Poštnina paviallrana. Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem«. List Izhaja 20. vsakega meseca. == Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 —; posamezne številke 2 Din. Cena Inseratom: >/« strani D 5'— vključno davek. Uredništvo ln upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je uredništvo ria razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-. = seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. -——.........-... Štev. 4. V Ljubljani, 20. aprila 1924. Leto XI. Zvezina poročila. Naša pritožba, sklenjena na glavni plenarni seji dne 15. februarja letošnjega leta, je vzbudila povsod pozornost. Oso-bito y krajih, ki so bili preje pod avstrijsko vlado, je našel naš protest proti zapostavljanju naših dosedanjih pravic v zadružnem interesu glasen odihlev. Iz Dubrovnika, Splita, da, celo iz Skoplja so nam prispela priznanja za tak energičen protest proti kršenju in razveljavljenju naših po dosedanjem obrtnem redu zajamčenih pravic. Protesti proti novim taksam niso izdali drugega, kot da je bil umaknjen zahtevek, da se tudi za drugo polovico leta 1923 nazaj pobira taksa po členu 62 taksnega zakona. To je Finančna uprava morala umakniti, ker v zakonu ta določba sploh ni bila predvidena in je bila izdana določba, da le tisti, ki so po 15. novembru 1923 dobili gostilničarske koncesije, mlorajo plačati takso po členu 62 tudi za drugo polovico leta 1923 nazaj. Tudi ta določba je krivična. Koncesi-jonar mora torej plačati takso zal čas, v katerem ni niti obratoval, ker za tisti čas ni niti pravice imel. Prizadeti naj se na vsak način proti takemu zahtevanju Finančne uprav© pritožijo. Odredba o prošnjah za gostilničarske pravice se je tudi spremenila v toliko, dal sprejemajo in rešujejo te prošnje še nadalje politične oblasti oziroma jih predlagajo ministrstvu za obrt in industrijo odd. v Ljubljani, dokler ta oddelek še obstoji. Našo rezko resolucijo z dne 15. februarja t. J. so tudi organizacije na Hrvat-skem začele proučevati ter smo dobili rav- | nokar od Udruženja Zadrug v Zagrebu pismeno izjavo, da se z vsebino naših zahtev popolnoma strinjajo in da bi se ena ko rezke pritožbe morale podati od vseh organizacij. Omenjeno Udruženje sklicuje svoj občni zbor na 30. aprila t. 1. v Zagrebu, na kateremi se hoče tudi z našimi zahtevami temeljito baviti in je Osrednja Zveza v Ljubljani povabljena na sodelovanje. Dolgo vrsto let smo sodelovali z legitimnim: Savezom gostilničarskih Zadrug v Zagrebu, v to korporacijo pa je zanesel zli duh spore in nesloge radi osebnosti na ne majhno škodo organizacije ondotnega gostilničarstva, ker isto na Hrvatskem še sedaj plava v nekako drugačnih smernicah kakor v Sloveniji, Dalmaciji, Istri itd., t. j. v krajih, ki so bili preje organizirani po določbah avstrijskega obrtnega zakona. Na Hrvatskem na pr. je bilo gostilni-čarstvo tudi preje podrejeno finančnemu ministrstvu v Pešti, pri nas pa ministrstvu za trgovino in obrt. Mi se oklepamo obrtnega zakona, ker smo pretežno obrtniki s trgovskimi tendencami, zato se nikakor ne mloremo sprijazniti z odredbami, biti stlačeni pod Finančno monopolno upravo. Tudi gostilničarstvo Hrvatske in Srbije pritrjuje temu našemu nazoru. Vsled tega se bomo občnega zbora Zagrebač-kega Udruženja udeležili v glavnem1 zato, da se ondi dogovorimo o enotnih smernicah v čistem fiksnem programu, po katerem morajo delovati vse gostilničarske organizacije od Triglava do Soluna. Zahtevati enotni obrtni red, zahtevati pred vsem organiziranja vse gostilniške obrti. Organizacije naj izvedejo Zveze s pospe-v ševanjem in podporo ministrstva za trgo- vino in obrt. Dokler se obrtni zakon, ki imej tudi vsa potrebna določila za gostilničarsko obrt, v moderni preuredbi ne izda, se ima pravilnik o taksnem zakonu popraviti, da se: vrnejo vse dosedanje pravice gostilničarsko obrtnih organizacij v smislu kakor bodo te predlagale. Prava, koja smo že imeli ih so bila uzakonitena, si nikakor ne smemo pustiti jemati z naredbami, še manj pa za nje ponižno prositi, ko nismo ničesar zakrivili, da bi se našlo povod nas prikrajševati in zapostavljati. Gospoda državni krmilarji naj blagovolijo pomniti, da je gostilničarstvo ravno tako potreben stan kakor mlinar, pek, mesar, oblačilar ali pa opankar, če ne še vse drugače kot pa drugi, kajti jesti je treba vsak