i/ Ljubljani, dne 26. novembra 1919.
Leto XX]

AM*TOU t* tnf <M«n « M--J
- hinim MnOk. M »radaM* pm
>tlM|m
Kmetski bataljoni v boju za svoje pravice.
Neznosne razmere, v katere ie priti-rala nezmožnost liberalno - socijalistične vlad« naše kmetsko prebivalstvo, so dosegi« višek. Dalje ne moremo več tako, sicer propade vse. Draginja vseh potrebščin, ki jih potrebuje kmet, j« narastla tako, da nai kmet kmalu ne bo imel ne kaj obleči, n« obuti, tudi potrebnega orodja si ne bo mogel več napraviti, na drugi strani pa skuša vlada pritisniti ceno kmetskim pridelkom in živini, da bi take vojni dobičkarji v/ti zaslužili.
Naši kmetje pa niso več pripravljeni ponižno kloniti tilnik svojim najhujšim sovražnikom. V nedeljo, dne 9. t. m, jih je privrelo v Ljubljano do 5000 in do zadnjega kotička so napolnili največjo ljubljansko dvorano, mnogo pa jih je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Sijajno se jc izkazala organizacija kmetskih zvez, ki je brez časopisja v najkrajšem času, ob najslabšem vremenu in ob najslabših železniških zvezah, postavila v Ljubljano 5000 naših zavednih mož, ki vedo, kaj hočejo in ki se tudi zavedajo, da bodo le z močno organizacijo izbojevali veliki boj za svoje stare pravice.
glasilo jugoslovanske : : KMETSKE ZVEZE
Kmeta ob tla!
Shod je otvoril predsednik Jugoslovanske kmetsko zveze, poslanec Brodar, ki je opisoval grozn« gospodarska razmere, v katere je pahnjen naš kmet. Izvoz in uvoz je vlada dala v roke raznim oderuškim trgovcem, velekapitalističnim društvom, ki spravljajo milijonske dobičke na kmetov račun, medtem ista vlada meče polena pod noge kmetskim nakupovalnim zadrugam, ki imajo nameu kolikor mogoče kmetom visoko plačevati njegove izdelke in kolikor možno poceni dobavljati kmetske potrebščine. Zadruge hočejo zagotoviti, da rJi dobiček, ki ga drugače spravljajo velekapitalistične družbe v svoj žep, ostal kmetom samim, toda vlada jim hoče vreči vrv za vrat. Nato navaja poslanec en sam primer: Gospodarski zvezi, kot centrali vseh kmetskih zadrug, je vlada dovolila le pod tem pogojem kupovati in izvažati kmetske pridelke, če se radi tega cene kmetskim pridelkom ne bodo nič dvignile. Zadruge ne dobe izvoznic, velekapitalisti dobe cele šope.
Govornik dalje povdarja, da vlada pelje popolnoma protikmetsko politiko, in ker se boji kontrole, ne skliče parlamenta. (Po celi dvorani vstane velik vihar, vse kliče: »Doli s tako vlado, ki so jo postavili brez nas!«)
Končno je govornik" omenjal, da bode vlada zopet žigosala denar z nekakimi znamkami,ki so jih dali tiskati v Avstriji. Tako bodo Nemci lahko ponarejali te znamke in zopet bodo romale milijarde avstriiskih bankovcev v našo državo.
Vlada naj razpiše takoj nove volitve, da bodo imeli pri vladaniu prvo besedo kmetje, ki tvorijo 80% v državi. (Po dvorani niso hoteli nehati klici po takojšnjih volitvah, po odstranitvi protikmetske vlade in klici: Proč z Žerjavom!)
Davek in zopet davek !
Drugi govornik je bii posestnik Bore iz kamniškega okraja. Bičal je krivično nalaganje dohodninskega davka, medtem ko se vlada še vedno obotavlja vpeljati davek na vojne dobičke. Danes plačuje državo kmet, vojni dobičkar pa se debeli na njegov in njen račun. Govornik zahteva, da se odpravi zemljiški davek, ker mora sicer plačevati dvojni davek od iste reči. Odpravi naj se tudi hišni davek, ker ima kmet s hišo samo izgubo, ne pa dobiček.
