St 29. Hoehlopl. K.k. Hofbibliothek, Wieii V Gorici, v cetvrtek 22. julija 1875. „Soda" izbaja ysak cetrrtek ia velja s potto prejemana ali v Gorici na dora poSiljana: Vse Ieto ....... f. 4.50 Pol leta .......2.30 Cetvrt leta ...... 1.20 t,LmetoYalec'' xa narocnike Soce Vse 1. i. 2.—Pol leta f. 1, Za neoaroinike: Vse ieto f. 3.— Pol leta f 1.60 Pri oznanilih in, ravuo tako pri ,,po_ tlmicak" Be •»lacujezauavadm»fcriHtop«o vrato: S kr„ ae Hit ti»ka l krat 7 „ „ ., „ 2 krat tf 3 knit Za vtiv crke po prostoru. SOČA Posamezne SterHke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternoffiju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179 in „ Via della caserraa 60" NaroSnina in dopisi naj se blagp-voljno poSiljajo pod naBlovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Bokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugira ne-premozmra se naroSnina zni&a, ako se oglase pri uvednifitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Y poprojsojih casih so mislili, da so imajo po «o-lah uftiti le otroci viSih stanov in trdili so, naj ljud-stvo ostane nevedno, ker je potom loze vladati. Zares jo bilo to primerno teraniin fiasom, v katerih so privi-iigim.nl stanovi ljudstvo zatirali, v katerih so bili ti stanovi gospodarji, ljudstvo pa uboga 6eda, Ali 6asi se spreminiajo, in filoveStvo napreduje, poprej kaj po-caai, zdaj nitro. v kakem obziru §0 prenaglo n. pr. v znajdbah vojaSkega orozja. Ako pa sosedje napreduje-jo, bogatijo in si znajo pomagati v vsakem slufiaju, mi pa ostajamo pr: staremorodji ali orozji, pri stari neve-dnosti, tfdaj obozavamo in koueftno moraine poginiti. Saj je znano iz privatnega zivenja, da so od inteligeu-tnega bogataSa v tern ali drugem obziru odvisni sosedje. Tuiii je znano, da sta med drzavarni mee in moe posledna razsodba, da je med narodi inaio pravienosti. Zato velja v novejSih 6isih drugo naeelo. namrefi to, da se ima poduk kolikor le mogofie siriti med ves 11a-rod primerno raznira stanovom. Kolikor mogofie naj se ttfdaj vsak razun vore ufti saj pisati, Ciituti, rafiuuiti, naj se ufti svojega iezika in naj zaeonja prav misliti ker je to temelj daljnemu poduku. Ta daljni poduk pa mora biti raznovrsten, in za to nimajo narodi wc sa-mih gimnazij, kakor poprej, ampak osnoval't so tudi real-ke, tehnike, ttftflaice za trgovstvo, za rokodolstva in krae-tijstvo. Kaj potreben, da v prvi vreti je potreben na-predek v kmetijstvu. Denimo, da je una sama ob5ma zboljsala svoja vina tako, da prodaja kvinc" po 4o do 50gld. Koliko bi obogatela deiela ko bi vse obcine v tej razmeri napredovale? Postavimo, da bi planinarstva samo po vsein Tolminskem se tako zbcljSala, kakor na-predujejo Polubinci, gotovo bi dobi&ek na tisuite ve& zna-8al gospodarjem in dezeli v prid. Pra? tako je velika dobrota Ce se obrtnija razvija, in nasledki obojega ra-zvoja so, da imajo po tem trgovci dosti dela in iivo tr« govino. Vse to pa bogati narod od leta do leta vec, zlasti fie tudi uceni moije znanstveno podpirajo tako de-loranje s preiskavami in znajdbami. Oa je pa vse to mogoca, treba je raznovrstnih in dobrih sol teoreticnih in prakticnib. Prav iz te potrebe, da se poduk kolikor mogoSe raz-fiiri v ves narod, pri nas t vse narode. sledi samo po LISTEK. Demr. Njegova rate in zloraba. Bolje je iti spat brez ve-eerje, nego vsjfcati z dol- AngieSka gOfl narodna prislovica. Doktor Johnson pravi, da so dolgovi. naprarljcni v mladosti, poguba pozneje zrelej&e starosti. Xjegove be-sede je vredno tukaj postaviti: nXe navadite seu, pravi on nsmatrati dolg le za nev§t6nost, kajti po ne dolgem bodete se prepricali, da je dolg prava nadloga. UboStvo ne dozvoljuje dobrega storiti in zaradi njega ne more se kljubovati fizicnerau i motalnemu zlu, kte-remn se je treba izogibati z vsemi mcgo&imi pripomoc-ki. Prva skrb Vam bodi to raj, da ne bodete nikdar komu kaj dolznt. Odlodite, da necote biti siromaki i zatega delj potroSite menje, nego imate. Uboznost je velika neprijateljica ^lovelke srece: ona unicuje za gotovo svobodo. Premoznost nij samo podlaga utazbe (miru), temuS je tudi podlaga dobrotljivosti. Kdor po-mo6i potrebuje, ne moie drugim pomagati. Neobhodno potrebno je za vsacega, da preglednje in da vodi sam vse svoje opravke, ter dapelje na drob-no raSun 0 svojih prihodib in razhodih. Da se uporabi nekaj domage aritmetike, bode* prav koristno in uspes-no. Pamet zahteva, da svoje iivenje tako uravnamo, da menje potrosimo kakor zasluzimo. To je pa mogoee do-Befii le z rednira ztvenjem Vojvoda Wellington je vo-dil Mqu raJun 0 vsem denarji, kterega je prijemal in tro- sebi, da mora podufini jezik narod ni jozik biti, kajti le tako je mogofie uCenoem nizkih v viSih Solah