teto IX. V Celju, dne 12. marca 1914._Št. 5. NABDMLIST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. Hmeljarjem! (Odgovor na članek, priobčen v št. 2 »Narodnega lista« z dne 21. febr. 1914. Piše Vinko Vabič, trgovec s hmeljem v Žalcu.) Dopisnik gornjega članka po mojem mnenju ni strokovnjak v hmeljarstvu in do sedaj še tudi ni imel prilike, zadobitt si potrebni vpogled v hmeljsko trgovino. V svojem članku se skuša bojevati proti medtrgovini in prekupcem, ne da bi — kar bi bilo na vsak način potrebno — predvsem natančneje opisal hmeljsko trgovino in se podrobneje bavil z »medtrgovino« v tej stroki. Ako jo hoče izločiti, potem naj pokaže pot, kako bi prišel štajerski hmelj iz rok hmeljarja producenta naravnost v roke plvo-varnarja konsumenta. Praktična rešitev tega problema v današnjih razmerah gotovo ne bo mogoča in zato bo moral priznati trgovino s hmeljem kot absolutno potreben gospodarski činitelj. Domači hmeljski trgovd so v pretežni večini komisijonarji za nakup (Einkaufskommissionare). Na podlagi naročil, katera sprejemajo od čeških in bavarskih tvrdk in na podlagi stanja dnevnih cen kupujejo hmelj, za kar prejemajo provizijo. To je torej takozvana »komisijonalna trgovina«. Ta oblika kupčevanja je danes najbolj razširjena in prevladuje v vseh denarnih in blagovnih poslih, vsaj še celo pri državnih posojilih posredujejo proti proviziji razne banke in ni denarne ali blagovne borze na svetu, kjer bi se bila sklenila kupčija brez provizije (Commission, Courtage, Brockerage itd.) Imamo pa tudi tri trgovce domačine, ki na svoj račun kupujejo in v velikih množinah pošiljajo hmelj na druga tržišča in dobro mi je znano, da ga plačujejo po primernih dnevnih cenah. Tudi to ni nikako zlo, nasprotno, prizadevanja vseh domačih trgovcev so pač vredna, da se jih upošteva. Njih število je v zadnjih letih zelo naraslo, tako da tvorijo med seboj in proti tujim komisijonarjem prav živahno konkurenco. Poštene domače trgovce hmeljarji dobro poznajo! Naj jih podpirajo s tem, da ž njimi kupčujejo in da so jim naklonjeni. Zaupanje hmeljarjev do njih bo njihov napredek, sicer lahko kmalu slišimo staro in še danes tako resnično žalostinko, »vsaj Slovenci nimamo trgovine.« Priznam, da tudi v savinski hmeljski kupčiji najdemo medtrgovino (reiner Zwischenhandel), toda v razmeroma malem obsegu, večinoma med tujimi komisijonarji in par manjšimi špekulanti domačini. Toda »medtrgovina« je v blagu vseh drugih vrst še veliko bolj razširjena in zaradi male izjeme opisati delovanje vseh domačinov trgovcev tako, kakor sem čital v že navedenem članku, — zdi se mi vredno, da se najodločneje zavrne. Cenjeni domaČi trgovci s hmeljem so gotovo z menoj ene misli in prepričan sem, da imam za seboj tudi stotine hmeljarjev. Predprodaja je hmeljarjem v gospodarskem o-ziru škodljiva. Toda vzroke predprodaje treba temeljito pojasniti. Nekaj večjih in premožnih pro-ducentov prodaja v naprej vsled 'pekulacije, osobito takrat, kadar ponudba presega približno 250 K za 100 kg, pretežna večina — in to so manjši hmeljarji — pa prodaja zato vnaprej, ker dobi takoj pri sklepu denar. Izplačuje se navadno polovica, pa tudi dve tretjini iznosa pri sklepu. V prvi vrsti so bile občutljive denarne krize vzrok, da si ti hmeljarji niso mogli lahko preskrbeti potrebnega kredita v kakem denarnem zavodu. Upravičeno zahtevano poroštvo, dejstvo, da v odboru tega ali onega lokalnega zavoda sedi sosed ali sorodnik in drugi „Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 K, ia četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. vzroki odvračali so mnogokrat hmeljarja, da bi si na podlagi posojila preskrbel denar za pomladanske stroške obdelovanja. Misel, da bi kaka organizacija dajala hmeljarjem posojila pod pogojem, da bi po trgatvi vskladali gotovo kvantiteto hmelja v njeno skladišče, kojega bi ta organizacija prodala po dnevni ceni za njihov račun in iz skupila prejela svojo terjatev ravno v bodočih letih, najbrže ne bo praktično izvedljiva. Treba upoštevati, da so se vsled razmeroma visokih hmeljskih cen v zadnjih letih hmeljišča na vsem kontinentu, osobito pa pri naših sosedih Ogrih zelo povečala in previdnost zahteva, računati tudi z eventualno preprodukcijo! Potem bi bilo vsled nizke prodajne cene skupilo za vskladani hmelj nezadostno in kateri član bo prevzel jamstvo za popolno kritje? Najti v kaki organizaciji primerno finan-cijelno pomoč, bo tedaj zelo težavno, toda le-ta je odločilne vrednosti. Boj proti predprodaji pa je potreben! Faktična pomoč proti njemu bi bilo — državno posojilo malim hmeljarjem, radikalno sredstvo pa postava proti predprodaji. Ali je dosegljiva, to je vprašanje. Nove organizacije bi bile zato odveč. Jaz mislim, da je Južnoštajersko hmeljarsko društvo v to poklicani faktor. Naj bi se okrepilo s tem, da si pridobi krepko in številno članstvo iz vseh vrst slovenskih hmeljarjev brez ozira na strankarstvo. Naj se mu pridružijo vse čile moči in delujejo vzajemno v korist slovenskega hmeljarstva iri domače trgovine! Dostavek uredništva, ^aš članek »Hmeljarjem« je vzbudil po Savinski dolini innogo pozornosti, in kakor čujemo, ponekod celo jeze. Izjavljamo, da ni bil isti članek naperjen osebno proti nikomur in tudi ne proti solidni domači hmeljski trgovini. Ker smo dobili članek iz hmeljarskih krogov, smo se čutili dolžne, istega priobčiti; ravno tako pa smo priobčili danes članek, ki nam je došel iz trgovskih vrst. »Narodni list« ne služi temu ali onemu stanu, temveč služi vsem dobrim Slovencem in damo v njem radi tudi vsakomur prostora, da izrazi kako politično aH gospodarsko mnenje. To bi zlasti priporočali v pomislek onim, ki so se zadnjič zaradi članka »Hmeljarjem« jezili. Štajerske novice. Sedemdesetletnica dr. Josipa Serneca. V sredo dne 18. marca zvečer priredita celjska Narodna čitalnica in Posojilnica v zvezi z vsemi celjskimi narodnimi društvi na čast sedemdesetletnika dr. Jos. Serneca slavnostni banket. Pred banketom, ki se vrši v veliki dvorani Narodnega doma, bo v mali dvorani slavnostno zborovanje. Na zborovanju se bode v slavnostnem govoru opisalo delovanje dr. Serneca kot čitalničarja, politika in narodnega gospodarja. Pri banketu sodeluje polnoštevilni salonski orkester narodne godbe, pri slavnostnem zborovanju pa Celjsko pevsko društvo. Udeležba pri banketu stane za osebo 4 K in so celjski kakor ostali sp(Jdnještajerski Slovenci vabljeni, da se banketa prav mnogoštevilno udeleže. S tem da častimo svoje zaslužne može, častimo kot narod pač tudi sebe. Kdor se razun Celjanov želi udeležiti banketa, naj pošlje do nedelje prijavo in denar dr. Juriju Hra-šovcu, odvetniku v Celju. Bilo bi zelo želeti, da bi se udeležili banketa zlasti zastopniki spodnještajer-skih čitalnic in posojilnic. Posebnih vabil ne razpo-šljamo, zato se naj vsakdo kar na ta dopis prijavi. Iz Celja. Redni občni zbor društva »Celjski Lawn-Tennis-Klub« se vrši v pondeljek, dne 16. marca 1914 ob 6. uri zvečer v knjižnici Narodne čitalnice v Celju. Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: j,Narodni List" v Celju. Umrl je v sredo, dne 11. marca ob 3. uri pop. v tukajšnji bolnišnici po dolgi, mučni bolezni gosp. Vinko Pustovrh. Še le pred kratkim časom si Je uredil lepo konfekcijsko trgovino v Narodnem domu, a ga je dohitela bolezen in smrt ter mu prekrižala lepe načrte. Svoj čas je deloval dalje časa kot trgovski pomočnik pri Vaniču v Celju in je bil splošno priljubljeni vesel družabnik. Pogreb je jutri ob 3. pop. Iz Celja. Benefična predstava režiserja g. Jos. Moleka se vrši 15. tm. in sicer se igra vaška komedija Riharda Skowroneka »Tihotapci ali kaznjenec iz št. 17.« Igra sama na sebi bo slavnemu občinstvu gotovo ugajala. Vloge so v dobrih rokah, kakor se bo tudi režija potrudila, da nudi občinstvu kaj dobrega. Pridite vsi. