razftola boiiševizma. Kristus je svojo Cerkev sezidal na skalo sv. Petra. Praznik prvakov apostolov sv. Petra in Pavla nas spominja na to osnovno počelo vsega krščanstva. Temu dejstvu daje tudi zgodovina očitno pričevanje. Vsaka cerkvena organizacija, ki je to skalnato osnovo zavrgla, je izgubila s tem tudi zveznost s Kristusom, virom resnice, milosti in življenja. Takšna verska skupina ali kmalu odmre ali pa hira na notranji anemiji = brezkrvnosti. Da živi naprej, nekatere celo dolgo časa,- je razlog v zunanjih činiteljih, ki jo drže pokoncu. Med temi činitelji zavzema važno mesto narodnostna misel in pa država, na fcatero se je dotična cerkvena organizacija naslonila. Nočemo danes govoriti o protestantizmu, ki je Rimu obrnil hrbet. Zavrgel je papeža, s tem tudi izgubil Kristusa. Protestantizem-se je razbil v mnogoštevilne verske ločine, izmed 'katerih sedaj menda vecina ne veruje v Kristusa, Sinu božjega. Danes bi se radi malo pomudili pri ruskem razkolu. Ruska cerkev se je v zvezi z grško cerkvijo, ki ji je načeloval carigrajski patriarh, 1. 1054 ločila od Rima. Katoliška Cerkev se je mnogo trudila, da bi ločene kristjane zopet združila s seboj, zlasti se je to zgodilo v 13. in 15. stoletju, toda brez trajnega uspeha. S tem je bila zadana vesoljni Kristusovi cerkvi velika rana, največja pa grški r^rkvi sami. Z odpadom od Rima je ruska cerkev izgubila zvezo z največjo, z nezmotljivostjo opremljeno učno oblastjo, ki je rimski papež. S tem je izgubila avtoriteto (oblast), vzgon in sposobnost za tvorbo dogem = verskih resnic in naukov. Katoliška Cerkev pod vodstvom papeževim skrbno opazuje utripanje človeškega duha in razvoj človeškega mišljenja. Ako je krenilo to mišljenje v napačno, protikrščansko smer, se mu je Cerkev ~koj postavila v bran. Krive nauke je takri jasno in odločno obsodila. Svojo obsodbo je izrekla nad liberalizmom == lažnjivim svobodoumjem; materializmom, ki priznava samo materijo = tvar, ne pa dušo; nihilizmom, ki zanika Boga in vsako oblast na zemlji; anarhizmom, ki hoče razbiti dosodanji rcd v .loveški družbi ter s pomočjo nasilja ustvariti^ svoj red, to je, največji nered. Katolicizem si je na osnovi svojih vekovitih temeljnih resnic ustvaril proti tem nekrščan- skim strujam nazore, načela in navodila, s pomo-jo katerih morejo katoličani premagati laž, zmoto in nasilje, ter urediti človeško družbo v pravcu miru, sreče in splošne blaginje. Ruska razkolna cerkev je bila postavljena v boj proti istim zmotam, Hri smo jih ravnokar navedli. Ni pa imela moči, da bi se borila proti ;tem zmotnim strujam. Razlog je v tem, ker nima vrhovne učne oblasti, ki bi se prilagodevala času, njegovim razmeram, bistvenim potrebam in upravičenim zahtevam, proti zmoti in prevratnemu stremljenju pa uveljavljala načela krščanske resnice in morale. Ruska cerkev je bila nesposobna, da bi na osnovi dognanih in gotovih verskih naukov ustvarila svetovni nazor, ki bi mogel dati odgovor na vsa vprašanja modernega časa ter mislečega človeškega duha zadovoljiti z odgovori na vprašanja, ki jih dvigne aa površje moderno življenje s svojim naglim razvojem. Posledica je bila, da je podlegla zmotnim in prevratnim strujam novejšega časa. Od lažnega svobodomiselstva in plehkega prosvetljenstva, v kojega mreže se je bila ruska cerkev sama zapletla, preko materializma, marksizma, socializma, anarhizma in terorizma vodi ravna črta do boljševizma z najabotnejšim in najogabnejšim brezboštvom, kar ga pozna svetovna zgodovina. Zagospodoval je boljševizem tudi na Ogrskem in Bavarskem, toda samo zacasno. Ni se mogel držati, marveč se je razbil ob močitem svetovnonazornem odporu, ki je zajemal svojo nezlomljivo moč iz katoliškega verskega življenja teh narodov. Na Ruskem pa se brezbožni in tudi gospodarsko nemogoči boljševizem drži, ker ruska cerkev nima noben-fduhovne orožarne, napolnjene z modernim orožjem, marveč razpolaga samo s staro orožarno, ki ji je ostala iz dobe pred ločitvijo od rimskokatoliške Cerkve. V tej orožarni pa ni nobenega orožja za obrambo zoper moderne zmote in nevarna stremljenja sodobnosti. Zato ji je tudi manjkalo izvežbanili bojevnikov, ki bi bili mogli odbiti naval brezbožnega boljševizma. Iz tcga sledi za nas katoličane nauk, da moramo poglobiti svoje versko življenje ter s širjenjem prave sodobne krščanske prosvete dajrti posameznikom v roke orožje, s 'katerim morejo uspešno odbijati in zatirati nevarne zmote sedanje dobe.