t e-meljito, hitro in oziroma lahko so ufiiti inza-res napredovati. Ker jo pa to zaostalim narodom So bolje treba, nego drugim, morajo prav ti go ostrejse na to gledati, da se tujsfiina v Solo ne vrine kot podu-5ni jezik, tudi v vise Solo ne. Kedor drugafie trdi, nofioobfino oraike temvefi Xeli, da bi narodi Se zaostajali v znanostih in v napredku, on je tedaj neprijatelj narodov in doticne drzave, kate-ra ne more moLoa biti, ce bo drzavl/ani ali razni njoni na-lodi nevedni, vbogi in nemarhi, ali fa se pofiasi ali napfi-no razvijajo. Kakor 6uti cefi Xivot, kedar boleha lo en ud telesa, tako trpi vsa drkva 6a je en njen del zane-marjen, 6e no more naravno se razvijati in je zatiran. To so sicer resnice, ki obfino veljajo, le pri nas Slovanilt v Avstriji ne morejo se vkoreniniti, in nas-protniki imajo razne iz^ovore zlasti za nas Slovence. Slisi se ugovarjati, da je nam jako potreben nem-M jezik, ker ne pridemo s slovensfiino dated, in bi morali doma ostajati Siovenoi, ki ne znajo drugofie no-go samo slovensko govoriti. N11, mi vsi prisnavamo, da nam je nemfifiina v znanstvenem obziru potrebna; toda mi smo po postavi svobodni in imamo sami odlo-Levati, koliko in kako so jo houemo nauciti, vsakako varhov ne potrobujemo. Nik'ar pa se ne sine zarad potrebe kakega tujega jezika naravna prava pot poduka in od^cje zapustiti, nar manj pa v ljutlske §ole ta jezik vrivati, ali eelo narod potuj&evati. Kakor so zdaj nafie Sole osnovane, se pa narod germanizuje, Poglej-te nage mladtmce, ki iz sol stopijo, poglejte veliko ve-liko recino gospode. Vsi ti znajo ncmski jezik bolje nego slovenski, vsi mislijo le v nem§kem jeziku, in ke-dar piSejo, so sicer besede slovenske, ali duh pisave je nem§ki, in ie to jim je te^avno. Vrh toga je njih du-§a tako popaeena, da jim je malo mar narodu, nekateri ga eelo sovra^ijo. Kaka zamore biti bodoSnost in oso-da takega naroda, in koliko velja tolazba: „Mi siari se ne moremo ve6 ufiiti jezika, mladinazo vse popravi. Poglejmo izmed te mladine samo nase mlade pro-fesorje in jurist*. Stopivsl iz §ol morajo prvi vedno nemSko podafievati in drugi vuradihna Primorskera eelo italjansfiine se u6iti, in mod seboj se pogovarjaje vefii-noma govorijo nem§ko ali laSko. Tako se vedno vrtimo v kolobaru in takose vlefit greh zoper narod nost x bole- §il. „V dolznost si nalagam", rekel je Vefikrat Gleigh-u, „da plafiujem sam svoje racune, in svetujem vsem, naj tudi tako delajo." V poprejSnjih dasih sem imel navado narofiiti to opravilo svojemu zanesljivemw slulabniku, ali seasoma sem opustil to slabo navado, ko sem nam-rec necega dne v svoje veliko za&udjenje dobil v izpla-fiilo staro rafiune od dveb in ve$ let. Slu^abnik neizpla-6av§i mojih ragunov je gpekuliral z raojjin denarjem. GovoreSi 0 dolgovib, izrazil se jo isti vojvoli tako-le: Dolgovi napravijo dloveka suinjega. VeSkrat sem po-skusil, kaj se pravi potrebovati denarjev, ali vendar nij-sem nikdar si kaj vdolzil." Znano je sploh, da tudi Washington je bas tako pazil sam na vse svojo opravke, kakor Wellington. On nij se sramoval pregledavati najmenjSe stroSke svoje hiie, kajti on je hotel ziveti po§teno po svojih sredstvih tudi takrat, ko je bil naj-vi§i destojanstvenik, namrefi predsednik zdrnzeuih se-vero—amerikanskih dr&av. Admiral Jervis, grof §entvincentski pripovedovaje 0 raznih bojih svoje mladosti, navaja tudi svoj sklep: ne dolziti si nikdar nifi veS. „Moj otec" tako pripove-duje on, „irael je veliko druzino in le malo srefie. Ko sem zapustil njegovo hiso, izroeil mi je dvajset lir str-lin. Druzega nijsem od njega dobil. Po ve&letnem slu^-bovanji pri marini, po§ljem na-nj menjico za dvajset lir strlin s proSnjo, da bi jo prihvatil (akcepfiral), ali on mi jo je vmol s prosvedom (protestom). To, me je to* ko uklonuio, da sem sklenil, nikdar ve6 nobene menji-ce potegnoti, fie ne bi bii preprifian, da se bode izpla-cala. To seni tudi drzai. Nemudoma sem premeuil svoje zivenie, zapustil sem mizo castnikov, zivel sem sam za-se, zadovo\jeval sem se s porcijoni navadnimi, kteri so znyo vred od vodu do rodu. Tuzna nam majka Slava I Kaj puhol je pa gori emenjeni nagib, da ne moremo blovenci le slovensko govorefii dalofi po svetu ho-diti. No, to jo jako fcudno. Prod vsem mora vsak narod skrbeti za so, za svoje zivenje in za doma&ijo, in zato morajo Sole in uradnyo narodne biti, V drugo vrsto spada §0 le skrb za tiste, ki dom zapuste, Pa kaj malo jih je izmed nas prisiljenih po tujem svetu kru-ha iskati, saj vo vsak, da imamo premalo domaoih ju-ristov, zdravnikov, ufienih rudarjev in gozdnarjev, da imamo premalo slovenskih rokodelcav in trgovoov, premalo domaftih tvornic in eelo kmo^je se pritofcuvajo, da premanjkuje