dan, drugih stvari pa se v posameznosti lahko odreče. In pa davki, ali jih plačuje kateri stan v taki različnosti in pa veličini kot gostilničarstvo. Noč in dah zbira gostilničar za državo in za vse inštitucije, katerekoli SO’. Nič manj kot 12 vrst davkov odraj-tuje gostilničar, oglejmo si jih: Pridobni-na, dohodnina, davek na poslovni promet, invalidski davek, trošarna na1 pijače, trošarina na razsvetljavo, občinske doklade, naklade na pijače, davščina na nočni obisk gostiln in kavarn, davščina na prenočišča, taksa: za račune, krajevna taksa, osebna taksa, polletna taksa in koliko šel avtonomnih in drugih dajatev (glej današnji spis o invalidih) in nazadnje se ne bi smel niti pridušiti za svoja prava. Ne, to se jenja. V vsakem društvu ima vsak dru-štvenik pravico soodločevanja, če je s članarino v redu. Ravno tako bodi z našo vesoljno družbo državo. Mi smo nje: vzdrževaitelji in hočemo zato tudi svojih pravic. Nika-kih pretiranih, nikakih izjemnih, ničesar nemogočega ne zahtevamo, samo toliko hočemo veljati kolikor plačamo. To nam bodo naši državniki dah, samo razjasnimo jim lepe naše probleme, da uvidijo, da smo mi tisti, ki vedo, kako naj se uredi naš stan da bo koristen prebivalstvu, nam in državi. Leta 1919, ko smo v masi demonstrirali pred ministrskim predsedstvomi v Beogradu proti nakani, da bodijo gostilniški obrati od sobote zvečer pa do ponedeljka dopoldne zaprti, nam je takratni ministrski predsednik Davidovič zatrjeval, da je gostilničarski stan visoko ceniti, ker je važen faktor v državi in se ga ne sme zatirati ter zagotavljal, da se bodo eventuelne odredbe, tikajoč se gostilni-čarstva, sklepale le dogovorno z interesenti A ministri se1 menjavajo kakor pri nas srajce, zato drugi ne ve, kaJr je prvi pozabil. Zaradi tega je nujna potreba, da izdelajo organizacije enoten program, po katerem si mislimo uredbo naših obrtnih zadev. K takemu programu se mOra izdati zahtevek, da se uzakoni, da se gostilničarska obrt zaščiti pred vednim: strahovanjem in beganjem iz ene naredbe v drugo. Tiste dni se vrši v Zagrebu tudi ve-lesejm in smo vabljeni v večjem, številu priti na zborovanje. Če bi kdo želel iti z našo delegacijo za tiste dni v Zagreb (odpeljemo se v noči od 29. na 30. aprila), naj se prijavi, da mu oskrbimo vstopnico za velesejmi, ta velja Din 12.— in upravičuje na polovično vožnjo v Zagreb in nazaj. Invalidi in gostilničarstvo. Zakon o začasni pomoči' invalidom predpisuje v členu 8 neke dohodke tudi iz koncesij in privilegijev. V zvezi s tem ima tudi začasni fi-nanči zakon za leta 1920/21 v členu 74 določbo, da naj se fond za invalide izpopolnjuje (točka 4) iz čistega dobička pri ukoriščanju različnih koncetsij ali patentov. § 64 pravilnika za izvrševanje zakona o začasni pomoči invalidov naročava, da morajo vsa državna oblastva in vse državne naprave, ki so v svojem področju upravičene podeljevati razne koncesije, preden podele posamezne koncesije, stopiti1 v stik z invalidskim oddelkom ministrstva za socijalno politiko, da se sprejmejo po naravi koncesije v pogodbo, odnosno koncesijo, vse odredbe člena 17. tega zakona kakor tudi člena 74. finančnega zakona o narodnem, fondu za invalide in rodbine vojnikov, padlih v vojni. Področni organii ministrstva za socijalno politiko morajo biti v svojem okolišu v neprestanem stiku z vsemi oblaStvi in napravami, ki nadzirajo že podeljene koncesije ali pa se bavijo s podeljevanjem novih koncesij. Zvezi so prihajale od več strani pritožbe, da zahteva' organizacija invalidov nesramno visoke prispevke od onih, ki so na vrsti dobiti nove oziroma lastne koncesije. To je šlo, kar na tisoče dinarjev in v slučajih pri prav mladih kmetskih gostilnicah, pri katerih je bilo celo dvomho, ali bo lastnica obrata sploh toliko zaslužila. Pa to ni še zadosti, da bii invalidi zahtevali le enkrat za vselej en prispevek, marveč si hočejo kar stalno za vse čase izsiliti od posameznih takih žrtev letno toliko in toliko hiljada. Zveza je podala proti temu iztiska-vanju oster protest na trgovinsko ministrstvo ter tudi posameznim okrajnim! glavarstvom spomenico, naj si ne dado preveč posegati v njih delokrog od invalidnih udruženj, ker so ta stavila strankam kar parolo, če ne plačaš, pa ne boš dobil koncesije. Na gori omenjeno protestno vlogo je dobila Zveza od trgovinskega ministrstva