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Ooričar & Leskovšek. Iz Celja. Josip Molek — skupni režiser celjskega in mariborskega slovenskega gledališča. — Dramatično društvo v Celju, ki ni ravno v sijajnih gmotnih razmerah, je dovolilo svojemu neumorno delujočemu režiserju — benefično predstavo, prvo benefično predstavo v Celju sploh. Dokazati mu je hotelo s tem naše dramatično društvo, da ve ceniti njegovo delo — dokaže naj sedaj tudi občinstvo, da je hvaležno g. režiserju za letošnjo sezono, ki je bila gotovo najboljša. Kako malo sceničnih pripomočkov ima naš oder — in kako okusno so bile o-premljene igre letošnje sezone. Naš režiser je dokazal, da se da napraviti iz malega tudi nekaj! In Molek — kot igralec, komu se ni priljubil! Nastopal je v najrazličnejših ulogali — in vedno je ugajal. Vedno je bilo občinstvo veselo, kadar je stopil na oder in zbijal svoje šale. Zatorej je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da se udeleži te benefične in obenem jubilejne predstave — (prvič v Celiu 10 predstav v sezoni) in dokaže s tem, da simpatizira z razvojem slovenskega gledališča v Celju — in dokaže obenem tudi svoje simpatije do našega režiserja. Naj bo ta večer manifestacija dramatične misli v Celju. In če se pomisli, da je slov. igralcu življenje le trnjeva pot — bo prišel gotovo! Kdor bi ta večer ne imel časa ali priložnosti priti — naj kupi vsaj vstopnico! Torej vsi na svidenje! Slovensko gledališče v Celju. Naši igralci so minulo nedeljo v Celju ponavljali Sudermannovo dramo »Tiha sreča«, s katero so gostovali v Mariboru. O drami in ulogah smo govorili obširno že zadnjič, zato se ne bodemo ponavljali. Obisk je bil slab, kar je seveda prav neugodno vplivalo tudi na igralce. Nekaj je bilo na slabem obisku krivo lepo vreme, ki je vabilo ljudi ven, nekaj pa pač tudi malomarnost. Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 12. marca v gostilni g. Konii-dentija v Zavodni pri Celju. V Trbovljah so se vršile minuli teden občinske volitve, ki se niso končale za narodno stvar ugodno. V 3. razredu so bili izvoljeni sami socijalisti, ki so še potem v 1. razredu pomagali Nemcem dp zmage s tem, da se niso udeležili volitev. Slovencem so pa poprej udeležbo obljubili, samo, da so lahko v 3. razredu spravili svoje ljudi v občinski odbor. Lepo in častno tako postopanje ni. V 2. razredu je izvoljena mešanica gverkovskih, narodnih in klerikalnih kandidatov. Kako bo deloval tako pisano sestavljen občinski odbor, na to so najbolj radovedni vsi Tr-bovci. Za narodnjake bi bil lahko izid ugodnejši, ako bi bili za volitve kaj več storili. Iz Žalca. (Občinske volitve.) Da bi naši črni ajmohtarjl nekoliko olepšali svojo blamažo pri občinskih volitvah, vložili so s pomočjo brihtnega dr. V) f.jI „vrtnn ------ ■ • ----——----II -i ' U.H.JJ IIAIUI.M.II.I ">■ IVIHIblJ----!" ■"' ! ' '. ' ■ . •■: ' ■1T I Podružnica ljubljanske kreditne banke u Celju. Delniška glavnica 8 mlljonov kron. Rezervni zaklad Cez 1 mlljon kron. Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Prevzema vloge na knjižica in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 41/2%. — Vloge na tekočem računu po 43U°/o i" večje vloge proti odpovedi po 5%. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 98 3 Benkoviča v Celju ravno tako bri|hten ugovor. Pritožujejo se, Češ, da Se je vsled slabe udeležbe dosegel popolnoma drugačen rezultat. Kdor ve, kako marljivo agitira naša duhovščina pri vsakih volitvah, ta ne ho verjel, da je ostal le jeden klerikalni ^flilec doma. Mi ne moremo nič za to, da je klerikalcem celo mnogo bivših pristašev pokazalo figo in niso hoteli z.njimi voliti. Celi mesec pred volitvami je hodil Vsak večer petrovški kkplan Dbbršek v Vrbie španat iti dureka igraif, °katoliško-riarodnl Schreiner se je pa zvezal celo š protestantsko navdahnjenim nemŠkutarjem Zwicklom — pa vse ni nič pomagalo. CM '864 volilcev se jih je volitev udeležilo 251; med temi 251 glasovi so jih klerikalci dobili komaj 54. Če bi glasovili z njimi'še vsi oni vo-lilci, ki so ostali doma, bi to še zdavnaj ne bila večina. Dejstvo je, da so bili tokrat klerikalci pri občinskih volitvah V Zalču še grje tepeni ko zadnjič in to mora od srca veseliti vsakega narodno čutečega človeka. Iz Laškega trga. Pevci iz Laškega, Celja, Zidanega mosta, Dola, Hrastnika, Radeč in Sevnice so peli v torek zvečer pri Elsbacherjevih prav lepo podoknico, da počaste trojni jubilej, ki ga je obhajala rodbina Elsbacher včeraj: petdesetletnico obstoja tvrdke, petindvajsetletni«), kar vodi tvrdko g. Konrad Elsbacher in petdesetletnico trgovskega delovanja g. Ivana Elsbacherja. Na to so se zbrali pevci, Elsbacjierjeva rodbina in več gostov iz Laškega, Celja in drugod k prijateljskemu večeru v »pivnici«. Včeraj so pokloniH laški Slovenci jubilantoma v spomin krasen srebrni venec. Promovlral je doktorjem prava na graški univerzi v soboto 7. tm. mariborski sodnijski praktikant g. Davorin Rus, starejšina akad. tehn. društva »Tabor« v Gradcu. Čestitamo. Za nameravam* bolnišnico usmili, bratov pri Žalcu so obljubili iz sledečih župnij, občin ln vasi podpore; Občina trg Ljubno 500 K, trg Rečica 500 kron, posamezniki v trgu na Vranskem 1393 K, posamezniki v trgu Mozirje 314 K; občina DramlječOO kron, obč. Mislinja 100 K, obč. Skomarje 100 K, obč. Cinžat 50 K, občina M- Reka 50 K, obč. Slatina 30 K, obč. Smolinci 10 K, obč. Ključarovci pri Ljutomeru 50 K, obč. Škofja vas 100 K, i obč. Tin je 100 K, obč. Zreče 300 K, posamezniki v Zrečah 360 K, obč. Sv. Peter v Sav. dolini 200 K;.posamezne vasi: Sv. Peter v Sav. dol. 344 K, Zgornje Orušovlje 450 K, Spodnje Orušovlje 250 K, Zg. in Sp. Roje 415 K, Podlog 399 K, DobriŠa vas 180 K, Št. Andraž nad Polzelo 595 K, Pesje>-Preloge 62 K, Lokarje-Sv. Rozalija 158 K, Crnolice 43 K, Kameno 43 K, Pod-gorje-Hrušovec-Šibenek 186 K, Ločica pri Vranskem 157 K, Prekopa 290 K, Čeplje 68 K, Štrppnik 30 K, šmihelj nad Mozirjem 154 K. okolica Mozirje 918 K, Polzela 202 K, ZaloŽe 393 K, Ločica-Breg-. Orlova vas 359. K, Ppdviii 304 K. Gotovlje 969 K, Šocka pri1 Novicerkvi 67 K,J čreskova-Velikoravno 36 K, Novacerkev-Polže 143 K, Medlog Lopata 132 kron, Arclin in okolica Vojnik 379 K, Trnovlje pri Celju 180 K in 15.000 opeke, Zg. Hudinja 81 K, Oorica-Ruše pri Žalcu 410 K. Čret 61 K 40 v., Škofja vas 214 K, Rečiška vas-Podgora 157 K, Ljubnica pri Vitanju 175 K, Brezje 145 K, Župnija Sv. Jernej prt Ločah 378 K, Sv. Vid pri Planini 300 K, Sv, Lovrenc v Slov. gor. 260 K, Sv. Lovrenc na Drav. polju 430 K, Zg. Pleterje 68 K, Sp. Pleterje 45 K, Velika Nedelja 83 K, Sv. KrtŽ prt -Ljutomeru 60 K, Koprivnica 254 K, Posojilnica v Vitanjul50 K, Posojilnica Št. Jurij ob juž. žel. 100'K, Posojilno društvo pri Sv. Trojici v Slov. gor. 50 K. — Vse tiste, ki imajo namen za dobrodelni zavod kaj obljubiti ali, kaj doseči, bodi si pri obč. ali pri posojilnici, pa še niso Storili, še enkrat prosimo, naj se odločijo in naznanijo nameravano svoto na provincijat usmiljenih bratov v Gradcu. Vsem dosedanjim dobrotnikom pa izreka vodstvo iskreno zalivalo. 1 !t Iz Braslovč. Vslednemožatosti gotovih ljudij in prikritih riht je splavala naša posojilnica popolnoma v farovške roke. Ne rekli bi k temu ničesar, jezi nas pa, da nas fatovški vsled tega sedaj neprestano izzivajo in zasmehujejo. Seveda, vprašaiije je pa še, kedo se bo zadnji Smejal. Mislim nariireč, da bi bilo zelo potrebno, da! si ustanoVjmo >a Bra-Slovče in za Polzelo skupaj posojilno društvo, ki bo , čisto v kmečkih rokak. Sedaj v Braslovčah kothan / 'dir a jo farovški, na Polzeli pa tudi. Čas bi že bil. da Se kmetje že enkrat otrešemo te komande in sc osvobodimo. Toliko je naših vrlih kmetovalcev, da se že lajiko začnemo postavljati. Naj bi to stvar VZeli naši možje v roke. Obe farovški posojilnici v Braslovčah in na Polzeli pa se naj potem za to za hvalita klerikalnim štenkarjsm doma in pri »Straži«. Dražba posestva v VKžtiiH. Dne 20. sušca 1914 ob pol 11. uri dopoldne bode se pri c. kr. okrajni sodniji Konjice, šoba Št. 4, na javni dražbi prodalo posetvo g. Viktrja Jankovič v Vitniji. IfiŠa v trs«, o kateri se je izvrševala gostilniška obrt, gospodarsko fdslopje, hlev, kegljišče,1 vrt in gostilniška oprava je cenjeno na 17.091 K, njiva in travnik s sadnim drevjem (oboje 2 ha 43 a) je cenjeno na 8542 K 50 v. Najnižja ponudba sta 11.394 K 67 v in 5695 K. Kupci $e; vabite! v> , , j . Iz Št. Juria ob Juž. žel. V nedeljo, dne 15. mai-ca ti. priredi tukajšnja kmetijska podružnica predavanje o gozdarstvu. Predavanje se vrši ob 4. uri popoldne na kmetijski šoli. Predaval bo g. gozdarski komisar J. Urbas iz Maribora. K obilni udeležbi i vabi odbor. Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Od 7. do vštevši 10. aprila ti. se vrši na deželni kmetijski šoli v št. .uriju ob Juž. žel. VI. knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Vdeleženci tečaja dobe na zavodu brez- plačno stanovanje (za plačilo tudi hrano). Manj premožni dobijo lahko štipendije po 10 K, za kar pa je treba prositi že v prijavi. Prijave k temu tečaju se naj vpošljejo do 28. marca ti. na ravnateljstvo dež. kmetijske šole v Št. Jurju ob J. ž. Iz Šoštanja. Šaleška Čitalnica priredi v nedeljo, dne 22. tm. ob 3. uri pop. pri Rajšterju znano narodno igro »Legijonarji«. Vabimo na čim lepši obisk, posebno z, ozirbm $r':t nalpgfi|,države. Skiatka: Okrajni glavar se svojimi uradniki bi moral kiti dober oče prebivalcem svojega okraja, ki bi vedno imel pred očmi potrebe ljudstva in kako jim ■ pripomoči do veljave. Vse to je pa le mogoče, če ta uradnik pozna to ljudstvo, če se zanima zanj, če fa ljubi in če torej vsaj temeljito zna jezik, ki ga tovori prebivalstvo, med katerim naj on zastopa državno oblast. Nespametno in državnim interesom silno kvarljivo je, če se po nazorih policijskih držav smatra okrajnega glavarja za nekakšnega višjega policaja, ki ima v prvi vrsti čuvati nad tem, da nihče nič napačnega ne misli ali pa v lepi uniformi zastopati državno oblast pri slovesnih prilikah (katar pri procesijah in blagoslovljenju gasilnih briz-galnic!) Zato bi trebalo, da se ti politični uradi v prvi vrsti, reformirajo v. tem smislu, da bi se v njih zbirali delavni ljudje iz ljudstva samega, možje, ki bi poznali ljudstvo in njega potrebe, ljudje, Iti bi ura-dovali brez predsodkov in s tisto nepristranostjo in požrtvovalnostjo, ki jo zahtevajo zakoni od vseh javnih uradnikov. Skušnja nas uči, da so naši politični uradi še '' sila oddaljeni od našega gori zaželjenega idejala. Od vrha doli, od osrednjih uradov na Dunaju in v deželnih glavnih mestih pa doli do malih glavai-stev vlada mnenje, da je za konceptnega uradnika pri političnem uradu v prvi vrsti poklican — pleme-nitaš; ne mož plemenitega mišljenja, ampak mož, čegar starišl so mu ali z zaslugami ali pa z dedovanjem preskrbeli k njegovemu postavnemu državljanskemu imenu, privesek, ki mori imeti najmanJe sloveči dve črki »pl.«! Ne izvrstni izpiti, ne izredno velika zmožnost, ampak takšen nezaslužen privesek k navadnemu iiheau, to je prvi pogoj karijere v naših političnih uradih. Ne gleda se na poznanje ljudstva, njegovih potreb, njegovih šeg, njegovega jezika, ampak na le, da je dotični zmožen »se postavljati«. Ta napačna misel, da so politični uradi v prvi vrsti poklicani vzdrževati dekadentne potomce, četudi osiromašenih in osirotelih plememtaških rodbin, ta u-stvarja pri naših glavarstvih nekakšen uradniški zbor, katerega se naš meščan in kmet boji in pred katerim nima zadostnega spoštovanja, še manj seve kakega zaupanja. hi kako tudi? Poglejmo razmere v slovenskih pokrajinah na Slovenskem Štajerskem. Celje ima 8, Maribor 6, Ptuj 6, Brežice 4, Slovenji gradeč 4, Koajice 2 in Ljutomer 2 konceptna uradnika. Izmej teh 32 uradnikov ni niti jednega slovenske narodnosti. In nobenega ni, ki bi temeljito poznaval slovenski jezik. Tu in tam se še najde kakšen slo-venski praktikant, ki pa pri nobeni priliki ne sme pokazati, da je slovenskega pokolenja, a koncept-aih uradnikov nimamo. Slovencev, ki bi bili a priori možni uradovati v obeh deželnih jezikih, ne spre-penajo, pač pa nam v naše slovenske kraje tlačijo Nemce, ki jezika celo nič ne znajo. Saj je vendar gorestasen škandal, da pri glavarstvih, ki Imajo po 6 konceptnih uradnikov, ni nobenega definitlvno nastavljenega uradnika, ki bi mogel uradni razglas sestaviti sam v slov. jeziku, vsled česar se ti razglasi koncipirajo v nemškem jeziku, z prestavljajo jih vpokojeni učitelji in pa diurnisti, ki pravnih izrazov niti poznati ne morejo. Okrajno glavarstvo Ljutomer ima 94.3%, Ko-ajtee 90.3«, Slovenjgradec 83.2%, Brežice 97.8», Ptuj 96%, Maribor 80.5%, Celje 97% slovenskega prebivalstva, a same nemške, slovenščine le tu in tam zmožne konceptne uradnike. Nemci torej zasedajo izključno ta uradna mesta tndi tam, kjer jih ni več, kot 2.2%, kakor je to ▼ brežiškem okrajnem glavarstvu. To pa so samo konceptne, jaridične moči. Kje pa so službe okrajnih zdravnikov, okrajnih inženerjev in gozdarskih uradov? Tudi tam ne najdete niti jednega uradnika slovenske narodnosti v šestih slovenskih štajerskih glavarstvih. Pri vsem tem je občudovati samo nehaj: potrpežljivost, s ktero naše ljudstvo prenaša tt vnebovpijoče razmere in brezbrižnost naših zastopnikov v deželnem in državnem zboru Slovensko gledišče v Narodnem domu. Ze zad-mfi smo poročali, da se igra v nedeljo, dne 22. sušca Irasna zgodovinska slika »Quq vadiš«. Slavni poljski pisatelj Henrik Sienkievicz (beri Sjenkjevič) je bil napisal obsežen roman z naslovom »Quo va-dis?«, kar pomeni po slovenski »kam greš?«. V tem romanu slika Sienkiewicz razuzdano življenje prebivalcev mesta Rima in trpljenje kristjanov za cesarja Nerona. Ta Sienkiewiczev roman so priredili za oder. Dramo »Quo vadiš« igrajo danes po vseh večjih odrih. Vsebina je izredno privlačna. Rimski cesar Neron je premagal nekega kralja in podjarmil njegov narod. Sama kraljeva hči Ligija , i; mriojl'.. .< r mora v Rim, ne sicer v jSipipst,, pa kot poro- kinja, da bo ja^od njenega očeta, osto) :Rimu pokoren. Toda jjpja ne pride sama y Rp.' 2 njo je prišel njen rojajc in služabnik Ursus, izredno močen Človek. V Rimu pride Ligija v varstvo in oskrbo obitelji plemiča Plancija, ki se pa na tihem že priznava k nov^, veri, krščanski, ki se je bila b$Š takrat začela hitreje širiti v paganskcm Rimu samem. Ligija, ki je tudi kristjanka, se v Plancijevi hiši seznani z Vinicijem, plemičem iz stare, slavne rodbine. Virticij vzljubi takoj lepo devico, a tudi v Ligij5 vsplamti ljubezen do čvrstega mladeniča. Na cesar skem. dvoru si žele Ligije, ona mora tje na razuz dano dvorno slavnost, toda s pomočjo Ursusa uteče z dvora k svojim sovernikom kristjanom. Vinicij ves v obupu in strahu za Ligijo ji sledi, a le s pomočjo vohuna Hilona jo nazadnje najde pri kristjanih. In tudi oh postane kristjan. Apostol Peter pa blago slovi zvezo med njim in Ligijo. A nenadoma pri drve Neronovi vojščaki ter odženejo Ligijo in Vinl-cija v ječo. V areni (nekakem cirkusu )bi morala sedaj Ligija končati svoje mlado življenje pod zobmi divje zverine, da si pri tem napasejo oči krvoločni Rimljani in Rimljanke. toda nekdo jo reši grozne smrti, njen zvesti služabnik Ursus, V ječi čakata Vinicij in Ligija rešitve. Tu zažari nad Rimom nebo. Neron je bil dal zažgati mesto Rim. Strah in groza prevzameta vse prebivalstvo. V tej splošni zmešnjavi in skrajni nevarnosti reši Ligijo in Vini-cjjo njegov blagi sorodnik, duhoviti Petronlj s pomočjo svoje sužnje in ljubice Eunice. Srečno utečeta Vinicij in Ligija, daleč proč od tega mesta gorja in grozote v življenje lepše, v življenje čistosti in sreče. Pred našimi očmi pa se še odigra grozen a zaeno krasen prizor iz življenja duhovitega Rimljana Nerpnove dobe. Neronovi biriči pridejo po Pe-ronija. Toda Petronij ve, kaj ga čaka; zato se od-oči, sam si končati življenje. Eunice hoče njim. Naslonjena drug ob drugega zavžijeta Petronij in Eunice strup. V globoki ljubezni drug do drugega, polna smisla za, vse, kar je blago in lepo sta se ločila od tega sveta drug ob drugem, on svoboden Rimljan, ona brezpravna sužnja. — Igra nam bode pokazala na odru življenje starih Rimljanov poga nov in prvih kristjanov tako, kakor bi to bolje pač ne mogla stori« najboljša knjiga. Nikdo naj ne zamudi ugodne prilike in si ogleda na odru ta zname niti roman slovanskega pisatelja Sienkiewicza. Porotno sodišče v Mariboru. V pondeljek, dne 9. -sušca je sedel na obtožni klopi 19 letni viničarski sin Jakob Korošec iz mestnega vrha pri Ptuju. Obtožen je bil ropa. Dne 17. listopada ob 7. uri zvečer lanskega leta je bil napadel iz zasede 60 letnega viničarja Jožefa Merca, prizadjal mu z nekakim kladivom več ran ter ga oropal mošnje, v kateri je bilo 7 K denarja, goveje kože in nekaj usnja v skupni vrednosti 15 K. Porotniki so z 10 glasovi potrdili krivdo, nakar mu je sodni dvor prisodil 4 leta težke ječe. Fant je kljub svoji mladosti strašno izprijen. Zagovarjal ga je dr. Ivan Glaser. — Istega dne se je imela pred poroto zagovarjati Marija Caf radi detomora. Dne 29. prosinca proti večeru je bila prišla Marija Cai k posetnikoma Vrečar v Karčo-vino pri, Ptuju ter je tam prenočila. Drugo jutro Te zapustila hišo Vrečarjevo. Tu je Vrečar zapazil pred hišo tje do ute sledove kry1 in v uti v stelji kakega pol metra globoko zakopano je našel mrtvega novorojenčka. Naznanil je to orožnikom, ki so kmalu našli Cafovo. Nekaj časa je tajila, potem pa priznala, da je usmrtila dete; dejala je, da se piše Vogrinec ln da jI je Ime Neža ter je tudi pokazala knjižico, giasečo se na Nežo Vogrinec. Slednjič pa se te Izkazala, da ona ni Neža Vogrinec, ampak Marija Caf, ki je bila 1. 1881. rojena pri Sv. Juriju v Slov. gor. In ki je bila že 1. 