dolaleev. Po tem takem jo doma dovolj sluzeb, in kedor ima talent, pridno naj se nau&i to all 0110, da izpodiinemo tiijoe, ki pri nas obogatijo in ho-cojo potein nam gospodovati. Denimo pa, da bi imeli zares proved ufiuno gospode, dobrih rokodoloov izurjenih didaleev i, t. d, Kje nek bi ti sluzeb dobivali? Na Nem^kem in Italjanskom gotovo m\ ker jo vmh toh U zdaj v tako obilnom fitevi In, da silijo v dnyo dfc^ele, posebno k nam 81oveneom. Dobivali bi jih na Hrvntskem, v Hrbijl, na Ogrskora v Eusiji, sploh pri bratih Llovauih proti izbodu, kaiuor zo zdaj nasi ljudje hodijo. K'dor pa dobro sloveiwko zna, hitro so naufii drugih slovanskih jezikov. Tudi vidimo v Qorici, Trstu, pri vojacih i. t d., da so na6i fatttje in dcklino po prakticni poti v 0 do 12 mescih ita^janske-ga ali nemskega jezika prav dobro naufid za vsakdaujo polrebo. Prav zato nij treba otrok v ljudski Soli mufiiti z tujScino, temvee naj uiitelji nato gledajo, dase otroci temeljito uce drugih predmetov. Kedor jo v toh dobro poducen, in je izurjen rokodelec, delavec, trgovec i. t. d., zluzbo dobi tudi na tujetn, kjor gledajo v prvi vrsti na izurjenost v delu, a ne na jezike, cu jih ne zahteva posebna sluzba. n. p. trgovskega korespondenta, natakarja v velikih mestih i. t. d. Pisali smo 0 tem toliko, ker so nezdrave razmere in nasi nasprotniki nas narod zapeljali inoslepili tako, da sam krivo sodi svoj poklic in svojo nalogo. Ali mi moramo popoluoma so zdramiti, pogumno tirjati. kar nam tifie, pa n*»prestano se uciti. Smejajo se sicer hu-dobni centralist! 6e§, da nijmamo no profesorjev, viSe Sole, ne knjig za Solske potrebe. To pa nij res, prvih je zadosti in vsako Ieto jih je vec, vsi ti so zmozni, slovensko predavati. Saj so nekateri to ze pokazali v ra- se dobivali na brodu; pral in popravljal sem si svojima rokama svojo obleko; par hlac sem si sam sosil s plat-noni tnoje postelje i tako sem si toliko prigtedil. da sem menjico izplacal in svoje poStenje zopet pridobii. Od onih dob sem vedno skrbel ziveti po svojih prihod-cih." Najvige vredi za mladost, da dobro zaSne. Za6e-njajte dobro, in navada storiti kaj dobrega vam bode v kratkem tako lehka, kakor navada storiti kaj slabega. Kedor prav zafine, je ze na pol dela, pravi star prego-vor. Nij malo nadepolnih mladenicev, ki so sisamipro-uzrofiili nepopravljivo skodo z enim samim krivim kora-kom v zafietku svojega zivenja. Drugi pa, dosti slabli na umu, so postali sreSni, ker so dobro zafieli in po-gteno naprej ziveli. Dober zacetek je, tako refieno, za-datek (ara), obljuba in zagotovilo, srefinega konfinega uspeha. Dosti njih je, ki ne zivijo, temufe le zivotarijo. Njih zivenje je za—nje sama nadloga, za druge pa nz-rok vedne tuge in ialosti, ia vendar ti ljudje bi bili za-mogli nositi eelo svoje visoko in vydno napredovati, ako bi bili zaceli in v resuici tudi nadaljevali prav in dobro delati. Nahaja se, zalibog, na svetu dosti ljudij. ki mjso tako potrpezljivi, da bi zamogli pofcakati na uspeh in ki ne znajo biti s tem zadovoljui, da bi tako zuSeli delati, kakor so zaieli delati njih o6etje. Oni hofiejo tarn za-6eti, kjer so njih ogetje svrgili, in mislijo uzivati plodo-ve obrtnosti, 6eprav nijso sa spravljenje istih plodov ni-Sesar storili. Med yudmi srednje vrste je posebno te-zna ofiitna potroSiti vse svoje prihodkein potroSiti oelo Se vefi. Taki ljudje se zaljubijo v zivenje, kterega posledi-ce so strasno nevarne cloveSkemu druStvu. Roditelji 7765 zniii solah t Gorid, id eelo taki, Id so dvomffi o svoji zmoznosti, toda kmalo so se izurili. Lar se tide knjig za Sole, je to naj manjia skrb, naj vaznejse so ze pripravljene v rokopisih, nekatere ee-lo so tlskane. Denimo pa, da jih ne bi bilo, no. potem naj vlada jih priskrbi, kakor skrbi za nemske solske knjige, to je njena dolznost, in zmoinih pisateljev nie dobi, . Mi pa ne zahtevamo narodnih sol m narodnega razvoja samo za-se, temae tadi zarad Avstrye. Mi Slo venei bivamo v vazni dezeli na skrajni meji in prav zato moramo biti raz?it, krepak, svoboden narod; kateri se zaveda svoje naloge in je pripravtyn se irtovati v potrebi. Dopisi. X* Gortot doe20.jniija, (hv. dop.) („SIavec«)-Slav-d po nasih dobravah nle Sedatfe redkeje pojejo, le tn pa tarn se kateri tain© lagnee, in dolgo ne bo, da se bodo pocasi ravaali na odhod v gorkeje kraje, kamor izpeljejo sreSno odgojeno ralado droiinico. Ziina prisma, pticke spodu Vsakemu je milo po slaveevem petji. A loieje je bomo pogresali zdaj, ko si je med nami gnezdo sozidal „Sla?ec", katerega ne prepodi najostrej-fa zima, cegar drazina se bode verno derzala domacih taL—S 1. julijem je pevsko drustvo BSla?ec" od vlade pripoznano. Koj bode zacelo delovati za prekrasno svo-jo sverho. Uze zdaj se veselimo tiste are, ko bode iz Vaaih sto gerl zadonela slavska pesen.