dve obširni razsodbi, kateri v naslednjem priobčimo: I. Po tukajšnjem mnenju je treba zakon o začasni pomoči invalidom! itd. z dne 28. decembra čitati s potrebno previdnostjo. Četudi je ta zakon veljaven za celo državo, se vendar v mnogih ozirih naslanja le na specifične razmere v posameznih pokrajinah, ne glede na to, da so razmere v drugih delih države povsem drugačne in se ravno, kar se tiče obrtov, celo izrecno sklicuje na srbski obrtni red (zakon o rad-njama) z dne 29. julija 1910 v Sloveniji ni v veljavi, .temveč se celo izrecno sklicuje na predpise, ki pri nas niso v veljavi, temveč velja tu še avstrijski obrtni red v noveli z dne 5. februarja 1907 drž. zak. št. 26, in ker se zakon o invalidih, ne le v mnogih ozirih naslanja na nam povsem tuje razmere, temveč se celo sklicuje na predpise, ki pri nas niso v veljavi, ne da bi pri tem v uvodu ali členu 53 izptemenil ali razveljavil tukaj veljavne predpise in jih nadomestil z drugimi, narekuje torej zakon o invalidih pri tolmačenju gotovo previdnost in potrebo, spraviti njegova določila v sklad s tukaj veljavnimi' predpisi, v našem! primeru predvsem z obrtnim redom. V Sloveniji' veljavni obrtni red dovoljuje podeljevanje gostilničarskih in krč-marskih koncesij fizičnim in pravnimi osebam, poslednjim le pod istimi pogoji, ki veljajo glede fizičnih oseb in posebej društvom samo tedaj, če so po svojih pravilih poklicana k izvrševanju obrta (§ 3). Pridobiti se mora. koncesija vedno le na podlagi tozadevne prošnje (§ 22), na katero se po izvršenem, inštrukcijskem postopanju (§ 18) izda koncesijska listina (§ 144). Zavrnitev prošnje je možna saJmo iz razlogov, predvidenih v obrtnem, redu. Sedaj tudi po taksnem pravilniku. Op. ur. V slučaju, da dobi koncesijo pravna oseba, jo mora izvrševati po namestniku ali poslovodji (§ 3). Odstopitev ali prodaja koncesije tretji osebi je po obrtnem; redu nemogoča' in nedopustna. Če torej niti obrtni upravičenec ne more prosto razpolagati s svojo koncesijo in jo odstopiti ali prodati, more tem manj razpolagati s koncesijo oni, ki jc sploh n ima. K posameznim določiloml zakona o pomoči invalidom in njegovega izvršilnega predpisa bi bilo omeniti sledeče: Z ozirom na to, da priznava zakon invalidom in drugim v členu 1 navedenim osebam razne privilegije in ugodnosti, bi se dalo dvomiti; so li pod privilegiranci razumeti pridobitelji koncesij. Pri uporabi tega paragrafa nastane vprašanje, kdo naj odloča, kateri pogoji člena 17. zakona' o pomoči invalidom1 in člena 74. finančnega zakona za leto 1920/21 naj se po nara'vi koncesije sprejmejo vanjo in v kaki višini naj' se predpiše prispevek za invalidski fond in naj bo li ta prispevek trajen ali samo enkraten. Če opravi to' s svoje strani invalidski oddelek sam kot državni' urad ali pa če prepusti to zasebnemu udruženju invalidov, je navsezadnje njegova interna zadeva. Vsekakor pa mora imeti oblastvo, ki koncesijo podeli, pravico soodločanja glede primernosti zahtev in v slučaju nesoglasja odločilno besedo. Kajti izvršilni predpis zahteva le, da koncesije podeljuje oblastvo, stopi v stik z invalidskim odsekom; in ni rečeno, da mora brez nadaljne-ga akceptirati zahteve invalidskega odseka oziroma udruženja invalidov. Eventuelne pretirane ali1 obrtu neodgovarjajoče zahteve bi utegnile škodovati obrtu in ga ogrožati, in tega obrtna oblastva nikakor ne bi' mogla mimo pripuščati, saj so ona kot organ! ministrstva trgovine tn'Industrije odgovorna za razvoj in prospeh obrtov. Na vsak način je torej zahtevati soodločanja obrtnih oblastev, ki naj imlajo v slučaju nesporazum|a pravico odločitve. Zahteve naj odgovarjajo naravi obrta (označba »narava koncesije« je pomanjkljiva). Kar se specijelno tiče gostilničarskega in krčmarskega obrta, se je ozirati na tehnični, zdravstveni in estetični moment. Člen 18. zakona o pomoči invalidom je z ozirom na določilo § 3 obrtnega reda vsekakor razumevati tako, da gre v slučaju konkurenčne prošnje za gostilničarsko in krčmarsko koncesijo prednost invalidskim organizacijam, toda samo tedaj, če je dotična organizacija statutarično upravičena pridobiti si tako konceisijo. Na vsak način mora organizacija, ki hoče uveljaviti svojo prednostno pravico, v smislu § 22 obrtnega reda prositi za. podelitev gostilničarske in krčtnarske koncesije, kar nikakor ni težko in je brez