SptsJ la d» pt>l m poU-Ij.to,
oittr. J)»■ Bolf.k«*,
Uobll.o«, ■
Itopit.n«-*
■lic«, — NaruAnJa*. *«ttJ r	U> U>
MT.ti P«I llpr-ralilm .Dni. olt.b.-, «—1— UoblUn*. Kopitar!.-. «(lo*
Kmet tiho bodi in plačujl
Tretji govornik jc bil posestnik Stanovnik iz Horjulja. Pečal sc je z novim ljudskošolskim načrtom, kakor ga namerava izpeljati vlada. Po tem načrtu nima kmet pri šoli nobene besede več, megova pravica je edinoie še, da zida m vzdržuje šolo, da plačuje kazen, če ne pride k seji krajnega šolskega sveta, pri katerem pa nobene besede nima. Cerkve ta liberalni načrt sploh ne upošteva, duhovnik je vržen iz vseh šolskih svetov, medtem, ko sedi v šolskem svetu celo — geometcrl (Klic: Še žendaria manjka!) Govornik izjavlja, da se kmetje ne bodo pokorili takemu zakonu, ampak samo ODemu, ki ga bodo sklenili kmetski zastopniki. Zalo pa: »Vlada naj takoj izpelje volitve, če ne jih bomo izpeljali sami!« (Burno odobravanje.)
Dr, Korošec govori: Manjšina vlada.
Viharno je bilo navdušenje, ko j® predsednik Brodar podelil besedo načelniku Ljudske stranke dr. Korošcu, ki je govoril najprvo o državnem zboru. Današnji parlament je nezmožen za delo, ker sede v njem v večini ljudje, ki so slučajno prišli v državni zbor, nimajo pa smisla za ijudske potrebe in tudi ne čuta odgovornosti. Dobro sc zavedajo, da ne bodo nikdar več prišli v državni zbor, zato se tucli sedaj ne brigajo zanj.
Nadalje je izvajal:Mi imamo v Belgradu vlado, ki zastopa manjšino v narodu, ne le pri nas v Sloveniji, temveč tudi v Srbiji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini. In sedaj so isto neumnost naredili v Ljubljani. Odstavili so predsednika deželne vlade dr. Brejca in poverjenike, ki so bili zastopniki največje kmetske stranke, ki so hoteli delati v vladi in nositi odgovornost. Tako je sedaj slovenskemu kmetu odvzet vsak vpliv na upravo in gospodarstvo v Sloveniji. A kljub temu nas bodo sedaj vabili, da zopet vstopimo v vladol Zakaj to? Ker hočejo sami zasesti najvplivnejša in najvažnejša mesta, nam pa bi dali samo nevažna mesta, kjer se za ljudstvo ne more dosti narediti. Toda mi odklanjamo tako vabilo, ker hočemo popolnega zaupanja. Nismo stranka beračev, ki bi se zadovoljila z nevplivnimi mesti, temveč stranka kmetov, ki hoče govoriti pri vladi. Stranka, ki je sedaj na vladi, umira in z umirajočimi ne sklepamo nobenih kompromisov. Hočemo enakopravnost, in ker smo najmočnejša stranka, zahtevamo pri vladi prvo besedo.

Kmetske kontrole se boje!
V začetku so bile vse slovenske : trank« zato, da se skliče v Ljubljani pokrajinski zbor, ki bo gledal vladi na prste, kar bi bilo posebno sedaj potrebno, ko vlada kapitalistična stranka, ki nima smisla za kmetske potrebe. Liberalna stranka pa je to zahtevo že davno zavrgla ia -sedaj jo bodo najbrže tudi socijalisti. Mi pa vztrajamo pri tem, da se skliče pokrajinski zbor. da bo kontroliral delo liberalne socijalistične gospode v vladi.
Govor dr. Korošca je bil večkrat prekinjen z navdušenim pritrjevanjem in ko j« končal, so mu priredili navdušene ova-•ije.
Nato je predsednik prebral braojavni pezdrav 12000 hrvatskih kmetov, ki so •rganizirani v Kmetskih 2v«eah.
Končno so bile še sprejete sledeče reselucije:
Kmetske zahteve.
Na protestnem shcdu JKZ v hotelu Uaioa v Ljubljani dne 9. t. m. zbrani kmetje izražajo svoje globoko ogorčenje, da M pri vseh izvoznih in uvoznih vprašanjih, v zadnjem času osobito pri carinskem vprašanju popolnoma prezirajo zastopniki kmetskega stanu, organiziranega iT kmetijskih društvih in zadrugah, in da • njegovih težko pridobljenih pridelkih •dločajo le nekateri drugi stanovi. Glede pred kratkim razglašene carine, ki se je nastavila tudi brez sodelovanja zastopnikov kmetskega stanu in brez parlamenta, ■ahtevajo, da ne stopi v veljavo ozir. da s* popolnoma ukine, ker bi taka carina v •elem obsegu kmeta globoko oškodovala, a drugim stanovom, razven špekulantom, ne koristila. Ob tej priliki ponovno zahtevamo znižanje ozir. odpravo carine za one potrebščine, ki se ne proizvajajo v aaši državi.