—Narodna nav-daienost, katera je bila uzplaintela vsled mnogih tabor-je?, eeda\je boy pojema in uga§a. pogubijivi indiferen-tizem pada na nase terge in vast; pazljivemu opazo-valcu nasih razmer se ne moreju odtegniti tc zalostne piikazni. Zat6 mora vsak rodoljub radostno pozdraviti novo pevsko drastvo, katero bode gojilo umetnost, sirilo narodni ponos in blagodejno edinilo razcepljene stranke na polji, ki je vsakemu priatopno. V umetnosti in Iju-bezni do domovja bomo pae" vsi edini! Dvignimo toraj to drastvo z vso resnostjo in ljnbeznijo na noge, pod-pirajmo je mozato vsi brez razlo5ka stanii, in v krat-teem casu postane ponos nasej pokrajini in celej Slove-niji. Vee bode koristil „SIavec" narodni ideji, kakor vsa druga pclitiena drustva, Pevci iz raznih krajev, zdruze-ni v pevsko kolo, bodo najzanesljivejsa garda, katerej ae bodo morala adati se tak6 oterpnjena serca. Bodo-ju bi, arno pristopajte k drustvu! Pevci so uze pokazali v ojo navdusenost za drastvo, katero zelijo videti cve-oce in slavno. Od astavnikov bode toraj najvec od-visno, ali bode zagotovljen drustvu krepak obstanek. Zaeetek je dober in nas navdaja z najboljso nado. Iz vseh stanov so se uze oglasili astanovniki in so dali tak6 lep izgled vsem rodoljubom. Neizvonljivo slavo Yam, gospodje, kateri bosie dieili pervo stran drnStve-ne „zlate knjige"! Posnemajte je vsi, kateri morete kaj zertvovati za narod in umetnost. Posebno podpornik je lehko vsak, ki je le koliekaj graotno na dobrem. Na-dejam so, da bodo destiti g.g. dnhovni vecinoma pristo-pili k „SIaveu". Nih2e nam ne bode zameril, 5e re5e-mo, da je to kolikor toliko tudi ojihova dolznost, kajti pevci po vaseh in tergih z vesetjem sodeinjejo pri cerk-venik opravilih; s toliko veeo Ijnbeznijr* bodo slavili eerkvene praznike, ko bodo videli, da cest. duhovscina podpira pevsko drastvo. In vodstvo dra§tveno si bode tadi prizadevalo blaziti pri raznih pevskih oddelkih cerkveno petje, ako bodo gg- eerkveni predstojniki zve-sta pcdpora drastvo. u . _ ' . s-asBBg-aa^'W^—^ hocejo napraviti iz svojih btnov ne toliko oseb dobro izrejenih, temae toliko milordov (bogataSev), in vec-kra» se dogodi, da napravijo iz njih same pokveke. V tern se navadi mladez na lepe obleke, na preobilnost, na veselice, na veselje sploh, ki ne more biti nikdar podlaga pravega plemenitega moSkega zDacaja. Svet je v resnici plen slavohlepnosti, saj na videz hoeejo biti vsi gospodje. To slavohlepaost in navidez-nost hofejo ljudje obdrzati Se tndi na skodo po§tenosti. Kdor nij bogat, hofie, da se saj dozdeva in misli, da je bogat. Nijmajo pognma, da bi polagoma se v zivenji svojem brigali in napredovali, nijso zaciovoljni s polo-iajem, v kteri se je boga nzvidelo jih postaviti, ampak hoSejo ziveti po modi in tako kakor bogatini. Kofiko nesred, koliko pognbe, koliko nadloge zaraja se in izhaja iz toga pohleta po 6asti in iz te navideznosti, njj treba popisavati. Nevarni nasledki pokaznjejo se na tisoe na5inov:-v nesramnih goljafijah, ktere so doprine-sli mozje, ki imajo sicer dovolj pognma biti nepo&eni, Id pa nijmajo pognma $aj na videz pokazati se kot re-veii. Pokojni sir Karol Napier poslovivsi se od indijske vojske (armade) je sicer predrzno, ah poSteno ravnal, ko je razglasil za dnevni red krepek prosved proti za-pravljivemu zivenjn mladih 5astnikov, ki so ticali v nesramnih dolgovih. - Y tern imenitnem razglasa pravi Karol Napier? „Po§tenjeje nerazdrnzljivo od zna^aja pravega moJraka. Lokati Sampanjec, pivo, prebadati ko-nje in ne ptaSati jih, so dejanja goljufov, a ne poStenja-kov." In aares ljudje, ki so za svoje zivenje ve6 potro-Sili, nego so iznaSali njih prihodi, ljudje, ktere so lastni slnzabnici pred sodnikom tozili zastran dol-gov aapravljenih za izredae cpaSnosti, zamogli so sieer Ye pa, gospe, gospodifine in dekleta, oj ne zamej rite vnetemn pevcn,w2e se prederzne sepniti Vam neka-nanho: kaj ne, da nam napravite lepo zastavo? Eako bomo ponosni na njo, kako dastno jo cemo nositi dano nam iz Yasih belih rok. Pa saj Yas uze vidim, kakd skrivnostno stikate neine glaviee. Hvala! Is Ntbreimt, 16. malega srpana. (Izv. dop.) Dovo-lite mi malo prostora za nase domafe zadeve. Yeckrat <5itam v Soci rasprave o razdelitvi obSinskih zemljise, katere se mi prav dopadajo. Tadi mi v Xabr<*z:ii smo nze dvakrat razdelili obtinska posestva, a Se zdaj ne verno, pri 5em smo. Prva razdelitev vrsila se je leta 1859 in kakor se dobro spominjam je tistikrat stareSinstvo sklenilo in se je napravil zapisnik, na pacBagi kateregi je tadi tedajs-ni iopan, gospod Tomai Grades, ob^inarjem javno raz-jasnil predno se je zaeelo pri razdelitvi navadno sre6-kanje, da noben obSinar ne erne prodati svojega dela, ako I bi se pa nasel na kaksnemdela (parceli) kamnolom, (Java) mora dotienik tisti del sopat odstopiti obdini, katera ga odskoduje z drogem delom, na drogem mesta. PreSlo leto J pa se je zgodilo, da so nekateri ob^inarji prodali njtho-I ve deleze kot lome za lepe tisoce ii* zupanstvo je molcalo. Nekateri srenjski odborniki so to ree prinesli v st-jo stare-sinstva. pa vse zastonj. Tako se zalibog skoro povsod zanemarjajo javna opravila iz nevednosti, nenatanjcno-sti in sploh za to, ker nijsmo zreli za samonpravo.