stroškov, ker so invalidske organizacije oproščene kolkovanja. Seveda obrtno oblastvo ni obvezno podeliti organizaciji zaprošeno koncesijo, če bi govorili tehtni razlogi (n. pr. številne že obstoječe gostilne, torej pomanjkanje krajevne potrebe) proti podelitvi nove koncesije sploh. Organizacija, ki si je pravilno pridobila koncesijo, jo more izvrševati sama po namestniku (poslovodji) ali pa prositi za dovolitev nje oddaje v najem. Le, v tem smislu se more z ozirom na določila obrt- nega reda tolmačiti v členu 18 omenjeni odstop koncesije drugimi privatnim: osebam in podjetjem. V splošnem se mora pripomniti, da bi pomenilo kakršnokoli drugačno tolmačenje člena 18. prepustitev najživahnejšega barantanja z gostilničarskimi in kramarskimi koncesijami, ki se protivi določilom obrtnega reda in proti čemur so se obla-stva že od nekdaj borila. Sploh je bil mnogo bolj' prikladen in duhu obrtnega reda bolj odgovarjajoč način, ki ga je praksa splošno uveljalvljala, da se je priznala prednostna pravica pri konkurenci posameznim invalidom1, kojitri je obrt služil za preživljanje in ki so ga vsled tega osebno izvrševali. Nasprotno pa mora invalidski organizaciji koncesija pomeniti: nekak predmet trgovskega izkoriščanja in se podeljevanje koncesij organizacijam, glede katerih je že a priori' razvidno, da jih ne bodo same izvrševale, tudi ne po namestnikih, ne sklada z določilom § 19 obrtnega reda glede osebnega izvrševanja obrta. II. Pozivno na tule. rešitev z dne 30. maja 1923 št. 2988 v zadevi: Ž. A., P., prošnja za gostilniško koncesijo (tam. št. 111*5480*23), in dodatno k njej mora tukajšnji urad izraziti svoje pomisleke proti vladajoči praksi pri uporabi zako* na o začasni pomoči invalidom, v koli* kor se ta zakon nanaša na koncesij oni* rane obrte. Z ozirom na člen 18 zakona o za* časni pomoči invalidom z dne 28. de* cemibra 1921 Ur. 1. št. 30, § 64 pravilnika za izvrševanje tega zakona in člen 74 finančnega zakona za leto 1920*21. za* hteva tamošnji oddelek odnosno odsek predložitev spisov v vseh slučajih, v ka* terih nameravajo obrtna oblastva po* deliti kako koncesijo. Urad odstopi na* to spise v nadaljne poslovanje »Udru* ženju vojnih invalidov«, ki je po tu* kajšnjemi znanju, in tudi po informaci* jah pri poliejskem ravnatieljstvu in ta* mošnjem uradu zasebna korporacija v smislu društvenega zakona. Rečeno udruženje povabi prosilca za koncesijo k sklepanju pogodbe, ali pa pošlje k njemu dva zastopnika s že pripravi je* nimi pogodbenim formularjem. Pod vti* som zatrdila, da sicer ne bo dobil za* prošene koncesije, se mora koncesijo* nar in spe obvezati, da bo plačeval udru* ženju ali njegovemu pravnemu nasled* niku gotov perijodično se ponavljajoči znesek, ki se lahko sporazumno izpre* meni po stanju valute. Za to pa izda udruženje v pogodbenem pismu prosil* ca za koncesijo pismeno dovoljenje oziroma priporočilo za podelitev obrta. Za poslovanja invalidov v obratih v smislu člena 17 zakona o začasni pomo* či invalidom se po dosedanjih izkušnjah ne zahteva, temveč se je celo po trdilu neke stranke njena tozadevna ponudba molče prešla. Pogojeni denarni zneski nikakor niso malenkostni, temveč se gibljejo med 100—2000 dinarjev letno. Baje se je zahtevala že tudi večja dajatev (2500 Din). Plačljivi so ti zneski enkrat na le* to skupno, po večini pa v polletnih obro* kih. V enem znanem: slučaju so se za* htevali tudi mesečni obroki. Po sklepu pogodbe se spisi vrnejo obratnemu 'oblastvu preko tamojšnjega urada. Pravno naziranje, ki ga pri tem za* stopa udruženje vojnih invalidov, je razvidno iz njegovega dopisa št. 4350 z dne 12. I. 1923 (priloga A) in iz pritožbe M. O. na mestni magistrat z dne 18. 8. 