Najodločneje protestiramo proti te-nu, da se slovenskim kmetom davčni vijak, osobito pri dohodninskem davku brezobzirno, neusmiljeno in krivično navija. Zahtevamo, da se neobdavčeni znesek pri osebno-dohodr.inskem davku zvila na 10000 radi spremenjenih vrednostnih razmer. Odrekamo veljavnost štajerskemu vinskemu davku, ki se je sklenil v Nemškem Gradcu protiustavno in proti volji zastopnikov štajerskega kmeta. Zahtevamo nadalje, da se davek na vrednostni prirastek preuredi tako, da bo zadel le prekupčevalca, ki obrtoma prodaja posestva. Splošno pa odrekamo veljavnost vsakemu davku ali zvišanju davka, ki ni bil postavno sklenjen v zakonodajnih ljudskih zastopih. Davki naj se za celo državo enotno in pravično uredilo. Nar. predstavništvu predloženi davčni zakon na vojne dobičke naj se takoj reši.
Dalje zahtevajo njihovim gospodarskim potrebam in nyihovemu verskemu prepričanju -primerno zakonsko ureditev šolskih razmer ter protestirajo proti na-Srtu predloženega šolskega zakona, ki se ne ozira na kmetske potrebe in odreka ijjudstvu sc i ' Sevanje ter žali njegov verski čut.
Protestiraj« proti temu, da se Nar.
predstavništvo ne skliče na delovanje, da se izdajajo brez Nar. predstavništva najrazličnejše naredbe z zakonsko veljavo, zahtevajo z vso odločnostjo, da sc čimprej izvrše volitve za Ustavotvorno skupščine.
Slovenski kmetje ugotavljajo, da jim je osrednja vlada v Belgradu, ko je odslovila iz Deželne vlade za Slovenijo zastopnike VLS., ki predstavlja ogromno večino slovenskega kmetskega ljudstva, vzela edino možnost vpliva na upravo in gospodarstvo v Sloveniji, Množico slovenskega delavskega in kmetskega ljudstva hoče vladati kapitalistično-socijalistična manjšina, ki nima zato niti pooblastila od ljudstva, niti se mu ne čuti odgovorna. Novo-imenovanemu deželnemu predsedniku dr, G. Žerjavu, predstavniku kapitalistične stranke, ki nima v slovenskem kmetskem ljudstvu nikake zaslombe, izrekamo nezaupanje in mu ne pripoznamo upravičenosti, da bi stal na čelu slovenske pokrajinske uprave.
Dalje izrekamo našim trem zastopnikom v deželni vladi, ki jih je belgrajska vlada vrgla ven, svoje zaupanje in zahvalo za brambo kmetskih stanovskih koristi.
Poživljamo vse kmete in njihove prijatelje, da se združijo v Jugoslovansko Ljudsko (Pučko) Stranko in njeno Jugoslovansko Kmetsko zvezo.
ljave. Prof. Jare pozivlje kmete, naj se vsi enotno združijo, če hočejo, da bodo odločevali v politiki in gospodarstvu. Ko so bile končno sprejete iste rcsolucije kot v Mariboru in v Ljubljani, je župan Kranjc oblino obiskan shod zaključil.
Nova vlada.
ŠTAJERSKI KMETJE
so imeli istočasno dva velika shoda v Mariboru in v Celju.
V Mariboru
je vodil zborovanje poslanec Pišek. Udeležba je bila zelo obilna, prisotnih je bilo tudi do 30 županov.
Govoril je prvi dr. Verslovšek, ki je med drugim poročal, da je belgrajska vlada kar svojevoljno odslovila iz ljubljanske vlade zastopnike Ljudske stranke, V dvorani je nastalo velikansko ogorčenje, zborovalci so klicali nad Pribičevičem: Tiszal Stiirgkhl Seidlerl Nato je izmed zboroval-cev vstal kmetski mož-župan ter predlagal "belgrajski vladi in dr. Žerjavu nezaupnico, ki je bila soglasno sprejeta.
Govorili so še nadalje poslanec Pišek o krivicah, ki se gode našemu ljudstvu pri nalaganju dohodninskega davka, o carini in narodnem predstavništvu, dr. Leskovar je govoril o cenah in o valuti, posestnik Kmetec o novem nasilnem ljudskošolskem načrtu, urednik Žebot pa o vinskem davku in davku na sladkor.
Sprejele so se iste resolucije, kot v Ljubljani.