— Druga razdolitev pa je bila lansko leto. Ker je stareSin-stvo tudi voljavno sklenilo in se zapssnikom zatrdilo.da tisti, ki bode svoj delcz prodal, bode moral plauati globe 50 gold in ker so nekateri reveisi, za prav veliko pc -trebo prodali svoje deleze, da si namree popravijo po-histva, jih zdaj zapanstvo hudo prega»ja in jim zuga, da morajo precej piacatt 50 gld. globe, dasiravno . o morda delez ie za 60 gld. prodali.— Kar se ]i> *popr-;j prevec skozi prste gledalo, se zdaj prsostro postopa, zu-panstvo je molfialo poprej,ko bi bilo lehko tisoce dobi-lo, zdaj paje energifinoza malenkosti. Sicer pa bi bilo boljse, da bi se zapanstvo na poslopja onih intabuliralo' za 50 gold, in na plaeilo fcakalo, ker pr*;t;ej placati tako ne boi'o mogli. Preslo zirao sem tudi zapazil, da nasi ljudje brez-vestno drevesa izkopujejo,namesto da bi jih sndili; ali nij to zulostno ? Ce se pomisii, koliko 6asa je treba na pusfcem Krasu predno eno drevesce izrase. mora se pac obzalovaii razdelitev Z(>ml);sc raej take ijudi, ki pokon-fiujejo drevesa, mej tem ko se ves svet poteguje za po-gozdovanje Krasa. Ako bodo z razdelitvijo zemljis5 na Krasu povsod tako napredovalo pogojzdovanje, kakor pri nas, ako bo namreL smel vsak gospodar svoje drev-jo sekati, kakor ma Ijjbo in ako se ne bo staviia velika ka7en za vsako posekano koristno drevo, boKras sea-so aa §e bolj gola rebra knzal, kakor dozdaj. Pri j o-gozdovanji Krasa je torej t»*eba osire poli«ije ali enpr-gicnega vladnega nadzorsfcva, ker drugace ne bo uspeha. Iz Ljubljane 18. julija. (Dr. Vincenc Klun "|*'-Hr-vatje v Ljubljani.—Abiturienti ucifceljske pripravnice v Ljubljani.) Pozvedeli ste gotovo uze po druzih listih in tudi po nSlov. Narodu", da je umrl narodna izdaji-ca, dvorni svetnik dr. Klun. „SIov. Naroda in „Tag-blatt" ljubljanski sta mu napisala vsak po svoje ne-\roIog, temu bi jaz doaal le rekoliko opazk. Da je <*r. Klun pri§el kdaj do mesta drzavnfga poslanea, to je eden prva§kih grehov, iz fiasov narodnega absoluti-zma, kakor jih je ranogo. Klun ni veljal pri nemsku- biti castniki vsled svojih diplomov, ali po§tt*njaci nijso bili. Navada biti vedno prezadolzen, napravi ijudi take, da niso zmozni imeti postenih eutov. Nij zadosti, da se zna castnik hrabro bojevati: to zamore storiti tudi pes bulldog; ali drzi pa on zadano besedo? placali svoje dolgove ? To so nekteri znaki postenja, kiere je nastojal sir Karol Napier uvesti se svoiim dnevnim redom. On je hotel, da so vsi castniki taki, kakorsen je bO glasoviti Baiardo: brez straba in madeza. Mladene5, ki se giblje v cloveskem drustvn, in ki oce v njem napredovati, mora se varovati skainjav. kusnjavam se najberze izogne s krepkim sklepom in I krepo besedo: nocem. On se mora precej odlociti, kajti mladost je, kakor zenska, co misli, zgubijena. Po-polno znanje eioveka nahaja se v onih besedah gospo-dnje molitve; „ne skuSaj nas." Skusnjava spravi rala-denca vselej v pogibelj, in fie on enkrat sknSnjavi po-dleze. zgublja se v njem vise in vise moc kljubovati sku-j snjavam. Ako on pa prvo skusnjavo jnnaski zmaga, prvi njegov ?klep se ukrepi in uevrsti in ako se ta sklep I veckrat ponovi, postane za-nj navada. Y takih navadah, I ako so se upotrebile v pravem casu, je prava moS protivi-ti se zlu. Dobre navada so toraj vecinoma podlaga I moralnega moskega obnasanja. I Hugo Miller pripoveduje, kako ga je sklep §e I mladostnih let obvaroval one velike skoSnjave, kterej J navadno delalci podlegajo. Navada je bila v lorau, kjer I je on delal, da se je popilo od fiasa do casa kako ca-[ §ico duhovitih zicin (liquerov). Necega dne popije tadi I on dvej ca§ict moenega whisky-a. Domu prisedSi za-cel je prebirati njemu priljubljene bokve: „Okosi Ba-| hovi". Listi knjige in njene crke mu za5n6 pred oemi tarskej stranki prav nig. Y mestnem zborn so mu o&it-no ravno isti nTagblattovitf mozje, kiso ga kot izdaji-co zaceii hvaliti, ofiitali, da je v mestnem arhivu, kte-rega je pregledoval, 1 i s t i n e k r a d e 1, in narodni | mestni zastopnik g. Horak ga je nasproti nemSkutar-skim mestnim odbornikom, ki so