1923 (priloga B.). Jasno je, da je to naziranje udru* ženja invalidov v nasprotju z veljavnim obrtnim redom in upravno prakso, ki ne poznata kupčevanja s koncesijami, kakor tudi s § 3 obrtnega reda, ki zahte* va tudi od juridičnih oseb za pridobitev koncesije izpolnitev vseh predpisanih pogojev, kojih eden je prošnja za pode* litev koncesije. Člen 18. zakona o za* časni pomoči invalidom, na katerega se udruženje sklicuje, se da prav dobro spraviti v sklad z obrtnim redom, ker prizna invalidskim organizacijami le prvenstveno pra|vicoi pri podeljevanju koncesij, t. j. prvenstvo med konkuren* ti, in ne mogoče a priori lastninsko pras vico nad podeljujočimi se koncesijami. Obrtnemu oblastvu pristoja pri tem še vedno pravica proste presoje, ali naj se kopcesija podeli ali ne in določila § 19 obrtnega reda in drugega odstavka prej c^ntenjenlega plena mu 'dasta zadostno oporo, da prepreči nedopusten promet s podeljeno koncesijo. Poleg pravnega naziranja udruže* nja vojnih invalidov je tudi praksa, ki ga skuša uveljaviti, taka, da zahteva pobližnjo premotritev. Že § 64 pravilnika za izvrševanje zakona o začasni pomoči invalidom, na katerega se praksa opira, vzbuja gotove dvome in pomisleke glede uporabe. Predvsem ni prav razvidno, kdo naj v smislu člena 17 zakona o začasni pomo* či invalidom zavezuje koncesijonarje in spe, da sprejemajo na se obveznosti v invalidske svrhe. Pravilnik nalaga obrtnim oblastvom le, da stopijo v stik z invalidskim odsekom1, da se sprejmejo te obveze. Dalje govori pravilnik, da se morajo te obveze ugotoviti v pogodbi, odnosno koncesiji. Kako bi izgledala obrtna koncesija, ki bi vezala podelitev obrtne pravice razven na izpolnitev po* gojev obrtnopravnega značaja, še na ugoditev pogojem, ki bi jih narekovale druge grane uprave, za enkrat socijal* nopolitična, pozneje mogoče še finanč* na, gradbena itd., si je težko predočiti. Vsekakor bi se morale tudi pri konce* sijskih listinah uvesti alonge ali pa bi se morale izdajati v obliki knjižic odnos* no zvezkov. Dejansko se obveznosti ugotove v pogodbi, pri kateri ne nasto* pa obrtno oblastvo v zastopstvu države kot kontrahent, temveč preda le v ta namen spise invalidskemu odseku. Po tem bi bilo soditi, da so za obrtno* obla* stvo pogodba in ž njo prevzete obvez* nosti v invalidske svrhe postranskega pomena in, da je zanikati vprašanje, če to oblastvo ne sme podeliti koncesije v slučaju, da n. pr. vsled pretiranih za* htev ni prišlo do sklepa pogodbe. Ven* dar pa posegajo te nove dajatve v inva* lidske svrhe, posebno v sedanji obliki, tako globoko v interese obrtov in obrt* nikov, da jim obrtno oblastvo ne more in ne sme odtegniti svoje pažnje in jo poleg tega zadene gotova soodgovor« nost. Resni pomisleki veljajo tudi glede legitimiranosti druge pogodbene stranke in glede zahtevanih obveznosti. V inte* resu pravne sigurnosti bi vsekakor bilo, da se ti dvomi razčistijo. Sodeč po besedilu člena 17. zakona o začasni pomoči invalidom in § 64pra* vilnika bi naj država po svojih organih sklepala pogodbe v invalidske svrhe. Dejansko pa nastopa kot kontrahent udruženje vojnih invalidov, ki je pro* stovoljno društvo v smislu društvenega zakona. To zahteva po dosedanjih iz* kušnjah le denarne dajatve, ne tudi za* poslovanja invalidov, čeravno bi bilo po naravi obrta to možno zahtevati (člen 17 inv. zak. in § 64 pravilnika), in sicer reklamira te denarne dajatve »zase ali za svojega pravnega naslednika«, kar zopet ni možno spraviti v sklad s čl. 74 finančnega zakona za leto 1920*21, ki predvideva (državni) »Narodni fond za invalide in rodbine padlih vojakov«, katerega naj ustanovi minister za soci* jalno politiko in kojega statut naj odo* brita vlada in kralj. O pravnem nasled* niku tu ni govora. Če imenovani fond že sploh obstoji in, če je zanj že izdelan in odobren sta* tut, tu ni znano. Pred nedavnim časom (približno poldrugim mesecem) tudi pri tamošnjem uradu na' 'tozadevno vpra* šanje ni bilo mogoče dobiti pojasnila, dasi se pogodbeno zahtevajo prispevki v invalidske svrhe že najmanj eno leto. Nadaljni pomislek obstoji glede za* htevane dajatve same, ker se po praksi invalidskega udruženja dejansko uvaja za koncesij onirane obrte občuten drugi invalidski davek. Ker gre torej tukaj za velika bremena, bi bilo vsekakor umest* no vedeti, na katere predpise se opira* jo. Zakon o začasni pomoči invalidom, njegov izvršilni* pravilnik in finančni zakon za leto 1920*21 namreč ne pred* pisuje takega davka. Po členu 17 fin. zakona za 1. 