1905 pri porotnem sodišču v Mariboru zaradi detomora obsojena na 3 leta težke ječe. Porotniki so tudi tokrat in sicer enoglasno potrdili njeno krivdo, na kar ji je sodni dvor prisodil 6 let težke ječe. Tudi njo je zagovarjal dr. Ivan Glaser. — V torek, dne 10 .sušca je sedel na obtožni klopi 28 letni posestnikov sin Jakob Markrap iz Rakovec. Mož Ima ženo, toda ker je bil Jože presurov ž njo, mu je popihala v Ameriko; on ni šel za njo. ampak se je raje sukal okoli mlade, komaj 26 letne vdove Hedvige Ritonja, ki ima v Zavcih malo domačijo. Mlada vdova je sicer rada videla postavnega »ločenca«, toda radi njegove surove narave ji je začel sčasoma presedati in tako mu je dala na znanje, da si bo »druzga fanta zbrala«. To je vročekrvnega fanta raztogotilo tako, da je sklenil se maščevati. Ze 28. grudna lanskega leta je prišlo med njim in očetom do prepira, tekom katerega je hotel z revolverjem ustreliti svojega lastnega očeta. Le s težavo so rešili došli ljudje očeta. Drugi dan ob 10. uri ponoči pa se je podal v družbi tovarišev bratov Sever k svoji Hedvigi. Ob ti. uri se je zopet odstranil, Hedviga pa mu je šla odpirat. Komaj pa sta se poslovila, že; sta počila dva strela iz Markrapo-vega revolverja. Severja sta na Jo izvila Markrapu orožje iz rok. Strela Hedvige nista smrtnonevarno ranila, ker je imela na sebi več oblek, vendar je ležala 2 meseca v bolnišnici. Porotniki so moža spoznali krivim nevarne pretnje in poskušenega umora. Sodni dvor mu je prisodil 2 leti težke ječe. Obtoženca je zagovarjal sodnik dr. Silan. Med 15 mari- borskipii odvetniki namreč m bilo i-ajti enegji, ki bi^ ga bil hotel zagovarja« — zastonj namre^' Velika tatvina pri urarju Ilgerju v Gosposki ulici se je Izvršila v noči od petka na soboto. U-kradeno je 64 briliantnih prstanov* 12 briljantnih u-hanov, 22 dolgih damskjh verižic,, 12 zlatih zapestnic in še ve$ drugih z biseri opremljenih zlatih predmetov. Sko^a znaša baje do .'0.000 K. Toda kmalu se je polici posrečilo najti tata. V pondeljek, 9. sušca je hotel v neki zastavljalnici v Gradcu zastaviti nek moški večjo množino zlatnine. Detektiv, ki mu je sledil, ga je izročil policiji. Dognalo se je, da je ta dični mož hotel zastaviti predmete, ki so bili ukradeni pri Ilgerju v Mariboru. Obdržali so ga v zaporu. Tat se piše Musek in je telegrafični pod-uradnik na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Res vzoren poduradnik! Trgovski in obrtni vajenci! 1 pekovski učenec in 4 trgovski vajenci se takoj sprejmejo. Natančneje izvete v papirni trgovini Vilka Weixla, Glavni trg št. 22 v Mariboru. Obrtniki! Na prodaj je eno postajo od Maribora oddaljeno malo posetvo z gostilno ln kovačijo. — Pogoji so ugodni, dela za kovača je dovolj. Važno je, da prideta posetvo in obrt v slovenske roke, ker je v dotični občini glas slehernega slovenskega vo-iilca odločilnega pomena. Potrebna pojasnila daje podružnica »Branibora« v Mariboru (Narodni dom). Mariborski slovenski koledar za 1. 1914. Narodna dolžnost vsakega mariborskega in okoliškega Slovenca je, nabaviti si ta krajevni koledar. Dobiva se v trgovinah V. Weixl, Glavni trg št. 22 in i. Weixl, Gosposka ulica št. 33. Cena vezanemu ko-ledarju je 80 v, šitemu 50 v, po pošti 10 v več. Račje pod Mariborom. Tukajšnjega trgovca Jegliča je okrajno sodišče v Mariboru kaznovalo z globo 50 K, ker je od divjih lovcev kupoval v zanjke lovljene zajce. Mariborska občinska hranilnica je imela 1. 1913 vloženega denarja 27,941.259 K 58 v Cisti dobiček znaša 188.219 K 84 v. V zadnjih dveh Številkah smo v dveh uvodnikih razmotrivali vprašanje o nujni potrebi sličnega slovenskega denarnega zavoda v Mariboru. Upamo, da bo v nas dosti volje in mod, da dosežemo ustanovitev slovenske hranilnice kmečkih občin mariborskega okraja čim preje. Sv. Lenart v Slov. gor. (Germanizacijskl poskus pri naši c. kr. davkariji.) Doslej je potrjeval ta urad prijave slovenskih pogodeb vedno tudi v slovenskem jeziku, kar je bilo sploh samo po sebi umevno. Sedaj pa se je nakrat udomačila navada, da se izdaja samo nemška potrdila. To je delo zagrizenega poljskega renegata upravitelja Rizienskega. Upamo, da bodo imele vložene pritožbe zaželjeni uspeh, sicer bodemo na primernem mestu preskrbeli za potrebno remeduro! Odjenjali ne bomo, predno ne priborimo našemu jeziku pravice, ki mu gredo. Politično bi gospodarsko drsštvo za okraj Sv. Lenart hi Cmarek. Dne 5. marca ti. se je vršil pri Sv. Lenartu ustanovni občni zbor imenovanega političnega društva, katerega ustanovitev je bila res že skrajna potreba. Ni ga kmalu okraja, ki bi bil v narodnem oziru tako zanemarjen kakor sta šentle-narški in emureški Ce bode društvo le deloma izpolnilo to, kar si je postavilo za cilj, mu bomo le čas«tali! Dvojezični poštni pečat pil c. kr. pošti pri Sv. Lenarta. Leta 1905, tedaj pred devetimi leti je pro-silo nad 40 občin za dvojezični poštni pečat pri Sv. Lenartu, Sv. Barbari, Sv. Juriju in Sv. Marjeti. Celih devet let čakajo zaman na rešitev. Značilno za agilnost poslanca Roškarja je, da je med temi poštnimi uradi tudi njegov domači urad pri Sv. Juriju, v katerega področju ni niti enega Nemca. Seve za take malenkosti se naš dični poslanec ne zanima! — Ker se zato ne dobi nikakih dijetl Sv. Lenart v Slov. gor. (Ptiči nzmovtčl.) S ptiči seliči so prišli v Jablance k lovcu Francu Hrastniku tudi uzmoviči, ki so se spravili na njegov svinjski špeh. Zandarmeriji se pa je posrečilo najti gnzdo teh ttčev in tako se je zgodilo, da so se morali preseliti čevljar Jože Mihelič in sodrugi k Sv. Lenartu r zapor. Blagajna WertbelmoTka, popolnoma nova se proda po izredno nizki ceni, dalje se prodado tndi 3 lepi oljandri. Poizve se natančneje pri trgoven Vilku Weixlu na Glavnem trgu 22. Kdor želi biti elegantno oblečen, si naj da narediti obleko pri Jakobu Vezjaku (glej oglas!). ' t DROBNE NOVICE Davčna praktikanta Tone Petek in Tone Mesaric sta imenovana za asistenta. — V soboto, dne 7. marca so pokopali sina zobozdravnika dr. Kaca, 11 letnega Viktorja, dijaka 1. gimnazijskega razreda. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva močen dijaški pevski zbor je zapel svojemu mlademu tovarišu v slovo dve krasni slovenski žalostinkl. Škoda nadebudnega življenja! — Mestna občina je kupila od Denzla kopališče za 160.000 K. — Tu se naseli v kratkem kot odvetnik g. dr. Dragotin Koderman, doslej odvetniški koncipijent v Ljubljani. Priporočajo se sledeče Trgovina s Špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in semenom Glavni trg, poleg potovža. Telefon št. 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti piotinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih žobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Linimertt odpravlja najhitreje potenje nog. MARIBOR, Zofljin trg »t. 1 (v gradu) se priporoča v nakup različnih barv in čo-pičev, raznega lesnega blaga, n. pr. Škafov, brent, vil, grabelj, mlinskih kamnov za žrmlje, poljskega mavca (gipsa), najboljših umetnih gnojil, najboljše kakovosti ln po najnižjih cenah. kroiaškl mojster, Maribor Grajski trg (v Gradu) izdeluje točno in solidno obleke za gospode in dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zalpga izgotovljenib oblek po zelo nizkih cenah. priporoča svojo bogato zalogo politiranega in motnega pohištva Iz trdega ali mehkega lesa za spalnice, »bednice, salone, kuhinje. Divani, otomane, žimnice, mize, stoli in ogledala v izredno bogati Izberi. Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna. Od 1. marca se nahaja trgovina y Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop). Špecerijsko blago, Tino v steklenicah, premog in drya priporoča Ivanka Weixl (naslednica Vilka Weixla) Maribor, Gornja Gospodsfr ulica 3! Bogata zaloga razglednic. — Papir, trgovske knjige. Zavitki, zvezki, radirke, svinčniki, peresniki, peresa, kamenčki, šolske tablice, gobice itd. itd. kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. Ce želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. »brnite se na Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico J. Jf. Soltaric, Maribor, Sfffe Ceniki in vzorci na željo brezplačno. >v,'v' in BI 'r iffli.iTi 3n3v p Maribor, Koroška cesta št. 17, Bogata zaloga. Vedno sveže blago SLOVENCI! Kupujte špecerijsko blago in deželne pridelke v narodni trgovini Tolneno in perilno blago za dame, snkno za gospode v veliki zalogi priporoča M. E. ŠEPEC, Maribor Grajski trg štev. 2. Maribor, Tegettboffova cesta 57. Velika zaloga vsakovrstnih semen. Postrežba točna in solidna. Cene nizke! i Slovenska, brivnica Z ■ J m ■ Maribor, Tegettboffova cesta ite«. 22 ■ Juro Gredlič mMNNl se priporoča slav. občinstvu za obilen poset Izdeluje tudi lasulje, brade itd. Maskiranje za gledališke nastope po ceni (tovarna za glinske izdelke) izdeluje iz najboljše, večkrat premlete ilovice s parno silo in okrožno pečjo vse vrste strešne in zidne opeke, cevi itd. Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. — Velika žaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kan d it, raznih peciv ln slaščic. Naročila za gostije in Veselic« se točno izvršijo. Najnižje cene. Solidna postrežba. Dobro urejeno za trgovce. Maribor, Glavni trg št. 22 ima največjo izbiro vsakovrstnega papirja in galanterijskega blaga. »5FJ«) I»ais> V LASTNI HIŠI Y NARODNEM DOMTJ |-t-M pBo-jur, IpTirmc^^ n> i—i vi iK/iuj »uiuija niiijtc. ,uu 1J3UVUJOI.ll BiTriBlVUI Demonstracije s Sackovimi plugi. 9. marca je imel kmet. potovalni učitelj Goričan prvo demonstracijo s Sackovimi plugi v Prekopi-Vransko. Drugi dan pišejo: Zaradi pluga moram še omeni«, da Je ljudem potem kakor je oral, ko je bil popolnoma prav urejen, zelo ugajal in je bila zvečer splošna sodba, da se dosedaj še z nobenim plugom ni tako imenitno za hmelj oralo. Ljudje so še potem, ko ste že Vi odšli hodili trumoma gledat in je oranje vsem ugajalo. Člani našega društva so že sedaj za to, da si društvo nabavi enega takega kakor , je ta večji. Ljudska knjižnica, Prekope, Turnšek. — Nadaljne demonstracije se vršijo: 14. marca v Petrovčah, 16. marca v Gotovljah, 17. marca v Št. Petru, 18. marca v Št. Pavlu, 20., 21. in 23. marca na Polzeli, 24. marca v Braslovčah, 26. marca na Šmartnem ob Paki. Začetek povsod ob 8. uri v jutru. Za kolikor zmoti vreme, za toliko se odloži naprej. Pozneje se še lahko napravijo takšne demonstracije povsod, kjer se bo zahtevalo. CMv podružnica za Brasiovče in okolico ima svoj občni zbor v nedeljo 15. marca 1914 v prostorih gostilne V. Rossuer v Brislovčah ob 3. uri pop. Slovenjgradec. Petstoletnica vstoličenja koroških vojvod. Dne 18. marca poteče 50 let, kar je bil na Gosposvetskem polju zadnjikrat po starem obredu slovesno ustoličen za koroškega vojvodo Er-nest Železni. O tem bo tedaj »Zgodovinsko društvo za Slov. Štajersko« priredilo javno predavanje na Jožefovo, dne 19. marca ti. Predavanje se vrši v okoliški šoli; začetek ob 3. uri popoldne. »Zgodovinsko društvo« namerava prirediti še več takih predavanj po znatnejših spodnještajerskih krajih. Od Sv. Jurija ob Ščavnici. Dne 3. sušca je umrl na svojem domu na Blagušu finančni praktikant v Gorici g. dr. Ivan Klobasa, komaj 27 let star. Bil Je marljiv za svojih študij in dasi že bolan kakih 7 let, je pred tremi leti dokončal svoje ligoroze. Bodi mu zemlja domača lahka! Od Sv. Lenarta v Slov. gor. (Ali je zakon glede olajšav v obrtniškem redu res v korist kmeta?) Ko smo čitali, s kako vnemo se je poganjal ,dični orjak' Roškar za sprejem teh olajšav, smo se rehote vprašali. ali ima. ta mož, ki opravlja med klerikalnimi poslanci častno službo paradnega kmeta, sploh kak pojm o tem, kakšen upliv bode imel ta sklep na žepe zidajočih kmetov ali ne. Roškar je bil v prijetnem položaju priženiti se v rodbino bivše farovške kuharice in je imel pri tem to ugodnost, da so mu vse zidanice že poprej postavili duhovnik-pokrovitelj. Zato pa niti ne ve, kako se pri nas zida. Ce bi bilo namreč drugače, bi moral vedeti, da kmetsko ljudstvo ne bode imelo od tega zakona nikakoršne koristi — marveč kvečjemu škodo. Res je sicer, da zahteva sedanji stavbinski red za vodstvo stavbe mojstra. A samo vprašamo, v kolikih slučajih pa vodi res mojster in stavbenik osebno dotično stavbo? Še stavbo nemške šole pri Sv. Lenartu ni vodil kak stavbenik marveč jedinole boljši zidar. Ce je hotel pri nas do zidati, obrnil se je jednostavno do kakega zidarja, mu razložil svoje želje in ta mu je preskrbel od svojega mojstra načrt in če potreba, tudi tu in tam kako nadzorstvo. Zato se je plačalo zidarja po 10 v. več. In kaj bode kedaj? Teh deset vinarjev gotovo ne bode nikdo popuščal, nasprotno, zahteval jih bode za se zdaj zidar-fušar. Jedina razlika za kmeta bode sedaj to, da bode imel za isti denar neukega zidarja, ki mu lahko škoduje radi svoje nevednosti ogromno, med tem ko je imel za ta denar poprej mojstra. Iz Ptuja. Bogato je obdarovana z otroci rodbina mestnega sluge Matevža Klemensa. Žena mu je porodila doslej petkrat dvojčke, petkrat po enega otroka in zadnji petek celo trojčke. Od ostalih starejših otrok jih živi 11, najmanjši trije pa So tudi prav krepki in bodo najbrže ostali pri življenju. Iz Ptuja. (Slovensko gledališče.) Na praznik dne 19. tm. se uprizori v Narodnem domu drugič narodna igra »Naša kri« kot popoldanska predstava. Prvič se je ta igra uprizorila z najboljšim uspehom. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Ker je s tem ustreženo zlasti cenj. občinstvu z dežele, pričakujemo. da bo ta dan dvorana Narodnega doma nabito polna. Pri tej prireditvi gostuje g. M. Vauhnik iz Maribora. Cene globoko znižane. Pridite vsi! Iz Ptuja nam piše naroden fant: Cital sem že večkrat »Narodni list*, pa vendar še ni nihče poročal o ptujskem Orlu ali »Čuku«. Zato pa hočem jaz napisati par besed. Preteklo je že dve leti odkar je ustanovljen, pa vendar ni nič posebnega slišati iz njegovega tabora. V začetku prosinca so čuki par-krat telovadili v neki hiši v drugem nadstropju klo-šterskega poslopja. Od tistega časa pa spijo spanje pravičnega. Sedaj, mislim, se bodejo zopet zdramili, ker se je (hvala Bogu pričelo toplo vreme. Od sedaj naprej bodo imeli za telovadnico kloštersko dvorišče. Predragi bralec, pa če slučajno greš mimo, ko telovadijo, tedaj se trese zidovje in drva, katera so tamkaj naložena, se le kar od strahu premičejo. Droga pa še itak nimajo, zato morajo telovaditi same proste vaje. Naredili bi radi veselico, d£ bi si kupili drog, pa smolo imajo, ker nikjer ne dobe prostora. O društvenem domu pa še govoriti ne morejo. Ako lahek vetrič popihne, bo šlo to društvo spat. V rešttfci je ptujski »Orel« ali čuk samo na papirju. Iz Gradca. Delavci! Združite se in pridite v naročje majk« Slave. Ali je kaj lepšega, kot prebiti med svojimi nekaj uric? To pa tudi ve ceniti narodno in zavednb delavstvo v Gradcu. Tako lepo zabavo dobite pri »Domovini«, katero ima v kratkem zopet vešelico z glfedlškimi igrami. Člane, kakor tudi goste zabava pa še s tamburanjem in plesnimi vrli »Domovinčanki« in sokolici gdč. Zofki Zaver-vajami. Po takih lepih veselicah zbirajo člani pri šek, katera toči pristno in sladko vinsko kapljico. Na gostilniški mizi pa stoji nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda, kateri prav lepo žanje. Slovenci in Slovenke — kjer vi druge podpirate — zahtevajte, da oni tudi vas podpirajo. Posnemajte gdč. Zaverškovo. Svoji k svojim! Polenšak. Lansko leto si je naš župnik Poplat-nik Jožef kar v glavo vtepel, da mora imeti nov farovž. Kimovci v cerkvenem konkurenčnem odboru, ki se imenujejo »katoliško zavedni«, pa so gi-njeni od župnikove pijače, prodali svoje sofarane, pravzaprav zapili so jih. Kaj vse lahko naredi župnik, če ima dobrega »urbančana«. Kljub govoru pametnih mož, se je začelo zidati. Stavbo so oddali pod roko, župnik bo že vedel, zakaj. Stavbo pa treba plačati. Zdaj se bo začel ples, ko bode treba plačati. Načelnik je šleva, kar je župnik rekel, k temu so pokimali. Žalostno je za načelnika, da se ne ve, koliko velja farovž in gosp. poslopje. En sam mož se ni dal s pijačo podkupiti. Ker se boje pra-temu so pokimali. Žalostno je za načelnika, da še ne zdaj nasprotoval, ko bodo faranom kožo vlekli črez ušesa. Obljubil mu je, da ne bo plačal nobenih prispevkov za stavbo, ako bo ž njimi. Seveda je dobil pošten odgovor, ki mu bo dolgo brnel po ušesih. Vi farmam pa pomislite dobro, kar so enemu odborniku obljubili, tako bodo imeli najbrže vsi. Polenšak pri Ptuju. Gospod župnik Poplatnik se prav lepo priporoča farmanom, naj mu dajo več zbirce, drugače mu bodo morali kupiti še pohištvo za vse hiše v novem farovžu, ker on tega ne bo mogel storiti sam. Če ne bo šlo z zbirco, bodo pa tisti vkup stopili, ki znajo farmane prodajat, potem pa ste izgubljeni. Ti dobro znajo. Drugič se bode priporočil za 5 glav goveje živine, ker ima zdaj samo 2. Ko so pa zidali hleve, je pa rekel, da mora imeti za 7, samo da farmane guli. Letos je v tisti hudi zimi peč kuril v hlevu, da bi mu tista 2 repa ne Zmrznila. Prihodnjič pa zopet kaj. Iz Gradca. Društvo »Domovina« priredi dne 19. sušca veselico v Neutorgasse št. 57 z jako izbranim programom. Igrale se bodo sledeče igre: »Gari-baldi«, »Ženski jok« in »Mož za pet minut«. Potem bo tamburaški koncert in ples. Začetek ob 4. uri pop., konec o polnoči. Želimo, da bi se udeležila vsa tukajšnja napredna društva naše veselice, katera bo nudila vsakemu mnogo zabave. Vabimo sploh vse tukajšnje Slovence, da nas posetijo in s tem pokažejo, da se čutijo res za narod in njega razvoj. