in pos-kus uvajanja strožje parkirne politike s pomočjo parkirnih ur naj bi bil prvi korak k zmanjšanju osebnega motorne-ga prometa v ožjem promet-nem središču, kar pa je tudi v skladu s politiko urejanja prometa. Prometni urad je iz-delal v soglasju s skupščino občine Ljubljana-Center pred-log zapore določenih ulic tn uvedbo čistih površin za pešce.
Prometni urad pripravlja še nove predloge, ki naj bi poma-gali pri izvajanju zamišljene prometne politike. Ravna se po prometni študiji, ki jo je izde-lal Ljubljanski urbanistični za-vod, v kateri so zajeti že vsi dosedanji predlogi in realizlra-ne stvari. Med konkretne teko-če naloge spada zaenkrat poleg nadaljnje obdelave programa semaforizacije še ureditev cen-tralne avtobusne postaje in pre-ureditev prometnega režima tranzitnega cestnega sistema v Ljubljani.«
Pri razgovoru smo Izvedeli, da je študija prometnega ura-da v drugi fazi izdelave. Izho-dišče vseh prizadevanj je v tem, da bi pešcu vrnili njegove po-vršine, predvsem pločruke, ki so sedaj neredko marsikje že precej v »lasti« voznikov. Tre-ba je omeniti močno podporo skupščinskih organov in vseh krajevath skupnosti. še pose-bej krajevne skupnosti so ne-posredno pritegnili k sodelova-nju.
Največ ugodnosti in zadovolj-stva bo seveda za pešce, ki so doslej res marsikdaj potegnili kratko. Predvsem bodo dobili nazaj svoje pločnike, saj bo ukinjeno vsakršno parkiranje na hodnikih za pešce. Med dru-gim se bodo tudi posamezne ulice odprle samo za pešce.
Pešci se bodo lahko neovira-no sprehajali po čopovi, Na-zorjevi, Cigaletovi ulici, kjer bo poslej večja »peš cona«. zaje-ma pa torej osrednji ceater Ljubljane.
Tudi v Stari Ljubljani bo Se povečana taka sprehajalna co-na, ko bodo zaprli pot vozilotn
na Mestoi trg in Pod trančo. Na kratko naštejmo še neka-tere ulice, kamor avtomobili ne bodo imeli več dostopa: del Puharjeve, Adamič-Lundrovo nabrežje (v korist tržnice), Pet-kovškovo nabrežje (med Pre-šernovim trgom in Zmajskim mostom, sem naj bi se razši-rila tržnica s svojo suho robo), Trubarjeva ulica ter zgornji del ul. Moše Pijade.
Pešci se bodo lahko v teh ozkih ulicah vamo gibali, omo-gočeno pa bo tudi lažje delo-vanje trgovskih in gostinskih lokalov. Predvsem pa bo za pešce s tem urejena povezava med Tivolijem in gradom.
Potrebno je bilo urediti tudi vzporedno cesto, kl bo nado-mestila Copovo ulico kot važ-no povezavo z mestom. V ta namen bodo preusmerili dvo-smerni promet na rekonstrui-rano Wolfovo ulico ter po po-daljšku Šubičeve. Prva dela pri urejanju teh ulic so že v teku, z razširitvami pa bodo končali sredi novembra, nakar bodo lahko 6opovo ulico takoj zaprli za motorni promet. Druge ome-njene ulice bodo zaprli v krat-kem.
Po novem bodo precejšnje spremembe tudi glede parkira-nja v središču mesta. Spet bo glavna pozomost veljala peš-cem, ki jim je potrebno ponov-no zagotovitl neoviran prehod po vseh hodnikih za pešce. Ne-katere parkirne ure bodo pre-stavili v druge ulice. V bodo-če bo imela Ljubljana okoli 500 parkimih ur. Obstaja tudi predlog, da bi cena enega di-narja ostala. Spreminjali bodo torej le čas, tako da bo pone-kod mogoče za isto ceno par-kirati le četrt ure, drugje pol, vendar največ dve uri. Na naj-bolj zasedenih mestih bo do-voljeno parkirati četrt ure (že-lezniška postaja in Mačkova ulica), v ožjem središču mesta pa pol do ene ure.
Zadnje čase je bilo veliko go-vora o kolesarskem prometu, kl naj bi spet dobil domovin-sko pravico na mestnih ulicah. Ne da bi bili mačehovski do kolesarjev, pa na pristojnib. mestih poudarjajo, da je to po-vezano z velikimi težavami in stroški. Seveda pa bo sčasoma potrebno vrniti tudi kolesar-stvu nekdanje pravice in čim-bolj omogočiti njegov razmah. Kot v nekaterih prometno bolj razvitih državah, lahko tudi pri nas pričakujemo večji razmah kolesarstva. Prometni urad je sprva predlagal, da bi vzposta-vili okoli centra nekakšen ring, kjer bi bil kolesar ločen od prometa. Vendar je zaradi ve-likih sredstev, ki bi bila po-trebna za uresničitev te zami-sli, to še vprašljivo. Kaže, da bo za kolesarje bolje urejeno na Resljevi cesti, poskrbeti pa bo treba tudi za postavljanje teh koles oziroma dodatne pri-stope do tržnice pri Tromostov-ju. Zaradi vedje varnosti pa se bodo morall tudi kolesarji umakniti z nekaterih cest v središču mesta.
Ž. S.