1920*21 bi dajatve pri kon* cesijoniranih obrtih mogle obstojati le iz prostovoljnih prispevkov, daril, za* dužbin itd., ki se naklanjajo državi v korist invalidov (točka 3), iz čistega do* bička pri ukoriščanju koncesij, ki sena* klanjajo (t. j. prostovoljno poklanjajo) ' državi v korist invalidov (točka A), ali pa iz sredstev, ki bi jih koncesijonirano podjetje ali istotaka oseba morala na* kloniti (točka 5). Prostovoljno se prevzame seveda lahko tudi invalidski davek v obliki red* nih prostovoljnih prispevkov. Kolikor pa je tukaj znano, se večina koncesijo« narjev ne obveže svojevoljno ali vsaj ne na višino zneskov, navedenih v po* godbi, temveč je dajatev po okoliščinah sklepanje pogodbe prisilna. Zato bi se mogla uvrstiti le v 5 kategorijo prispev* kov za »Narodni invalidski fond«. Gle* de te kategorije dajatev pa zakon ni* kakor ne izreka, da naj bi bile dajatve perijodično se ponavljajoče. Takih za* konodajalec brezdvomno tudi ni imel v mislih, sicer bi ne rabil v besedilu točke 5 dovršene oblike »nakloniti«, temveč bi uporabil trajno obliko »naklanjati«. Dajatev naj bi bila torej enkratna in primerna, ter naj bi se nje višina dolo* čila potom zakona. Če pa naj bi se do* ločala od slučaja do slučaja do zakonito dopustne mere, naj bi se v polni meri uvaževale gospoViairske in osebne raz* mere prosilca za koncesijo in naj bi se mu dovolil priziv proti odmeri. Nujna potreba je, da se v zadevi ustvari jasnost in nemudoma odpravijo nedostatki, in to prej, predno se utegne za stvar zanimati širša javnost, kar bi ne bilo baš v prid upravi. Da postaja javnost že pozorna, kaže med drugim vloga M. O. Razna obrtna oblastva so že od začetka poročala semkaj o svojih pomislekih in je tukajšnji urad po prin* cipijelni izjavi z dne 30. maja 1923 št. 2988 le začakal, da se zadeva morebiti uredi brez tukajšnje intervencije. Pripomni se, da bo tuk. urad zasto* pal svoje stališče do zadnje inštance in v slučaju ugotovitve nepravilnosti do« sedanjega postopka zahteval revizijo vseh dosedaj sklenjenih pogodb. Iz te jasne razsodbe ministrstva za trgovino in obrt torej sledi, da invalid* ska udruženja ne razlagajo prav toza* devnih zakonov in pravilnikov ter da je zahtevanje, da se naj koncesijonar kar zaveže plačevati na večne čase toliko in toliko pretirano. Naj načelniki ali za* družni funkcijonarji vsakogar, ki ima pridobiti novo koncesijo poučijo, da kadar bo invalidski pajek nastavljal mreže okoli njega, odločno odklanja vsako obveznost za trajno dajatev v in* validni fand, kvečjemu se vda za en* kratno darilo v primernem znesku. Traj* na dajatev obstoji itak že pri plačeva* nju invalidnega davka pri davščini od obrti itd., ter je to breme zadostno, za* kaj bi moral ravno gostilničar nositi po* leg butare še jarem. Pojasnila k zakonom in predpisom. Na razna tozadevna vprašanja poročamo, da smo se v zadevi točenja pijač po trgovinah informirali na kompetentnem mestu in se nam je razodelo, da nikakor ni res, da bi sftteli trgovci, ki imajo dovoljenja prodaje pijač v zaprtih steklenicah odslej točiti in prodajati prosto kakor gostilničarji, ker si v to ni še nobeden pridobil takih pravic. Kdor bi to hotel, si mora šele pridobiti take pravice, dosedanje pravice, ki jih ima, pa opravičujejo obratovati le tako kakor mu je bila svoj čas pravica podeljena. Isto tako tudi kavarnarji niso opravičeni drugače obratovati ali izvrševati pravic, ki jih nimajo. Člen 8 taksnega pravilnika se ne sme razumevati tako, da če ima kdo pravico točiti vino in pivo, mu je s tem dovoljeno tudi točenje žganja itd. Le oni, ki ima vse pravice, sme vse izvrševati, bodisi, da si je pridobil te po starem ali sedanjem načinu. Trgovci smejo i nadalje prodajati le v zaprtih steklenicah in morajo plačevati zvišano trošarino, kakor je predpisana za vino v steklenicah oziroma v buteljkah. Konsumi morajo biti člani zadrug. V Sloveniji imajo razni konsumi nebroj prodajalnic odnosno podružnic, ki navadno niso bili člani pristojnih za* drug. K,er so se zbog tega pojavili spori, ali imajo biti gori omenjene posloval* nice včlanjene pri gremijih ali ne, je iz* dal oddelek Ministrstva trgovine in in* dustrije v Ljubljani pod št. 7401, dne 7. septembra 1920 okrc|žn|ico, kjer :se to izrecno odreja iz sledečih razlogov: »Gori citirana okrožnica določa, da je trgovanje vseh pridobitnih in gospodar* skih zadrug pod katerimkoli imenom ne glede na to, ali prodajajo blago le svo* jim članom ali tudi drugim osebam, smatrati za obrtoma izvrševano opra* vilo, pri čemur so zadruge vezane na ista določila obrtnega reda, ki veljajo za iz* vrševanje trgovine po fizičnih osebah, med drugimi tudi na predpise glede ob* veznega članstva pri obrtnih zadrugah. V smislu § 106 o. r. mora biti vsak obrt* nik član pristojne obrtne zadruge, če imajo