ganapadali, brauil s tem, da jih je pozival na dokaze in jim ocltal, cla je maloeastno napadati nenazo^ega, ki ne more braniti svoje casti. Ko je bii izvoljen Klun prvikrat v dezelui zbor, je na rotovzu v prico mestnega odbora, mnogo mestja-nov in stolnega kapiteljna obijubil, da bode zmirom se drial narodne stranke. Ko pa je prislo k drugi vo-| litvi po razpuScenji dezelnega zbora, in sta v \jabJjan-skem mestu dr. Toman in dr. Klun propadia, takrat ko je bilo njih oba treba voliti v kupfiijskej zbornici, bilo je mnogo glasov uze proti Klunu, ali narodni vse-gamogocni absolntizem nasih bivsih edino odiocilnih pr/akov je prevladal, in Klun je bil izvoljen v kupcij* sktvj zbornici, Precej ko je priSel v drzavni zbor, je odpadel od narodne stranke, ni se zmenil za nozaupnj-co !.ranjske kupcij.ske zbornice, ne za rauenje slov;i • skih 5asnikov. N^raSkutarji pa so ga z vesejam spre-jeli kot moza njihove stranke, in pri prihodnjih voli-wvah ga je volilo, akoravuo z veliko opozicijo, veliko posestvo v dezelni zbor. Tako se niso sramovali nem-skutarji voliti moza, kterega je narodna stranka odbac* nih in kt^remu so sami javno tatvino ouiiali, kot svojega zastopnika. „Tagblatt,a bolje g. Dezman, v ne-krologu povdarja, da Klun je dobil takrat najvecje zaslu-ge, ko so ga slovenski listi za^eli zarad njagove usta* vovernostt napadati. (Misli st monda Dezman: Tako zaslugo imam tudi jaz.) Mi pa vprasamo, kaksne zasluge pa je imel takrat, ko ste ga vi napadali zaradi tatvine? iLt meminisse juvat! g, Dezman! Da je bil Klun liternricno dolaven, j« res; opomniti je pa tadi troba, tla je Klun prodal mnogo taje robe za svojo. Tako pripoveduju Se danes kustos kranjskega zgodovtuskega drustva, g. Jelov* nek, vsakemu, kteri hoce slisat! da je Klun mnogo od njega spisanih filankov priobcil pod svojim ime-nom, kar mu stari inoz do zdaj Se pozabii nij. Toliko v nam en, da se pri umrlemu g. Klunu za prihodnje ease v pravifiui meri razdeli solnce in senca!—Zaspre-jem nasih bralov Hrvatov v Ljubljani in na Diedu so delajo velike pripravo. Sestavil se je poseben odbor, ki bode vse potrebno priskerbel. Mi mislimo, da se bodo tega narodnega shoda udeleisila tudi slovenska drustva z vsih pokrajin, da postane slavnost res velidast-na. Ljubljauske pnbivaice pa bi naj slavstveni odbor povabil, da okinfiajo narodujaki svoje hi§e in okna z narodnimi slovenskimi zastuvami, da tako pokazejo, da je Ljubljana po svojim prebivalstvu so vecinoma slovenska. Naj slavstveni odbor napravi v tej zadevi oklic na prebivalee ljubjanskega mesta in siguren naj bode, da bode na slavnostni dan vihralo po belej Ljubljani na tisoce slovenskih zastav z poslopij in oken narodnjakov. Po-kazimo Hrvatom. da akoravno imatno vecinoma nem-skutarstki mestni zastop, je Ljubljana vendar se bela — narodna slovenska Ljubljana! — Godne preskusnje na ljubljanskein u&tHjskein izobr.izevalisci s<> se v obce 8 prav dobrim vspehom izvrsile. MTngbAtt1' so pristavlja, da so abiturienti „po?itisch s.'hr gemiissigte Manner!4 No, to radi verjemo, ali da bi bili, kakor „'Lagbatt" misli, ze velikonemci in neinSkutarji, tega ne moremo vrjeti. Vsaj niso odobravali, pri njih odhodnici, ko je poeel neki abiturient peti: n\Vacht am Bhein," kajti z silo so petje te pesmi, kot Slovenci ustaviii. Prav tako! mrgoleti in precej se jo spomnil, da nij razumel, kar je bral. „Spoznal sera precej", pravi on, „da sem do-prinesel ponizevalno dejanje in zarudel sem od sramote. Ce prav nisem bil v tacem ugodnem polozaji; da bi kaj pam^tnega odlociti mogel, som vendar sklenol, da ne-bouem nikdar vef pil duhovitih zicia; in z bozjo po-moejo ostal sem iuoz svoje besede." Taki in enaki sklepi so veekrat oilocivni za zivenje kacega moza ter odlocijo ze v naprej njegov znacaj in nacin in smer njegovega delovanja in njegove pridnosti. In ta stena, ob kteri bi se bil Miller gotovo razruSil in razbil, Ce bi ne bil uporabil za casa vse svoje dusevne moci, je ena tistih -*ten, ktere se morajo vsi in v mladosti in v pozneji starosti izogibati. Pijanstvo je naj grsa, naj podl.jSa in naj skodljivejsa skuSnjava, kterej zamore biti mladina podvrzena. Sir Walter Scott pravi: „od vseh strastij zamore pijanstvo najmenje se druziti s ciove§ko vglednostjou. A ne samo vglednostjo in veli-kostjo clovesko ne zamore se pijanstvo druziti, ono se ne more tadi druziti ne z pametnim gospodarstvom, ne s pristojnostjo, ne se zdravjem in ne s postenim iive-njem. Kedar ne more mladene5 pijaCe zmerno piti, naj se je uzdrzi. To pa §e nij vse. Mladenec mora xia-se gledati, on mora uSiti se sam sebe spoznavati. Gem bolje bode sam sebe spoznal, tem razbornisi, sprevidni-si in poniineSi on bo in tem inenje bode se poveril v svoje lastne moci NajboljSi nauk je tisti, kteri se polagoma pridobi s kljnbovanjem proti malim skuSnjavam. (Dalje prihodnji6.) Iz Zagreba 19. julija (Izv. dop.) (Volitve na Hrva-8km.) Nove volitve v sabor trojedine kraljevine so tukaj na povrsji dnevnih vpraSanj. Koder trije.ali veS gla-ve skupaj stikajo, naj je na ulici ali v gostilni, povsod sli§i§, ce so koliSkaj za to brigas, o kandidatih in pro-tikandidatih, o vefiej ali manjsej nadi, da ta ali oni prodere. Prav glasno ali razburjeno nij to razgovarja-nje in posvetovanje, uianveS se zdi, da hoeejo stranke mirno pa z vso "mogoeo previdnostjo druga drugo iz-podrivati.