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dunaj: Preosebno! Mislite, da se na ta način kaj opravi? Bolj dobrodošle, bi mi bile razne novice iz D. Ko pridete domu, prosim! — Brežice: Oni gospod, ki je pisal našemu listu anonimno karto v uredniških zadevah, naj navede svoje ime, ker bi mu urednik rad, odgovori!. -— Brezje pri Mozirju: Le pošljite, imena ne izdam v nobenem slučaju. — Rečica ob Savinji: Dopis sprejel in ga ob priliki priobčim. Novic nič? Prisrčen pozdrav. — Št. Peter pod Sv. gorami: Dopis priobčim prihod, njič, ker že enega imam. Me srčno veseli, da ste stopili tudi vi v krog naših sotrudnikov. Pero imate dobro, male slovniške napake rad popravim. Beležke. Čaj z rumom ali kaj res nimajo drugega opraviti? Gostilničarka Kamenšek v Dobravi pri Bledu je bila obsojena na 20 K globe, ker je svojim gostom dajala čaj z rumom, dasi ni imela koncesije za prodajanje žganja. Pritožila se je na upravno sodišče, povdarjajoč, da ni prodajala ruma samega, nego ga le na zahtevanje gotov dajala k čaju, ne da bi zato zahtevala plačila, ker rum s čajem ne velja pri njej nič več, kakor čaj brez ruma. Iz tega pa izhaja, da ni ruma obrtno prodajala. Finančna oblast se je pa postavila na stališče, da je gostilničarka prekoračila svojo koncesijo, ker da je vseeno ali je rum dajala samo s čajem alj brez čaja in ali je jemala za rum plačilo ali ne. Upravno sodišče je temu pritrdilo in odbilo pritožbo. Kdor torej nima koncesije za prodajanje žganja, še zastonj ne sme dati ruma k čaju. Tako se godi malim ljudem; velikim davčnim defravdantom pa nikoli ne pridejo db živega. " > Vohunska agentura v Švici. Po znani Redlovi vohunski aferi je spremenila avstrijska vojna uprava vse mobilizacijske načrte 9. kora in več tajnih ključev za številke. Kljub temu pa so dognali vojaški krogi v Avstriji, ki sb poznali te spremembe in zasledovali njih izvršitev, da je bilo rusko vojno ministrstvo o vseh teh spremembah sproti popolnoma točno in natančno poučeno. Rusija je, sicer zelo previdno, ampak točno odgovarjala vsem 'Vojaškim odredbam avstrijskim s svojimi 'odredbami, s katerimi je paralelizirala avstrijske odredbe. To je delala ruska vojna uprava tako naglo in točno, da je bilo jasno, da je vedela natanko, kaj hoče Avstrija napraviti, še predno se je lotila dela. To so zabeleževali že delj časa nemški avstrijski listi, posebno dunajski. Obenem je opazil to tudi informacijski biro Nemčije in je opozoril na to dejstvo nemško vojno upravo. Začeli so iskati vohune, ki tako točno delajo v Avstriji in v Nemčiji. Toda ta trud je bil brezuspešen. Aretirali so sicer v Avstriji in v Nemčiji veliko vohunov, toda dognalo se je, da so bili ti vohuni nižje vrste, ki so se zadovoljili s tem, da so risali načrte raznih vojaških utrdb na mejah. Da bi bili mogli zvedeti kaj o tajnih ukrepih AvstiU-ske ali nemške vojne uprave Je bilo nemogoče. Kon- čno pa so našli vohunsko gnezdo in sicer v Švici. Posrečilo se jim je, da so zvabili glavnega vohuna švicarske protiavstrijske in protinemške vohunske agenture na Dunaj, kjer so ga "aretirali. S tem je bil odkrit en del plašča, ki je zakrival nevarno gnezdo. Zvezni svet v Švici je sklenil po več daljših konferencah, da izžene iz dežele 5 članov te vohunske agenture. Eden izmed teh je živel v Ženevi, eden v Lausani, trije pa so bili v Baslu. V Ženevi je bil 34 letni bivši nemški častnik Emanuel pl. Ecke, v Lausani pa avstrijski rezervni častnik Alojz Glaser. Prvega je prijela avstrijska policija, Glaser pa je srečno pobegnil. Tudi izgnanci iz Basla so pobegnili. Merodajni nemški in laški listi poročajo, da je napravila ta Vohunska agentura, ki je biia izvrstno organizirana Avstriji in Nemčiji ogromno škodo in da bodeta morali ti dve državi vse mobilizacijske načrte in signalne knjige vsaka od dveh korov popolnoma premeniti. Kmetijski vestnik. HMELJARJI! BODITE PREVIDNI PRI NAKUPOVANJU UMETNIH GNOJIL! Zadnjič smo objavili, kako prodaja tvrdka Blow-sky in drug iz Prage potom svojih agentov vinogradniška in travniška gnojila. Sedaj smo dobili vzorfce hmeljskega gnojila od iste tvrdke. Dež. kme-tijsko-kemiSno preskušališče v Ljubljani je to gnojilo preiskalo in je našlo, da vsebuje preiskano gnojilo: V vodi faztopne fosforove kisline 7.85%, kalija 5.73%, dušika v obliki amonijaka 2.94%. Mnenje preskušališča se glasi takole: »Iz kemične preiskave sledi, da vsebuje preiskano gnojilo z ozirom na gnojne potrebe hmelja in v primeri z vsebino fosforove kisline premalo kalija. Gnojilo reprezentuje v prodaji na drobno vrednost 11 K za 100 kg, odnosno 5 K 50 v za 50 kg.« Z drugimi besedami: Hmeljarji niso svojem« hmelju s tem gnojilom prav nič koristili. To gnojilo ni za hmelj. Vse delo in vsi stroški so bili zaman. In po čem so plačevali hmeljarji to »hmeljsko gnojilo«? Po 8 K 80 v za 50 kg ali po 17 K 60 v za 100 kg. Pri prodaji na drobno je to gnojilo vredno 11 K za 100 kg, torej so pri 100 kg plačevali hmeljarji agentom po 6 K 60 v preveč!! Ali pri celem vagonu 660 K preveč. Če bi si hmeljarji taka gnojila skupno naročili naravnost iz tovarne, bi ga dobili po 9 K 50 v do 10 kron za 100 kg, torej celo za 7 K 60 v do 8 K 10 v ceneje, kakor od Blowskega. Najmanj 20 vagonov je prišlo gnojila letos v savinjsko dolino in ste torej, vi hmeljarji, samo pri tem zavrgli po nepotrebnem 15.000 K! če pa pomislimo, da ta gnojila za hmelj sploh nimajo nobene vrednosti, potem ste po nepotrebnem Izdali pravzaprav celih 35.000 K!! V prihodnje bo treba računati in bolj previdno nastopati! 9 Zadružna Zveza v Celju. PRI NAKUPU UMETNIH GNOJIL POZOR! Že več ko enkrat se je opozarjalo na to, da nI vseno, kje se kupijo umetna gnojila. Kupčija z u-metnimi gnojili je kočljiva stvar, torej bomo kupovali umetna gnojila le pri takšnih trgovcih, katere dobro poznamo in do katerih imamo zaupanje, da tudi to dobimo, kar plačamo. Znano je našim gospodarjem, da se dobe zanesljiva umetna gnojila pri kmetijskih družbah ter njih podružnicah, nadalje pri domačih poštenih trgovcih, toda mnogo je takih, ki tukaj ne kupujejo; pride pa potem tuji agent neznane trgovine k njim na dom, jim pa obesi vsako stvar na hrbet, četudi je še takšna neumnost. Preteklo jesen se je pojavil neki agent tvrdke Blov-sky in drug v Pragi ter ponujal kmetovalcem »mešano gnojilo«. Vlovil jih je seveda mnogo na svoje limanice, kajti prišlo je več vagonov prodanega gnojila na razne postaje postojnskega okraja. Pod imenom »mešana gnojila« razumemo navadno gnojilo, ki je mešano iz kalijevih, fosfornatih in dušič-natih, ali pa vsaj iz fosfornatih in kalijevih gnojil in bi torej v bistvu ne bilo nič napačnega, ako se rabjo »mešana gnojila«, kajti rastline s tem res dobijo vse potrebne hranilne snovi. Priporoča se pa vedno kupovati le posamezna gnojila, katera lahko potem sami na domu v pravem razmerju in po potrebi mešamo. »Mešanih gnojil« kupovati se le zaradi tega ne more priporočati, ker niso za vse potrebe v pravem razmerju mešane in ker so ta gnojila dražja, kajti trgovec, ki se peča s to manipulacijo, mora vendar za to delo nekaj zaračunlti. V omenjenem slučaju pa se je naše gospodarje slepilo v prvi vrsti s tem, da se jim je ponujalo »mešano gnojilo«, dočim je bilo isto gnojilo sam čisti superfosfat. To je bilo načelno slepilo tvrdke same. Nadalje si je pa agent še sam pomagal, da fe zbral kolikor mogoče največ naročil ter pravil, da stane 100 kg njegovega gnojila le 5 kron 85 viri.; v resnici je pa bila to le cena za 50 kg, torej 11 K 70 vin. za 100 kg. Dotični agent je prišel tudi k trgovcu in posestniku g. Milanu Žnideršiču v Mate-njivasi ter ga skušal pridobiti za svoje namene. Toda g. Žnideršič je ostal značajen ter ostal raje pri svojem poštenem blagu; pokazal je agentu neko brošurico, katero je imel za razdelitev med kmetovalce na razpolago in vprašal agenta, kaj poreče na poglavje v oni knjižici, kjer se svari pred nakupom mešanih gnojil od tujih agentov. Agent se je nato molče poslovil. Jaseti dokaz, da je imel slabo vest Gospod Žnideršič si je priskrbel poznej 1 kg onega mešanega gnojila od enega svojih znancev ter ga poslal zastopstvu kalijevega sindikata v Ljubljani s prošnjo, naj da isto poslano gnojilo ke- ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJENA GOSPODINJA Ce ogledujete svoj bliščeče beli zaklad na per0u7 In nI II potrata in nesparaet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schiditovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj. Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influeiutf. 35 Kdo naj jemlj& SirvJir* fe t Vsak, ki h-pi na frajnem kašlju r ifiž-je je o&varovafi se botezni.nego jo zdravit?! .Z^Usebe s kroničnim ka/drom bronUif5*"*® ki s Sirolinom ozdrave. v —— — -----. . ' . ( ' 3l Vad UŠI ji vi, katerim Sirolin tnaf»o M olehča naduho. ■'m Skrofuzni otroci; pri katerih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom na splošni počutek. -Se dobi ¥ Hsth lekarnah S K.I.