podružnico, je obvezan biti član zadruge v kraju, kjer ima glavno obra* tovališče in v kraju, kjer ima podružni* co; ta obveznost članstva pri obrtnih zadrugah odnosno gremijih trgovcev velja tudi za gospodarske in pridobitne zadruge. — V Mariboru so pristopila vsa konsurnna društva trgovskemu gre* miju, razen podružnice I. delavskega konzumnega društva, ki se je tej zahte* vi gremija odnosno obrtne oblasti uprla ter vložila proti temu poziv. Oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pa prizivu iz gori navedenih razlogov ni ugodil in je končnoveljavno ukazal imenovanemu konzumnemu dru* štvu, da pristop h gremiju takoj izvrši. D asi smo o dolžnosti pristopa konsu* mov k zadrugam že pisali, prinašamo to danes zopet, ker imamo pri nas še mno* go konsumov, ki niso včlanjeni pri gre* mijih ali zadrugah samo zbog tega, ker niso gremiji o tej dolžnosti natančnejše poučeni. Znano je da vsi konzumi glavni ali podružnice točijo tudi pijače. Zaradi tega opozarjamo zadruge, da pozovejo te obrate na pristop k zadrugam gostil* ničarjev in plačil pristopninske takse, čeprav prodajajo le svojim članom pi* jače, kar pa po največkrat ni res, ker dobi ondi pijačo, kdor hoče. Zmeda za zmedo. Komaj so se mogla politična oblastva vsaj v glavnem orijentirati v zmešnjavi, ki so jih v gostilniških zadevah povzročili novi predpisi taksnega zakona in njegovih izvršilnih pravilnikov in so po večmesečnem zastoju prešla na reševanje tozadevnih vlog, se je že zopet pojavila nova težkoča. Dočim je dosedaj reševalo prošnje za podelitev osebne pravice v smislu člena 17. izvršilnega pravilnika notranjega ministrstva k taksnemu zakonu županijsko oblastvo, odnosno dogovorno ž njim1 do svoje likvidacije oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, izreklo je sedaj ministrstvo za notranje zadeve, da so za podeljevanje teh pravic pristojna tudi politična oblastva I. stopnjei. Ker je pa' nemogoče, da bi bili v isti zadevi in v isti instanci pristojni obenem dve oblastvi, je stvar v teku, da se nova težkoča odstrani. Davki in takse. Kdo je dolžan plačati točarinsko takso za II. polletje 1923? — Točarinsko takso za II. polletje 1923 so dolžni plačati glasom razpisa generalne direkcije posrednih davkov z dne 5. marca 1923, št. 11.387 ie' oni točilci; ki so pred 15. novembrom 1923 pričeli točiti pijače, toda brez zakonske pravice, to je ne da bi si bili pridobili dovolitev za točenje po predpisih, veljavnih od 15. novembra 1923. Oni točilci, kii so takso za II. polletje 1923 že plačali, pa so imeli svoje obrtne pravice v redu, naj v roku 90 dni, od dneva plačila računši, prosijo za povračilo plačanega zneskai. S tem1 je avtoritativno pojasnjen odstalvek 19. čl. 13. pravilnika v smislu svoječasne-ga peti ta Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo, da se opusti naknadno pobiranje trošarinske takse za II. polletje 1923 v vseh primerih, v katerih so si posamezna podjetja pridobila pravico za točenje pijač po zakonski poti na podlagi obrtnega reda. i Raznoterosti. Zadruga gostilničarjev za ljubljansko okolico v Ljubljani. Vabilo na XIV. redni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 2. maj-nika 1924 ob 9. dopoldne v vrtnem salonu g. Košaka, na Krekovem trgu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Čitanje zapisnika o zadnjem zborovanju. 3. Poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu. 4. Poročilo o računskem z;aključku. 5. Proračun in njega pokritje. 6. Raznoterosti. Ker se imamo mnogo važnih zadev za našo obrt dogovoriti, se prosite zanesljive udeležbe! V Ljubljani, dne 10. aprila 1924. Jakob Jesih, načelnik. Upozorenje! Za predstoječu sezonu čisti naravni MALINOV SOK (Himbeer-saft) sa šečerom, te ga razašiljemo u bačvanta počavši od 30’ lt. dalje na sve željezničke stanice. Tražite cijenik. Upr a- va Vinogradarstva Srečko Pavlekovič, Zagreb, Nikoličeva ul. 10, II. Grand vin Champagne, Šampanjske pivnice vinogradarstva Srečka Pavleko-vic, Zagreb. Poslovnica: Nikoličeva ul. 10. II. Telefon 13-01 i 6-91. Vlastiti bez-žični brzojav i telefon »Radio-« Staniča. P. n. Častim se izvjestiti da sami na vla-stitom vinogradarstvu u Bukovcu kraj Zagreba uredio najmodernije pivnice za produkciju šampanjskih vina, u kojima proizvadjaim šampanjac strogo po fran-cuskim propisimia putern naravnog vrije-nja u