—Ie kedar se snidejo na voliSci, tam se vna-me tudi ziv, glasan boj, tam prikipi zelja po zmagi do ofcitne strasti, koje nij mogoce vec brzdati. Taka lazbur-jena volitev je bila v preteklem tednu v Karlovcu, kder ste se merili vladna in opposicijonalna strauka; prva je imela Turk-a ssa svojega kandidata, druga |>a vrle-ga Siseskega odvetmka dra. M a k a n e c-a. Kdor bere poroBila o tej volitvi v vladnih organib, bo menil, da se je vladna stranka kaj malo potrudila za svojega kandidata in bo obsodil skoro kot razuzdance voliIce nasprotne-ga kandidata in navduseno mnozico, koja ga nij sarao povsod tpremljala, amoak prav dejaosko na svojihramenih nosila. Velikanski piakaii so na ulicnin voglib priuoro-gali kandidata obeh strank, tribojne zastave so vihralo po mestu, v kakrem je ljudstvo rojilo, kakor v kakem ce-belnjaku, iskreni govori so Svigali pred volitvijo, pogo-stonia pretrgani od gromovitili zivioklicev. Bazburjeni valovi so se &e le nekoliko vtolazili, ko i<* volitva pri-cela. Ker se je okolo Dra. Makanec-a veliko vefia Ijud-stvena ranozica zbirala in potiskala nego okrog vladne-ga kandidata bila je obcno mnenje, da zmaga opposicija katera se je inenda tudi sama na zm»go zanasala. A vlada nij pied volitvo krizera drzala rok, ona je vpora-bila ves svoj upliv in je segnila tudi do drugih, ne prav poStenih sredstev, do podkupovanja. Jako zauesljivi moz-je me zagotovljajo, da so volivei i*elo do petdeset for. dobiii za svoj glas;—pa kako previdno! p ol petde-s eta k a pred inpol po volt t v i. Lisiee nij lahko drugi pot prevariti. Prvi glas jo pal za Turk-a in to jo bil „ malum omen44—po torn je ostal vladni kandidat vsolej z nokoliko glasovi od spredaj, a razloirek je bil od poeetka do konca tako majken, da sme opposicija po vHf-j pravici trditi da je nje kandfdat s 1 a v n o propal, uamrcfi so* 125 glasovi zoper 134, koje je dobil vladni Turk. I*o koncani volitvi je Dr. Makanee se svojimi privrzonci mirno in dtistojno zapti^tii vnlifteo. Danes mi je bilo Cast vidoti ga in govoriti % njimi v Zagrcbu. Mlad, si-bek, temnokodra.st, zivoski moz, groduj*) rasti in jako simpatiSnega obraza, govori gladko in preprieevalno ; vsak, kedor z njim obfcujo, je prepriean, da so njegove besede resnieen izraz tega, kar v srcu euti. Siwr ima-jo omikant Hrvatjo veeinoma lep dar gladkega govora. Tega sem se danes proprical pri rzastauakuu (pn.svcto-vanji), kojega so imoli privr/onci opposirije v Zagrebu v hotelu n?ri avstrijskem caru", zaradi postopanja pri bo-doiih vol it ?ah. Tega posvetovanja so se delezili samo poTabljeni zasfeopniki oppos. stranke iz raznih strani Hr-vatske; jaz scat bil slucajno kot ptuj gost povabljen, in sem prav hvalezen za odlicno uljudnost g. vabitelja, ker me je ta seja jako zanimala. Bilo je navzocnih okoli 30 gospodor, kateri so v lepem redu, pa v gladki hrvaseini poroeali vsak od svoje strani o razmerah glede bodocih voiitov. Iz vsega sem posnel, da bode vlada gotovo vse site napenjala za svoje kandidate, da vtegne pa pri vsom tern opposicija s prav dostojno manjsino zastopana biti v saboru. Tolitveno gibanje je sploh zadosta zivahno in kaze, da je narod izbujen in vnet za svoje pravice. Sa-mo poroftila iz hrvatsk^ga Primorja so bila kolikor to-liko neugodna v tern oziru, k.-r so razodevala, da se tam ljudstvo v obfie malo briga, za volitve, da je neka-ko otrpnjeno. da se po tern tak«»m do zadnj"ga trenutka ne more vedeti, katere stranke kandidat ima kaj nade, da prodere-in zadnjifi, da se tudi uplivni, merodujni mozjet odtezajo kandidaturi, da se je eelo branijo. Vo koneanih teh porocilih odbral, se je odsek 6 lido?, kateri ima §e danes sestaviti volitveni program ali prav za prav proklam opposieije do voliveev. Kakor mi je g. Dr. Makanec ravno pred odhodom iz Zagreba povedal, zdmziii ste se obe opposicijonalni stran-ki, to je okrajna Makaneeva in pravna Starc:eviceva, glede volitev v nekako federativno zvezo, da bode nam-re5 ohranefi vsaka svoja nacela druga drugo pri volit-vah podpirala, kakor bode v posameznih kotarih veca