V Celju
je govoril župan Kranjc o nedostatkih in
iTo je znana resnica, da predstavlja liberalna stranka ogromno manjšino jugoslovanskega prebivalstva. Da ima v državnem zboru toliko mandatov, je pripisovati temu, ker so postali vsi bivši člani Narodnega veča v Zagrebu Člani belgraj-skega predstavništva. In kljub temu, da nimajo večine, hočejo vladali, hočejo sedeti na ministrskih stolcih, da branijo koristi velekapitalistov in bank. Toda z nu>-no potrebno pre osnovo gospodarskega in valutnega vprašanja se jim nič ne mudi. Najprej se morajo banke preskrbeti s tujo j valuto in vojni dobičkarji morajo dobro spraviti svoj denar, potem šele pride pre-osnova, katere težo bo nosil seveda zopet kmet. Medtem pridno izdajajo razne naredbe, vojnim dobičkarjem pa cele kupt ' izvoznic. In sedaj bodo kolkovali denar ter obdržali za državo 20 odstotkov. Seveda. banke so si nabrale tuje valute, torej jim ne bo treba oddajati, oddajal bo tisti, ki nima tuje valute, to je naš kmet. Dalje je vlada izdala novo naredbo o j carinah na izvoz. Ta carina znaša pov-1 prečno 50 odstotkov vrednosti blaga. Jasno je iz tega, da bodo trgovci skušali ceno kmelskim pridelkom kolikor mogoč* znižati, da bo vrednostna cena, torej tudi carina manjša, da bi kolikor mogoče veliko zaslužil.
Od kmetov sc še vedno z vso brezobzirnostjo pobira dohodninski davek, a davek na vojne dobičke se prav nič
za ne
mudi. Pravijo, da je treba za to postave, zakaj pa drugod posebno za kmeta zadostuje o naredbe?
Nova liberalno-sccijalistična vlada, ki se je sestavila v Belgradu. je ista kot preje: z Davidovičem na čelu, le da je podpredsednik Juraj Biankini. Ima baje od regenta vsa pooblastila. Torej more tudi vladati brez državnega zbora, če ii ta ne bo stregel po njeni volji.
Nova vlada je začela z nasiljem. Meni nič, tebi nič je odstavila predsednika deželne vlade za Slovenijo dr. Brejca, in poverjenika za notranje zadeve Gustava Golia, dr. Verslovšek pa še čaka na »ukaz«, in postavila za predsednika dr. Žerjava. Dosedaj je bilo pri nas vsaj toliko demokratizma, da so se stranke, ki predstavljajo ljudstvo, med seboj pogovorile o deželnem predsedniku in sestavi
krivicah pri nalaganju davkov, bičal je i vlade ter predlagale Belgradu, da ime-
posebno vinsko carino in velike neredno-sti pri klasif *.<iciji konj.
O dohodninskem davku je govoril kmet Rančigaj, Dr. Ogrizek pa o sedanji vladni politiki, ki je odločno proti kmetu, [Klici: Hoteli smo ujedinjenje jugoslovanskega naroda, smo pa dosegli ujedinjenje jugoslovanskih oderuhov.) Govornik ostro kritikuje belgrajsko vlado, ki na svojo pest izdaja razne odredbe s postavne ve-
j nuje. danes odstavlja in odstavlja iugoslo-! vanski Tisza, notranji minister g. Pribiče-l vič na svojo roko slovenske deželne pred-. sednike. In novi deželni predsednik je za-1 čel vladati s policaji in žandarji. Torej, . čisto po balkansko. Ni čuda. da je naše ljudstvo, ki ni navajeno takih balkanskih običajev, do skrajnosti razburjeno ter zahteva takojšnje volitve ter pokrajinski zbor.
Socijalisti seveda, ti veliki kmetski »prijatelji«, ki iih je dr, Korošec dobro označil na nedeljskem shodu, da poznajo kmeta le z eno besedo, namreč: »Kmet je oderuh«, ti socijalisti zvesto delajo parado liberalni vladi, ki podpira kapitaliste in banke. In vendar sc socijalisti bore »proti kapitalistom«!
Iz MmeisEiih Zvez.
Seja vseh Kmetskih zvez se je vršila dne 9. t. m. popoldne v Ljubljani v knjižnici Jugoslovanske tiskarne. Pri seji je obrazložil bivši predsednik deželne vlade dr. Brejc razmere v ljubljanski vladi do izstopa naših članov. Predvsem je povdar-jal, da ie belgrajska vlada vzela ljubljanski vladi vso samostojnost, da ljubljanska vlada nima niti vinarja premoženja, razen, kar se ji nakaže iz Belgrada.
Dr, Korošec je obširno obravnaval o organizaciji Ljudske stranke po vsej Jugoslaviji in povedal, da Ljudska stranka po vseh deželah silno napreduje in da so nasprotniki iz strahu pridno skušali pritiskati na škofe, da sestavijo njeno gibanje. Tajnik JKZ. dr. Mohorič je govoril o Samostojni kmetski stranki, ki v teh, za kmeta najbolj resnih časih razbija kmetske vrste in ki plava popolnoma v liberalnih vodah. Potem so govorili še drugi in nato se je sklenilo, da se prirede v nedeljo dne 23. t. m. po deželi podobni shodi kot v Ljubljani z istim dnevnim redom.