- ' > hi-«? ■ sSG . fcraogSS Itoo t&te Domača zdravila. »lično preiskati. To je izvršilo potem kmetijsko-kemično preskušališče v Ljubljani ter dognalo, da |e poslano gnojilo pravi in čisti superfosfat s 15.4% v vodi topljive fosforne kisline. Kalija ali dušika v tem gnojilu ni bilo mogoče zaslediti. S tem je torej razkrinkano sleparstvo prve vrste, kajti gnojilo nI bilo »mešano«, ampak le sam superfosfat. Sleparstvo druge vrste je pa cena tega gnojila: Superfosfat se plačuje vedno v ti meri, kolikor odstotkov v vodi topljive fosforne kisline on vsebuje. Vsak kilogram te fosforne kislirfž stane navadno po 50 vinarjev, torej stane 14% superfosfat, kakor se pri nas navadno prodaja: 50 X 14 == 700! vinarjev ali 7 kron. Oni superfosfat pa, prodan kot »mešano gnojilo« je bil boljši in je vseboval 15.4% j v vodi topljive fosforne kisline, torej bi bila njegova!1 prava cena: 15.4 X 50 770 vinarjev, to je 7 kron 70 vinarjev. Sedaj vidi vsakdo razliko nred pravo vrednostjo in svoto, ki se je po neumnosti plačala. Računiti je še treba seveda tudi nekaj za obresti, kajti kupili so nekateri tudi na. upanje, toda vkljub temu se je plačevalo še dobre 3 krone za 100 kg preveč. Upamo, da se bodo naši gospodarji kmalu iz* učili in pokazali vsakemu tujemu agentu vrata. Ti nastopijo enkrat tukaj, drugokrat zopet kje drugod in tako kmalu jih ni več nazaj v isti okraj — treba je, da se malo pozabi, potem si zopet upajo na svetlo. S "> Predragi kmetovalci, naj Vam bo to kot svarilen vzgled: ne mečite denarja v stran in kupujte doma pri kmetijski družbi in domačih trgovcih. Superfosfat je sicer dobro gnojilo, toda samo ne zadostuje rastlinam, morate še gnojiti tudi s kalijem in dušikom. Kot kalijevo gnojilo pač ne pride nič dragega v poštev, ko kajnit in 40% kalijeva sol. Kot dušičnato gnojilo pa pride najceneje čilski soliter, ki ima še tudi to prednost, da uppeva hitro. Njegov učinek se opazi že kmalu po gnojenju. Pod naslovom: »Domača zdravila« razumemo le takšna zdravila, katera si zamoremo v slehrni domačiji lahko preskrbeti in pa zopet takšna, s katerimi si zamoremo pri lahki bolezni ali ranah brez pomoči zdravnika sami pomagati. Ta sredstva so sama na sebi večinoma neškodljiva, toda treba se jih je poslužiti o pravem času in v primerni množini. Angelika je dveletna rastlina, ki se neguje radi korenine in radi stebla. V drugem letu je dorastel njen koren, ki se vzame na jesen iz zemlje, se posuši in uporablja stoičen na prašek kot sredstvo, ki žene mirno na blato ter vzbuja tek. Skuha Iz korenja ali iz listja je kaj dobro sredstvo zoper grizenje v £revih jn v želodcu, zoper vetrove, ali kadar nas muči zgaga, ali se nam pljuča preveč zaba-šejo z žlezami. V vodo za čaj pridenimo za polovico belega vina. Janež je enoletna rastlina. Skuha iz njega osvežuje prebavljenje, kroti napenjanje ter z njim združene bolečine v trebuhu, olajšuje odpravljanje žlema iz dušnika pri kašlju ter pomaga k nastopu mleka pri doječih ženskah. Ako hočemo imeti iz njega čaj, zmešajmo janež s »feniklom« (koprcem). Črni bezeg je nizko drevo ali grm s črnimi jagodami, ki se že davno goji pri stavbah in na vaških vrtovih. Iz tega grma se da vse uporabiti za zdravilo, cvet, bezgove jagode, skorja in korenina. Ako razrežemo drobno 6—8 bezgovih listov ter jih kuhamo kakih 10 min. v vodi, pa pridobimo skuho, katera, ako jo pijemo na tešče, nam očisti kri na prirojen način. Ako si pripravimo iz bezgo-vega cvetja čaj, nas ta žene na pot. Skorja in korenina bezga je izborno sredstvo zoper vodenico, pa tudi skuha iz drobnih razrezanih bezgovih korenin žene na vodo ter deluje zanesljivo, ako se jame koga polaščevati vodenica. Naposled raztap- lja skuhan sok iz bezgovih jagod, zmešan nekoliko s strdjo ali sladkorjem, žlem v sapniku. Beljak iz jajca, ako ga natremo na opeklino, olajšuje bolest in zabrani, da zrak ne more priti do rane. Dokaj bolje pa je še, ako olupimo ono belo kožico, ki se drži jajca od znotraj v lupini, ter jo položimo z vlažno stranjo na opaljeno mesto. Borovnice so znani plod grmičja, ki rodi v nekaterem letu v obilni množici. Ta slastni plod Je kaj dobro sredstvo zoper drisko, ako si posušimo vsako leto zalogo borovnic in si jih shranimo v zaprti steklenici. Ako ima kdo časih drisko, naj raz-grize in použije nekoliko posušenih borovnic. Pri nagli driski je treba paužiti žlico 7ganjice iz borovnic ter ponoviti to uživanje,, ako bolečina po 8—: 10 urah ne preneha. Zganjica iz borovnic se pripravlja na ta način, ako vsujemo perišče posušenih borovnic v tričetrt litra dobre žganjice in rži ali slivovice in postavimo steklenico s to zmesjo na topli kraj. Veličina porclje pri uživanju se ravna po stopinji bolezni. Zadostuje pa po 10—12 kapljic, vlitih na sladkor, ali ena čajeva žlica v toplo vodo ali vino. Breskev použita na tešče, je kaj dobro sredstvo zoper slabo prebavijanje. Brezovo Hstje je kaj dobro sredstvo zoper skr-ninp ali revmatizem. Ako si pripravimo čaj iz brezovega listja ter ga pijemo po tri kupice na dan; odpravimo si to bolezen. Seveda je treba"imeti tudi pri tem zdravljenju potrpljenje; Zelena (Selerija) je kaj dobro zdravilno sredstvo zoper skrnino ali revmatizem. Zelena, razrezana na drobno, se kuha v vodi tako dolgo, da postane mehka in ta voda se daje bolniku piti. Ta na mehko skuhana zelena se zmeša skupaj z nekoliko množico svežega mleka, moke in muškatovih orehov, kar se zadela toplo v testo ter speče in po-uživa obenem s krompirjem. Revmatične bolezni preidejo pri tem zdravljenju v kratkem času. Čebula. Čebula se rabi že od starodavnosti kot domače sredstvo zoper ikre, izpadanje las, zoper ozebline, kurja očesa in znotraj zoper kašelj. Citrona igra ne le pri nas, marveč tudi na Kitajskem pri raznih boleznih, zlasti nalezljivih, kaj znamenito vlogo. Sok iz citrone je tudi izborno de-sinfekcijsko sredstvo ter izboren ugonobitelj bolezen plodnih bakterij. Sok, nakapan iz dveh citron v pol litra vode ter povžit pred obedom, je izborno sredstvo zoper revmatizem in zoper mrzlico. Po »Domačem ognjišču«. Konec »kmečkega strahu". Lani smo parkrat poročali, da se klati v planinah ob koroško-štajerski meji severno od Sp. Dravograda in zapadno od Voitsberga in Koflacha neznana zver, ki dela tamošnjlm kmetom mnogo škode. Zato so jo nazvali Nemci »bauernšrek«, po slovenskem »kmečki strah«. Orožniki in lovci so celo lansko poletje, jesen in zimo zasledovali to zverino, ki je napadala na paši govejo živino in ovce; mnogo živine je ubila ali težko ranila (strgala). Tu je prišla zadnji petek iz Volšperka v Labodski dolini novica, da so ta škodljivi »kmečki strah« vendar enkrat pokončali. Ker se bodo naši bralci za ta slučaj zanimali, opišemo v naslednjih vrstah obširneje zadnji lov na »bauernšreka«. Zadnjo sredo popoldne je zasledil lovec Strin-bauer v gozdovih grofa Henkel-Donersmarka pri Volšperku sled zveri. Sledil je dolge ure sledi, dokler konečno zveri ni mogel več zgrešiti. Kmalu Jo je tudi v istini zapazil v neki bližnji soteski, vkljub temu je trpelo še dolgo, predno je prišel do količkaj ugodnega stojišča in do strela. Sele ko se mu je zver zopet hotela umakniti v goščavo, je oddal strel in zadel zver v prsa. Kljub temu mu je zbežala v gozd. Lovec Steinbauer, ki je streljal na daljavo 150 korakov, je tekel na mesto, kjer je stala zver In spoznal na krvnih sledovih, da jo je tako težko zadel, da bi že vsled krvnega iztoka morala pogi- Čuvajte se onesnaženih ran! Slavno, te skozi 40 let tisočkrat preskušano ln izborno se obnašajo«« antiseptično prafto domače mazilo čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine. vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlainega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši. 63 1 puščica 70 v. se razpošilja vsak dan prati predplačilu. 4 puščice za K 3*16 10 puščic za K T— poštnine proste n* vsako postajo. B. FRAGNER, lekarna „Pri črnem orlu PRAGA, Malt stran, ogel Nerstfsve aL it. 203 Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah. Kako hitro zginejo protin, reumatizem, ozebline, te M vzame pravo sredstvo, kale, ako vzamete od mnogik zdravniških __autoritet priporočeni CONTHREUMAN To sredstvo sluti za hitro pomfrjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranju, ribanja ali obvezah. 1 tuba 1 krono. «9 izdelovale« In glavni zalagate«} B. FRAGNER, lekarnar dvorni založnik, PRAGA III, it 203. čo se pošlje denar naprej, se dobi banko 1 tnba za 1 K BO v S tub , 6 K - v 10 „ „ 9 K - T ppTiie n ine »rtrarcu H Irtelarm. Zaloga v lekarnah. Uporabljajte v svojo lastno korist umetna gnojila, edino od domače tvrdke Vinko Vab», Žalse. Za odstotke se garantira. Kajnišje cene! Zahtevajte cenik! Na ieljo ugodni plačilni pogoji. 