nada, da zmaga kandidat te ali one stranke—glasni na-men jima je, da bode opposicija dostojno zastopana v saborn in da si pridobi 6e dalje ved terena po dezeli. To je pafi vse hvalevredna sloga v nevarnosti,— fee nekaj moram tukaj povedati. kar mi je pri posvetovanji prav posebno dopalo. Ko jo bil namree govor o sredstvih, ki naj bi se vporabila pri volitvab v dosego zmage,poadarjal je Dr. Makanee odlocno in za njim drugi, naj bodo ta sredstva vseskozi p o s t e n a in naj se v ta namen n i 6 e s a r ne sknsa, kar bi vteg-nilo ljudstvo demolizirovati in stranko oinadefcevati. Toje prav; s takimi nafieli bode opposicija polagoma, a si-go mo napredovala in kar si pridobi. to bodo stalno in zanesrjivo. _________ Politicni pregled. Sopet sta se set nai in nemSki. Y Gorki 22 julya. la y Ischlu 16. t. m. dva — Naa cesar je po Franeo- ski yojski zdaj nie drugikrat nemskega cesarja poz-drayil na avstrijski zemlji. ¦— Vidi se iz vsega, da nemska politika, z vso moijo meri na prijateljstvo in dobre razmere z Avstrijo, in da Bismark z vso njemu prirojeno ener&jo goji zvezo treh cesarjev; to se tudi vsaki dan &ta vlistih, ki izhajajo sicer v Avstriji, pa so v sluzlti Bismarkovi. — Nova PreSa in §e drugi dunaj?ki listi se bolj potezajo za omenjeno Bismarku potrebno zvezo, kakor meada Bismark sam. — Kaj pa, ko bi ti obiski ne ime-li tacega pomena, kakor jim ga dajejo usta-voyerni listi? Kaj ko bi ta navidezna prijaznost bila le krinka za dalje segajoie plane? — Kateri avstrijski patrijot si more misliti, da se interesi Avstrije in dinastije babsburske te^ijo v Beroiini ? — To naj le ustavoverci nomnne^em n:t steno malajo.— A mi ne moremo vorjeti, da je dinastija avstrijska pozabila Sadavo. Vsled tako naravnega polo^aja, nij skoro dvomiti, da vkljub vsoui shodom Bismark in prevzetni Nemci ne bodo dolgo strahovali vso Evropo.— V Brnu So zdaj nij vlada poioMla delalcev in Se zdaj nij priilo do nobene poravnave mej te-mi in fabrikantj,-*Delalcisedr^opopolnoma mirno; ninogo pa jih je odilo iz Brna v drage kraje, kar fabrikantom ne more biti ngodno. Had preuir so je ynel v Pragi mej nemikimi profesorji in nime-stnifitvom, vsled 6esar sta jo potegnila dva p*ofe-sorja sopet nazaj v „rajh8. — Srecno pot! — Za njima so hoteli fie drug! nemSki professorji popusti-ti Avstrijo, kar ne bi bilo ravno velika nesrefia; pa minister Stremajer jih je ustavil ter jJm dal zado-ftCenjo. To se ve, kaj bi bil rekel Bismark!— Na Hivatskem so uze zaMa volitve; v Karlovcu, kder je bil dr Makanee zmerom skoro enogla-sno voljen, je ta pot izvrstni narodnjak padel inje proti njemu zmagal nek bogatal Tttvk. — 8liSi se, da fa vlaclno narodna stranka proti Makaneu, celo z denarom dela in se torej posMevala takih sred-stev, kakor Kauhijanei. ObMovanja vredno, ce re-sniftno. Vso pa ka^e, da narodna opposicija s to volitvijo vendar brLe kaj pridobi, kakor pa zgubi. V llrvat; kein Primprji so volilci napravili de-inoiiKtracijo p.oti Karlovc*nom; volilci prvega okra-ja primorskega v Bakru so slovesno proklicai Ma-kanca za svojega kandidata in kandidata narodne vo-cine, dosedajnega po^lanca dr. DerenCino iz Ee-ke, pa siloma iztirali iz sobe, kder so zborovali. Na Francozkem, se je v narodni skupifiiui Gtem-betta sprl z ministrom Buffetom, ker je z..anji rekel, da se se bolj boji radikalcev, nego Bonapartl stov.—Vsled tega se nekateri sopet boje, da bo rc-publikauska stranka trpela Skodo. Narodna skupiSina je sprejela postavo o javnih oblastih, ki daje predsedniku veliko moCi. Dasi-ravno so mislili repuMikanci n^e zdaj dose^i raz-pust skupfiine, se jim vendar nij posrefiilo in spro jet je bil le predlog, da se skupCina odMi do no-vembra.- V Srbiji so uze zacele volitve za skupsclno; knez se nekda hoCe porazumeti z omladino in tako pomiriti vse stranke.— Hrcogov'.nski uporniki imajo nekda avstrijske zastave in b..je he cujejo mej njimi klici: „Livio* kralj hrvatski, Pranjo Josip L Upornikov menda Turki ne morejo ukrotiti; poslali so zdaj mnogo vojakor na mesto.—Sicer pa je up izoliran in se ne Siri eez cele okraje. Vendar pa se od crnogor-ske meje in iz Albanije poroCa o bitkah s Turci. Iz vsega se vidi, da je jutrovo pitanje modno zrelo. Razne vesti. (p«r»« ob^ni Bbor „siavjfevK). Podpisani odbor vljudno vabi 29. t. m. vse ude pevskega dru§tva „Sla-vec" v obcni zbor, ki se zafine toCno ob 11. uri pred-poldne v dvorani goriSke citalniee. Dnevni red: 1. Po-rocilo osnovalnega odbora, 2. Predlogi osnovalnega od-bora glede nakupa drustvu naj potrebnisih recij, 3. Eje in kedaj naj se napravi perva koneertna beseda? 4. Razgovarjanje o darilih (§. 18 dr. pr.), 5. Volitev odbora (§. 11 dr. pr.), 6. Posamezni nasveti. Osnovalni odbor.*) (ULl