Kmetje, zapomnimo si: mi smo v kmetskih zvezah, oni, ki cepijo noše kmetske vrste, so v „ Kmetski stranki
Ženske proč ž
Nova liberalno-svobodomiselna vlada hoče na vsak način volitve v ustavodajni državni zbor tako izpeljati, da bodo vladali svobodomiselci, upeljali brezversko vzgojo v šolo (načrt vam je že znani), ločitev zakona, kar pomenja žensko suženjstvo, nadvlado kapitalistov nad ubogo kmetsko paro. Ker pa vlada ve, da ljudstva nima za sabo. bo treba drugim potom doseči večino. Kako? Da bo velikanski pritisk od zgoraj, da bo vse uradnišlvo ocl ministra do zadnjega biriča vso svojo moč in oblast uporabilo za to, da pridejo svobodomiselci na površje, je gotovo.
Treba pa je še drug;h sredstev. Najprej je treba tudi občine, ki vodijo volitve v državni zbor, dobiti v svoje roke. Zato sc bodo vršile najprej občinske volitve po celi Jugoslaviji. Volilni red za te občinske volitve mora biti tak, da bodo mogli svobodomiselci na vrh. Toda, volilni red mora vendar narediti državni zbor. A kaj šel Pri nas, kjer smo svobodni in demokratični. bo kar vlada sama naredila volilni red in mu dala postavno moč. Za Hrvatsko in Slavonijo ie že tu občinski volilni red. In kakšen ie? Voliti smejo tudi ženske, ki so dovršile štiri razrede kake sredice šole ftorej se ljudske). Pri nas hi na ta nnčin volile samo učiteljice in ljubljanske
dame, ki so clcvr.^ilc liccj, Nnše kmetice pa, ki so toliko trpele med vojsko, ki so naša posesiva pbdelavale, da ro imsle ljubljanske dame kaj 'esti, tc naše kmetice bi pa seveda hile brez glasu.
Zelo verjetno je, da bo naš občinski volilni red v tej točki zelo podoben hrvaškemu, Naše kmetice pa naj si dobro zapomnijo to liberalno ljubezen do nnših kmetskih žena in kadar prideio agitatorji samostojne kmetske stranke, ki ljubkujejo zadnje čase z ljubljanskimi liberalci, naj jim povedo v brk, da take stranke nimajo na kmetih nič opraviti in naj si tudi nosijo kmetsko ime.
Dva enaka shoda, ki si nista — enaka.
Dne 9, t. m. se je vršil v Unionski dvorani v Ljubljani velikanski shod Jugoslovanske kmetske zveze. Brez agitacije in časopisov je prišlo do 5000 kmetov v Ljubljano, ki so z velikanskim zanimanjem sledili stvarnim govorom naših kmetov, Bilo je res pravo kmetsko gospodarsko zborovanje, ugovor tlačenega kmeta proti izsesavanju od strani liberalnih kapitalistov, krik obupanega kmeta pred gospodarskim polomom, ki mu grozi radi neurejenih razmer. Na shodu so bili — lahko rečemo — sami pristni kmetje. To nedeljo, 23. t. m„ pa je priredila v isti dvorani shod liberalna kmetska stranka. Toda namesto ugovarjat proti neznosnim razmeram, namesto glasno pripovedovat, v kako nevarnem položaju se nahaja kmetski stan, so prišli liberalni krčmarji in trgovci v Ljubljano — rajat. Prišli so v Ljubljano z ovenčanimi vozovi, konjeniki, harmonikami, da so Ljubljančani res morali misliti: No, kmetom še ni ni** Hudega. Na shodu pa co govorili, kako naj bi zra-stla liberalna kmetska stranka. Kar je bilo gospodarskega, so povzeli iz resolucij naših kmetskih zvez. Torei v času, ko se cene kmetskih potrebščin dvigajo do bajne višine in ko na drugi strani padajo cene kmetskim pridelkom, ko kmet s strahom in obupom gleda v bodočnost, liberalna stranka Dima drugega dela kot voziti svoje pristaše v Ljubljano s harmonikami in venci in pri tem zabavljati čez kmetske zveze, ki se trudijo kmeta tako organizirati, da bo tudi on kdaj nastopil kot nastopajo drugi stanovi za svoje pravice. Z nedeljskim shodom smo izgubili še tisto malo vere v resnost in dobre namene liberalne kmetske stranke, kot smo jo imeli do sedaj. — Na shodu je bilo navzočih silno veliko ljubljanskih in šišenskih liberalcev, prisotnih je bilo mnogo naših pristašev, manjše število je bilo z dežele in med temi vsi liberalni krčmarji, trgovci in kmetski magnatje. Na shodu je govoril med drugim tudi dr, Lukan, dasi ce kmetska stranka slovesno zaklinja, da z »dohtarji« nima nič opraviti. — Dr. Žerjav pa je lahko vesel, da je vendar enkrat prišel do svoje stranke, ker dosedaj ni imel nobene.