113 3-1 niti. Pustil je zasledovanje zveri in šel v bližnjo gozdarsko hišo, odkoder je telefonično obvestil o-sobje tovarne grofa Henkel-Donersmarka v. Volšperku. Brzojav in telefon je sklical lovce od bftn in daleč na velik pogon. Odzvalo se je lovsko osofefc bližnjih in daljnih revirjev in lovci volšperškega okraja. V četrtek zjutraj je bilo na mestu do 280 lovcev. V gostih črtah pomikajoč se počasi in previdno, so prodirali po revirju groia Henkel-Doners-marka proti takozvani peči »Barofen*. Nakrat zapazi lovec Steinbauer zver za neko skalo. Bila .je od velike krvne izgube že skoro docela onemogla, a še je sklonila takoj po koncu in skušala pobegsiti. Lovec Steinbauer pa se ni dal spraviti ob hladnokrvnost in oddal za zverjo močan strel z grobimi Abraml. Ta strel je zadel zver v prednje noge tako da le za trenotek obstala in se obrnila v smer, v kateri ji ie stal 200 korakov nasproti ravnatelj grof Henkel-Donersmarkove tovarne za papir v Voi-špergu, Diamant. Ta je sprožil iz svoje puške re-petirke zaporedoma tri strele. Za trenotek Je zver obstala, nato pa se vspela v zrak, skočila in padla aa smrt zaleta, širom lovske vrste so zadoneli burni »halali«. Lovci so se zbrali in začeli čestitati lovcu Steinbauer ju, ki je že dan popreje zver ranil smrtno in ravnatelfarDiamantu, ki ji je bil , zadal smrtni strel. Ko so si lovci mrtvo zver ogledali, so videli, da je star, močen volk, ki meri na visokost čez 70 cm; pri tehtanju se je pokazalo, da je težek 3S kg; ima torej obliko močnega in velikega psa. Vest o tem dogodku se je bliskoma raznesla po celi okolici, vse ie prepričano, da je »bauernšreka« konec .Ko so -prišK lovd popoldne z zverjo na vozu v Volšperk, jim je prišla nasproti tamošnja godba in nebrol ljudstva. Vseh se je polastilo nepopisno veselje. Iz Volšperka so spravili volka v Gradec, kjer je bil te dni razstavljen; hodilo ga je gledat na tisoče ljudi. Z volkom je prišel v Gradec tudi srečni lovec Steinbauer, ki dobi od štajerske namestnije premijo 3.000 kron, ki je razpisana za onega, ki pokonča »kmečki strah«. Ali še poleg tega volka ni hodil jeden po ko-roško-štajerskih planinah, se za gotovo seveda nc ve. Ni skoro mogoče, da bi ena zver napravila toliko škode in se klatila po tako velikem ozemlju, segajočem od Maribora pa daleč na Zgornje Štajersko. ^fcJto^fcAASSA dSJSdfedSA AMUUkJI dSdSdSdtdSJS StJfeSkdSdS P *J | Mariborskim Slovencem * se priporoča za naročila najfinejših oblek _ Na željo bi obiskoval tudi stranke v Mariboru. Hoja * I' obrt obstaja v Celju že več let in ima svoje naroč-nike v najboljših krogih mesta Celja in cele okolice. C« nike v n eoooooo Davek na špirit! Vsled kolosalnega zvišanja davka na špirit, katero je stopilo v veijaVo že s i. februarjem, je potrebno, da Si izdelujete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si < tem mnogo prihraniti, naj se takoj obrnejo pod šifro „Veliki prihranki 4351" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachfg., A. G, Dunaj I/l, Wollzeile 9. — Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta, 20 -1 B akter iena snov za cepljenje ......... " ' 46 za vse vrste detelj, fižol, boba iti serradella itd. povzroči najvišji dobitek pri najmanjših izdatkih. Velja 1 velika steklenica K 12'— za ha, I majhna steklenica K 3 10 za V4 ha. Pri prosta uporaba. 1000 spričeval od državnih zavodov poljedelskih šol- zadrug itd. Ilustrovani ceniki brezplačno. Bratje Hošek, Dunaj, IV. Blechturmgasse 18. Specijalna založba tehničnih oprav za poljedelstvo in industrijo. 123 1 Za prodajo prvovrstnih kmetijskih potrebščin iščemo dobrega okrajnega zastopnika, ki ima živahne zveze s kmečkim ljudstvom. Pogoji ugodni. Dopise sprejema tov. „Centralin", Neutitschein, Moravsko. , I 48 5-4 Loterijske Številke. Line, dne 7. marca 1914: Tr8t, n n n J» 83, 3, 36, 64, 90-66, 15, 29, 17, 9 Pesa za razpošiljamo 40 strani obsegajoč«" knjižico „0 pridelovanju pese" daje najvišji čisti dobič pri polju in 'služi za živinorejo ?kar najboljše. — .Za peso je najboljše seme origln. Friedrichswertsko po imenu „Zuckerwalze". — | Vsak kmetovalec naj čite. Obneslo se je povsod Avstriji. — Poročila oenike pošilja Edmund Meyer, graščina Frldrlcbsvertb 209, Tfirlngija. ki opisuje obdelovanje, dalje, kakot se dobi največ in najboljšega pridelka, gnojenje, polaganje živini itd. Izdal svetnik Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. ===== Papirnati topiči. V proslavo Velike hoči se priporočajo namesto nevarnih in prepovedanih železnih možnarjev najbolje papirnati topiči, ki počijo gromovito in neverjetno močno. Za pravočasna naročila se priporoča že sedaj glavno zastopstvo ta Južno-Avstrijsko Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gorioah. 127 1 6 A N G L I M, j 0 N jtr čaj, ki je preparirftn ; it (najboljših rastlin in ' . se rabi kot domače, zdr&Tilo proti boleznim na živcih z Ta čaj upliVa pomirjevalno na živce, lajša bolečine, dela:kri, po-: spešuje spanje in telesne moči. — Caj ne vseboje nobenih omam- ljajočih primesi. Ta čaj ima na prodaj edino-ie ; v;: * o. la kr. dvorni ter nad- ' , ~ »ojv. založnik Julij Bittnep , lekarnar Reichenau, Sp'Avstr. !! '< Cena ene škatlje z navodilom za porabo znaša 3 E, Dobi se v vseh lekarnah ; kjer ne, proti, predplačilu 3 K franko po pošti. 126 '24-1 ! kron ! vam plačam, ako moje j,Rra-balzam" ne odstrani kupjiti ot-es,, bradavic, trde kože y 3dnel) brez bolečin. Cena škajtljice; z garancij-! 0' * skJiin' pismom I I. Kemeny, Košice (Kaschan)I. poštni^ predal 12/227, Ogrsko Golia in debeli vrat. i:.., . ...i... Kdor se tega hoče reMti brez joda, brez medicine, v kratkem 'času s sredstvom, ki ga je nekdo, ki je na tem .trpel, sam iznašel, naj se obrne na: kemično tovarno Paracelsus, Sternberg (Moravsko); Vprašanjem je pri- :' ložiti 2 znamki. .40 10^5 Prodam posestvo ležeče v Arclmu pri Vojniku. Obsega prilično 4 orale zemljišča z zidano hišo in z zidanimi gospodarskimi poslopji. Leži ob državni cesti na na|lepšem prostoru viavnini. Stalo bi 8.000 K. 3.000 K lahko obleži.. Več pove posestnica Mica Spes. Lep stavbni ppostop za vilo v krasni, zdravi legi ob okrajni cesti 1. razreda se po ceni proda. Več povedo • v 'gostilni „pri vožnji s čolni" v Zavodni pri Celju. 124 3-1 V najem m se vzame pekarija in sioer " najraje kje na Spodnjem š Štajerskem. Ponudbe spre-/ jema paromlin Peter Majdič, Celje. #3 1 -83' T ' : 1 Lepa hiša JU _ lti£ v prekrasni legi, oddaljena 10 minut od Celja, s 4 staji novanji in sicer eno c 2 sf. sobama in kuhinjo, eno z 1 sobo in kuhinjo, in dve obstoječi iz 1 sobe s šte-VJ dflnikom. Zraven je vrt za $ zelenjavo, sadonosnik, dobra if: voda., Proda se pod ugodnimi pogoji. — Vprašajte na ZaVodni štev. 68 pri „ vožnji s čolni". 109 3-2 Naprodaj je gostilna sredi večje vasi tik glavne ; ceste na Spod. Štajerskem. : K gostilni je še drugo poslopje za najemnike z1 gospodarskim poslopjem, kakor tudi nekaj, polja in. gozda ter se lahko redi nekaj svinj in par govedi.-' ■■Vieč se izve pri i Alojziju i;0000«>0<»«xxx50 <•'/ i* fe gft fe ** jfc ji*** V{ * \ y* y* Trgovina s špecerijskim blagom ~ Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, Glavna zaloga vpvarskeaa blaga Solidna postrežba I | KavnIHar Celje Graška cesta 21 Vedno sveža žgana kavo Trgovina z moko in želnimi pridelki de- pešo, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke M a u t n e r. Glavna zaloga oljnatih barv I „Pomni: prinesti mi moraš samo svalčieni papir ali stroke ,OTTOMAN' in ne daj se zapeljati po sličnik ponaredbah slabe kakovosti!6" Vse šolske potrebščine Na debelo. 92 -4 za ljudske šole kakor: Ha drobno. Svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbiee za šolarje, škatljiee za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri mr Goricar & £< Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. Si Južnoštajerska hranilnica v Celju gg| ^^__— u llannrlnom rlnmii. —— "' — Qprejema hranilne vloge vsak O dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- delavnik od 8. do' 12. ure ^ v Narodnem domu. g$ 41 0 12 0 Stan], Sevnica, Vransko In Gornji-grad In rezervna zaklada, katera znašata ie nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 43 -4 Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, V za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranil nioo ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, sktnpno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno) neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovamje. Last Narodne založbe v Celju. Izdajatelj: dr. Vekoslav Kakovec. Odgovorni urednik: Janko Lešničar. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.