bocania. Za proizvodnju šampanjca namljestio sam prvorazredne francuske stručnjake, koji su kroz dugi niz godina radili u naljvečim francuskim pivničar-stvirna Champagne, a naročito u Reimsu, pa mi je uspjelo, da iz vlastitih najpleme-nitijih vrsti' vina proizvadjami prvorazredne šampanjce, koji se mogu u izvrsnoj svojoj kakvoči takmiti sa najboljim ino-zemnim produktima. Preporučam stoga Vašem blagorodju moje poduzeče i molim, da me i med ju Vašim cij. prijateljima i znancima za nabavu šampanjskih vina dobrostivo preporučite, a jai ču nastojati, da moje cij. rmišterije sa prvorazrednim i odležanim šampanjcima najsolidnije po-dvorim. Preporučam marke: La euve Re-serve, Bourgogne Casino. Na zahtjev p. n. mušterija šaljem specij. ponudbe, a šampanjce razašiljem u manjim količinama poštom do 5 boca, a željeznicom u sandu-cima od 12, 25 i 50 boca. Očekujuč cij. na-ručbe, bilježim se uz izraz veleštovanja: Uprava vinogradarstva Srečko Pavleko-vič, Zagreb, Nikoličeva ul. 10, II. Pozor gostilničarji! Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega —dalmatinca— črnega kakor belega, katerega oddajam po :: konkurenčno nizkih cenah, s: Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem Ivan Kočevar Gosposka ni. 3 ,.Zlatorog". Zaloga Spodnja Si&ka Savškova ul. 255. Priporoča se ; pristen brinjevec ^ lasten izdelek i: Peter Smi9, Selca naaŠko/jo£oko II 1. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni malino* in citrono« sok, nadalje Izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, jabol-čnl biser. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! V •s* V v •\ p v •s P v * v v % * v •s P V v v ^ p V S P v •s ^ M V Delniška pivovarna Laško priporoča svoje dvojno marčno pivo marčno pivo temno porter pivo Utemeljeno 1908. god. Utemeljeno 1908. god. Hrvatska središnja vinara Zagreb PODRUMI: Zagreb, Jaška, Križevci, Vršac, Belacrbva. Največ e uzorne pivnice i skladište odležanih vina iz sviju vinogorja Jugoslavije: dalmatinsko, hrvatsko, srijemsko, banatsko, i ljutomerško vino. Fina izbrana vina n bntiljama iz vlastitih vinograda. W V p v v •s P V •> ■* V •n £ v v •s p \1 v ^ p v •\P s ♦, ,» ■ V *, /• v v | ZA L O G O | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. gostilničarske zadruge v LluiiM Gosposvetska cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse službo Iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 26 p, - z dežele 1 Din. .............—: Tovariši gostilničarji I Poslužujte se se ugodne prilike! Z A Mjj K E oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA. AVGUST AGHOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. 0 ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE nnnnmnnni ,i in GOSTILNIČARJI! AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI ■ KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE '- IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO! SZ-------------- (r Raznovrstno e ==== rudninsko vodo priporoča A. ŠARABON v Ljubljani. Glavna zaloga rudninske vode ln špecerijska veletrgovina. ■ r4> a Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kayarnarjem tvrdko JOSIP PETELINC Sy. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine. Nizka cena. Pošilja po pošti. Točna postrežba. >xxxxxxx> «M sta W3 Sti3 m IM pekarija, slaščičarna in kavarna Stari trg 21 se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. m m m $ m m & & m m E* SODB vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repii sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18. Inseriraffe u »Gostilničarju'* e. DEEEl I Tomaž Gotz pivovarna in sladarna m ... v Mariboru — W priporoča svoja splošno znana in priljubljena visokoodstotna | marčna in Bock piva v sodih in steklenicah ^ P°d najugodnejšimi pogojil franko katerokoli postaja v Sloveniii. 3 ■3EEEJ .EEEDG a a A. & E Skaberne Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina. Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo. Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile,— Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd. Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev. Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, svlterji, športno perilo, kopalne obleke itd. Solidna in točna postrežba. Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk »Narodne tiskarne