Naše prepričanje, da so edino le kmetske zveze pristne kmetske organizacije, pa se je s tem shodom utrdilo. Kmet-
je, le vztrajnost in koraižo, liberalnim bir-tom in trgovcem pod dr. Žerjavovim plaščem se ne dajte voditi. Kmet knretu!
Vsalc neorganiziran kmet škodne moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze!
Dokazi z bafinam?.
Dne 10, novembra so imeli zaupniki L'.uuske stranke v Kandijski posojilnici sestanek, Poročal je o političnem položaju dr, Korošec. Kar prihruje v vežo s silnim razgrajanjem, vpitjem in hrupom kakih 30 ljudi od takozvane Samostojne kmetijsko strnnke in zahtevajo vstop na shod zaupnikov. Ta naskok je bil gotovo organiziran. Niti vodijo do znanega uskoka in odtod do nekega svobodomiselnega profesorja, katerega ime zaenkrat zamolčimo in ki iz zatišja koraandira to podivjarost. Ko je stopil med razpalieno in tulečo množico duhovnik in jo pozival, naj se odstrani, ker se vrši v dvorani shod povabljenih zaupnikov celega okraja, so ga nekateri ozdravili s prekrasnim pozdravom: »Pro-kleti far hudičev!« Tako se menda mora tudi brati in razumeti ono poglavje iz rdeče knjižice, kjer razlagajo samostojni svoj program glede razmerja do duhovnikov.
Posebno v novomeškem okraju si hočejo takozvani »samostojni« z nasiljem, vpitjem in surovo silo pridobiti tal in s strahovanjem spraviti ljudi v svoj tabor. Razgrajače je nagovoril tudi neki železni-« čar, ki je razvijal pametne nazore. Pa na-< mesto protidokazov so metali okrog z lažmi, obrekovanji in podtikanjem, češ, duhovniki so napravili vojsko, dr. Korošec je zaslužil z bluzami 300.000 K, edine kmetijski strokovnjak kaj ve, itd. Ker jim je železničar pravil samo resnico — pa brez vsake žalitve — tega niso mogli prenesti, ampak so ga podrli na tla, osuvali in vrgli na cesto.
Pred meseci so razgrajali nekateri od teh tudi na zadružnem shodu, ki je bil istotako samo za povabljene, v Vavti vasi. In te dni je načelnik krajevne organiza-t cije nove Kmetske stranke v Vavti vasi iz same strankarske zagrizenosti udaril načelnika Kmetske zveze s tako silo p» glavi, da se mu ie pocedila kri. Čudno ni< da nestrpna huiskarija proti KZ in tudi drugim stanovom rodi take sadove. Toda vprašati se moramo: Kam pridemo, če bodo pristaši te stranke vpeljavali zopet v javno življenje surovo silo, pest in nasilje? Ali ne kaže to pomanjkanje resnice^ notranje sile in strpnosti? Kjer je surova sila, ie posledica gotov poraz.
Vse Kmetske zveze pa poživljamo, da tem tesneje strnejo svoje vrste. To j® edini pravi odgovor na vse napade. Naše Kmetske zveze so globoko zasidrane v kmstskem ljudstvu. To je pokazal nedeljski shod, ko se je na par okrožnic odzvalo okroglo 5000 organiziranih kmetov i« prihitelo v Ljubljano, da manifestirajo svo-ie zahteve in protestirajo proti krivicam, ki jih jim dela liberalno-socijalistična vla-r da. Ti kmetski bataljoni si bodo izvoj®-vali svojo pravico in tudi poskrbeli, da b«j

kapitalistično • socialistične strahovlad« enkrat konec. Tudi tej vladi povemo na glas: Z žandarji in poiiciati ae morda dajo vladati culukafrl. pri naa prostih državljanih s tam ne bosta ni čas ar dosegli. Ali razumete?
Kmetska stranka v dr. javovem objemu.
Takozvana samostojna kmetska stranka. ki jc svoj čas bahala, da neča imeti z dohtarji nič opraviti in da stoji na verskem stališču, je vrgla svojo krinko popolnoma z obraza, in pokazala svojo pristno liberalno barvo, kakršno je imela že ad začetka. Agitatorji kmetske stranke z veseljem pripovedujejo, da jim gre Žerjav povsod na roke in čuje se, da se nekateri liberalni doktorji (dr, Ravnihar) priklopljajo kmetski stranki. Dr. 2erj-.iv se dobro zaveda, da dosedaj ni imel riti enega odstotka pristašev med Sloven ji, zato skuša sedaj upreči kmetsko stran':o v svoj svobodomiselni voz in s tem obdržati kapitalistično - liberalno stranko pri življenju. Zato je tudi bilo ukazano vsem uradnikom kmetijskega oddelka pri vladi, da se udeleže nedeljskega shoda kmetje stranke. Agitatorji kmetska stranke, po večini podeželski trgovci, gostilničarji in liberalni veleposestniki, ki vodijo kmetsk o stranko, so zopet navdušeni: zakaj zopel. je prišel čas. ko mislijo, da bodo kot pred 25 in več leti komandirali nad našim kme tom in ga odirali kot nekdaj.
O novem ljudskošolskem načrtu, ki j'e liberalno - svobodomiselno dete, in ki jemlje kmetu prav vsako besedo pri šoli, pusti mu pa samo pravico plačevanja in ki odstranja versko vzgojo otrok, o tem načrtu liberalna kmetska stranka celo govoriti ne pusti. Na nekem shodu na Dolenjskem so našemu govorniku vzeli besedo. ko j« začel govoriti o ljudskošolskem načrtu.
Kme tje I Ali hočeta res pod komando liberalnih gostilničarjev, trgovcev, ali res hočete, da usilijo vašim otrokom brezversko vzgojo?
Vsi kmetje v Kmetska zvare, ki be kmalu tvorila enotno kmetsko frouto v celi Jugoslaviji.
Tiskarski štrajk v Sloveniji.
13. oktobra t. 1. so začeli stavci in pomožno osobje po celi Sloveniji s štrajkom.
Zakaj?
Kakor posnemamo iz »Novic«, so zahtevali od tiskarnarjev, da s« zvišajo plače in sicer strokovno izučenemu osob-ju (ročnim stavcem, strojnikom, poslovodjem itd-1 po 180 K na teden na »edanjo plačo, strojnim stavcem pa 200 K »eč na teden. Pomožnemu osobjti naj se rvU* po 100 K na teden, vajencem za 50 K ea teden. Ker so imeli dosedaj stavci in strojniki letna plače 9600 do 14000 K in sicer za osemurno delo, vsako čezurno delo pa se je plačalo 50 odstotkov dražje kot navadno, bi nova plača, kakor računajo »Novice« znašala za izučene delavce tedensko 380 do 450 K, ali letno do 24000 kron.
Ker pa je precej ponočnega ia iezurnega dala, bi posamezni dosegli plače do 30000 kron na leto ali 2500 K na mesec. Tako pišejo »Novice«.
Ker tiskarji izjavljajo, da tega poviška ne morejo priznati, ker bi se morali sicer časopisi in knjige čezmerno podražiti, se je začel štrajk, ki še vedno traja, ko to pišemo. Zadnji čas je belgrajska vlada dala nalog ljubljanski vladi, naj posreduje, pa dosedaj »e še niso mogli zediniti.
Ilekaj starih in novih novic.
»Domoljub«. Posrečilo »• nam je po dolgotrajnem trudu, da moremo zopet izdajati »Domoljuba«, čeprav samo na štirih straneh, zakaj štrajk traja še vedno dalje. Ko bo stavka končana, bomo izdajali »Domoljuba« vedno na 16 straneh, da nadomestimo, kar smo zamudili.
Usta naj se jim zamaše. Sedaj ko ni časopisja, trosijo liberalni krčmarji in trgovci, ki vodijo liberalno kmetsko stranko, tako ogabne laži o dr. Korošcu in dr. Brejcu, da se poštenemu človeku gnusi. Ker ni časopisja, je njihovo delo lahko. Naše pristaše pa pozivljem.-, da naj ob vsakem takem govorjenju y "prašajo za ime obrekovalca, zapišejo d e priči in pošljejo na tajništvo Ljudske strank« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna.
30 shodov je priredila to nedeljo Ju-goslov. kmetska zveza v Sloveniji. Po vseh shodih je bilo zbranih blizu 10.000 kmetov, ki so protestirali proti sedanji nenosni draginji, proti nesposobnosti li-bera no-socijalističn« vlade, proti krivič-mu ob nnskemu volilnemu zakonu, ki ga je vlada vsilila na Hrvatskem in ga bo ti;di pri n:.i skušala utihotapiti. — Kmetski zveze r>ovsod krepko napredujejo. Kmetje, drži;-; skupaj, sovražnikov je mnogo, le v slo,?i je zmagal
Drag.nja nar-.Sča. Veletrgovci z ma-nufakturo in drugI "i blagom odirajo vedno bolj kmel"ko ljv ^stvo. Celo moke, katera imamo v Jugoslaviji celo velik i3"! za izvor, vsled škrate ne-narnosti ?,kxianie vlad« primanjkuje. Vlada se Izgovarja, da prehrana radi tega r.e deluie točno, ker vlada na železnicah, posebno hrvatskih, še vedno velik nered, Tr.kol 1 leto imajo liberalci že v rokah železniško ministrstvo, pa ni prav nič boljše, nasprotno: vedno slabše. Pa tudi pri slabih 2»! .-rr.iJkih razmerah bi se z odločnostjo dalo kaj doseči. Ko je bil dr. Korošec prehranjevalni minister, je bilo dosti moke, in sicer spomladi, cb najslabšem času, in j« bila mnogo cenejša, sedaj je pa že štiri mesece. v katerih se je vršila žetev, prehranjevalni minister socijalist Bukšeg, pa gre vse navzdol, samo cene gredo navzgor. Ljubljanska vlada pa podpira rajši trgovce kot kmete. Trgovci dobe dovolj soli, kmetske zadruge ne dobe. Kmetje pa si bodo dobro zapomnili, kdaj so bili na krmilu liberalci in socijalisti.
Soli manjka. Torej naš gospod pre- j hranj.v&lni minister Bukšeg jo j« »prifu-ral • tako daleč, da naši ljudje niti soli več nimajo, brez ozira na to, da je sedaj sol že mnogo dražja, če jo f« ravno mogoče
dobiti. Kmetje bi radi klali, a nimajo soli nimajo pa tudi že več dosti krmil z* pre-šče. A soli je vedno manj. Pač, liberalni mestni trgovci jo dobijo, naše kmetske zadruge pa ne. Pozivamo vlado, da naj v tem oziru takoj napravi red.
Odpusti od orožnih vaj. K orožnim vajam vpoklicani vojaški obvezanci roj. letnikov 1884 in 1885 se odpuste 26. nov letnikov 1881 do 1883 pa dne 30. novembra t. 1. V aktivno vojaško službovanje bodo pa v kratkem zopet poklicani že odpuščeni letnik 1896.
Znainkanje naših bankovcev. Finančno ministrstvo je odredilo, da se bodo naši bankovci namesto še enkrat žigosali, prelepljali z znamkami. Pri tem bodo obdržali od vsakih 100 K 20 K (20%) in iz-dali za to neko potrdilo, katero bo imelo menda denarno vrednost. Velikanska neprevidnost liberalnega finančnega ministra je bila, da je dal te znamke tiskati v Avstriji, od koder se bodo zopet lahko uvažali milijoni že znamkanih bankovcev v Jugoslavijo. Po žigosanju so nam vsilili Nemci 4 milijarde svojih bankovcev, sedaj jih dobimo lahko zopet štiri. Vlado vodit« liberalna in socijalistična stranka.
Število orožnikov v Jugoslaviji se poviša za 2000 oseb.
Reško vprašanje. Med tem ko D' An-nunzio še vedno čepi na Reki, se trudi italijanski zunanji minister pregovoriti svoje zaveznike, da bi se ustanovila vmesna država med Jugoslavijo in Italijo. Obsegala naj bi Notranjsko s Postojno in Idrijo ter Istro fn naj bi bila pod vodstvom Italije. Wil«on neče o tem nič slišatL
Volitve so se vršile v Italiji, Franciji in Belgiji. V Italiji so vladni liberalci grozno pogoreli, večino sta dobili ljudska (katoliška) in socialistična stranka. Ni Francoskem je zmagal Klcmenso, socialisti so popolnoma pogoreli, v Belgiji so na- | predovali socialisti, največja stranka je ostala šc vedno katoliška.
Boljševiki zopet zmagujejo v Rusiji.
Jugoslovanska mirovna delegacija se je 23. oktobra vrnila v Pariz.
Nova pošiljatev ameriških Slovencev se je odposlala iz Clevelanda. Parnik je odplul baje iz Newvorka 15. t. m. in bo vred Božičem že tu.
Pri konjski dirki dn« 19, oktobra v Ljubljani so pri kmetski tekmi dobili nagrade župnik Kleindinst, posestnik Fr, Fabjan iz Domžal in posestnik Kozelka iz Mengša.
Ura se je našla 24, t. m, dopoldne na Resljevi cesti v Ljubljani. Kdor io je izgubil, naj jo pride z natančnim opisom iskat v tajništvo S. L. S., Jugoslovanska tiskarna, H. nadstr.
Denarnica se je našla v Kopitarjevi ulici. Kakor razvidno, jo je izgubil nekdo iz Št. Vida. Oglasiti se j« v pisarni Jug«-slovanske tiskarne.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiskarna