468 
IN MEMORIAM — DR. JOSIP MAL 
knjigo na 1216 straneh. Zajet je čas od francoske revolucije in njenih odmevov na 
Slovenskem pa vse do izida zadnjega snopiča, saj se omenjajo še dogodki ob za­
četku druge svetovne vojne. Žal to ogromno, poljudno pisano in bogato ilustrirano 
delo zaradi želje založbe ni bilo dokončano na isti način kot je bilo začeto; avtor 
je moral svoje pripovedovanje močno skrčiti. Zato je sestavljena celota iz dveh 
močno neenakomernih delov. Prva tri poglavja so pisana zelo na široko. »Veliki 
francoski prevrat in slovenske dežele« sega do konca Ilirskih provinc (1789—1813) 
in ima 192 strani. Še obširnejša je »Doba političnega jerobstva (1813—1848)« s 440 
stranmi. V tretjem poglavju »Leto svobode in deset let reakcije (1848—1860)« je 
zelo podrobno opisana revolucija, tako da Malov opis komaj kaj zaostaja za Api-
hovim, doba Bachovega absolutizma pa je podana zelo sumarno. Zadnji dve po­
glavji »Pod vodstvom prvakov (1860—1890)« in »Naš čas (po 1.1890)« sta samo pre­
gled; četrto ima 120, peto pa 136 strani. Tako smo dobili z Malovo Zgodovino slo­
venskega naroda za čas od francoske revolucije do srede 19. stoletja naš doslej 
največji tekst in najpodrobnejši opis, slika druge polovice 19. stoletja pa je daleč 
krajša od Prijateljeve Slovenske kultumopolitične in slovstvene zgodovine. 
Za svojo Zgodovino je Mal pregledal in upošteval zelo veliko arhivskega gra­
diva, ki je bilo tedaj pri Narodnem muzeju, tako da daje ogromno novih m dotlej 
neznanih podatkov. Posebno vrednost daje njegovi Zgodovini tudi smisel za pro-_ 
bleme vsakdanjega življenja, ki jim je posvetil zelo veliko prostora. Mal je za-
HiTjev in parlamentarnih»razprav«^gavzemal se je_^za sirokcjipjmavane^MJtuxnp 
-р^^теЖКа т~1ППе1а^^ 
"nfav,-đuševnost~in~čuji^ 
*zïvTjénjêT^c^nlh^uga,ïad]-pri delu, igri in zabavi, v bolezni in zdravju, v jedi, 
^ij:äcTin"gJIiki, zasledovatr tij~zëlèlÇpot^ 
uđobnoeS"nj egovTrrštanoyališč„opreme,.. or odj a^razsvetlj ave.in.pEoroetaT'ker~je>-Kse 
to-vazno»merilö~v'kTHfürnem razvoju, ki naj.bi^am.pojasnü^tudLgomme^MlgJP 
"dühovne-tokov~e,^;so«pod;pov^ 
IvöjeTHTTCäsüTupostevati je treba dalje tudi gospodarsko in socialno strukturo pre­
bivalstva, nastanek priimkov in krajevnih imen in ne najnazadnje še navade in 
običaje, ki so vedno tako tesno povezani z vsem življenjem človeka in z njegovo 
notranjostjo, ker so dragocena usedlina davne njegove kulture.« Tako je zapisal 
MaL-a-UModu v kulturno-zgodovinski oris Ljubljana in njeniJjjidje^faijigOx^LJg 
je izdal Mestni muzej leta 1957.4 . 
Ne-glecte na različne napake in pomanjkljivosti se je dr. Josip Mal s svojim 
delom, posebej pa z Zgodovino slovenskega naroda trajno zapisal v razvoj sloven­
ske znanosti in posebej slovenskega zgodovinopisja. " 
Vasilij Melik 
BIBLIOGRAFIJA DR. JOSIPA MALA 
Retrospektivni izbor objav dr. Josipa Mala je pripravljen z uporabo obstoje­
čih bibliografskih priročnikov in ob pregledu poglavitne slovenske historiografske 
periodike. Ker starejših avtorjevih lastnih bibliografij nismo našli, bibliografija ni 
popolna, še posebej ne glede številnih Malovih objav v nezgodovinarskih publika­
cijah; dodatno težavo predstavljajo nepodpisani članki in tisti, ki jih je avtor pod­
pisal le s psevdonimom. 
Bibliografske enote so urejene po letih izida (ne da bi leta posebej označevali); 
objave enega leta so urejene po abecednem redu, s tem da samostojnim delom 
slede knjižne ocene. 
O političnih idejah. — Slovenec 1910, 
št. 61, 62. 
K poglavju starejše zgodovine Sloven­
cev I, П. — Čas 1909, str. 375—379 in 
1916, str. 83—100, 175. 
Spomini na Napoleonovo Ilirijo. — 
Zora 1909, str. 179—181. 
Ocena: Aleksa Ivić, Seoba Srba u Hr­
vatsku i Slavoniju. Sremski Kar­
lovci 1904. — Čas 1909, str. 434—435. 
K teoriji o slovenskih županih. — Car-
niola 1910, str. 83—88. 
Pomen in organizacija arhivov. — Dom 
in svet 1910, str. 19—24. 
Ocena: Zahnbrecher Franz X., Die Ko­
lonisationstätigkeit des Hochštifts 
Freising in den Ostalpenländern. 
Beiträge zur Geschichte, Topogra­
phie und Statistik d. Erzbistums 
München u. Freising 10. N. F. 4, 

ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 : 3 469 
1907, 56—139. — Carniola'1910, str. 
159—161. 
Uskoške naselbine in žumbersko vpra­
šanje. —* Slovenec 1911, št. 66. 
Žumberk in Marindol. — Dom in svet 
1911, str. 266—268 in str. 313—315. 
Ocena: Eduard Traversa, Das Friauli-
sche Parlament bis zur Unter­
drückung des Patriarchates von 
Aquilea durch .Venedig (1420). I. 
Teil. Wien 1911. — Carniola 1911, 
str. 325—327. 
Privilegiji trga Vače. — Carniola 1912, 
str. 116—121. 
Grb in barve dežele kranjske. — Čas 
1913, str. 419—431. — Razširjeno z 
istim naslovom. Slovenec 1916, št. 
112—114. 
Neuere kroatische Historiographie. — 
Zeitschrift für osteuropäische Ge­
schichte 1913, str. 218 sl. . 
Janez Puhar, izumitelj fotografije na 
steklo. — Slovenec 1914, št. 30. 
Razvoj naše pisave. — Carniola 1914, 
str. 136—143. 
Tadija Smičiklas. — Carniola 1914, str. 
270: (Nekrolog.) 
Aus schweren Tagen unserer Vergan­
genheit. — Laibacher Zeitung 1915, 
št. 118—124. 
Iz dobe Tomaža Hrena. — Čas 1915, str. 
- 337—340.. 
Na ljubljanskem trgu pred poldrugsto 
leti. — Slovenec 1915, št. 154 in 155. 
Nov jezikovni zemljevid naše italijan­
ske meje. — Čas 1915, str. 325—328. 
Cesar Franc Jožef I. med Slovenci. — 
Slovenec 1916, št. 271. 
Kaj so bili župani nekdaj. — Občinska 
• uprava 1916, str. 4—6, 15—17, 30—31, 
42—43. 
Kustos Freyer med slavisti. — čas 1916, 
str. 147, str. 195. 
Radecki in njegov spomenik v Ljub­
ljani. —Slovenec 1916, št. 150. 
Rodovina grofov Attems. — Slovenec 
1916, št. 96. 
Sloviti slikarji v Ljubljani. — Dom in 
svet 1916, str. 174—179. 
Ocena: Dr. Jos. Gruden, Župani v pre­
teklosti. Ljubljana 1916. — Slove­
nec 1916, št. 28. 
Ocena: Iz zgodovine Slovencev. Lud-
mil Hauptman, Politische Umvälz-
ungen unter den Slowenen vom 
Ende des sechsten Jahrhunderts 
bis zur Mitte des neunten. (Mit­
teilungen des Instituts für Öster­
reich. Geschichtsforschung 1915). 
— Čas 1916* str. 115—116. 
Cerkev na Otoku in izsušitev blejskega 
jezera. — Dom in svet 1917, str. 
114—118. 
Emona v stiskah. — Slovenec 1917, št. 
136. i 
Poklonitev cesarju Karlu VI. v Ljub­
ljani. — Slovenec 1917, št. 24. 
Za integriteto Kranjske: od Drave do 
Adrije. — Slovenec 1917, št. 24. 
Doneski k Vodnikovemu življenjepisu. 
' — Dom in svet 1918, str. 174^189; 
1919, str. 46. 
Nekaj zgodovinskih resnic, — Slovenec 
, 1919, št. 43, 45, 46. 
Pomanjkanje in lakota v Ljubljani. — 
Dom in svet 1919, str. 144—153. 
Zgodovinska pravda. — Slovenec 1920, 
št. 172. - , ; 
Ocena: Gradivo za zgodovino Sloven­
cev v srednjem veku. — Čas 1920, 
str. 229—238. (Prikaz knjige Fran-
, ca Kosa, IV. del. Ljubljana 1915,) 
Doneski k zgodovini zvonarjev in zvo­
nov na Kranjskem. — Zbornik za 
' umetnostno zgodovino ' 1921, str. 
56—59. 
Ob stoletnici našega muzeja. — Slove­
nec 1921, št. 234—237. 
Epilog k staroslovenski svobodi. — Čas 
1923, str. 305-^334. 
Knežji kmet-plemičar. — Slovenec 
1923, št. 180. f , 
Nova pota slovenske historiografije? — 
' Čas 1923, str. 185—220. 
Prof. dr. Fr. Kos. — Čas 1923—1924, str. 
169—176. (Nekrolog.) 
Avstrijski arhivi. — Čas 1924, str. 260— 
• 261. ' 
Umetnostnozgodovinski zapiski. — 
Zbornik za umetnostno zgodovino 
1924, str. 88—92, 148, 198—202. 
Uskoške seobe i slovenačke pokrajine. 
Ljubljana 1924, str. 216. (Srpski 
etnografski zbornik 30.) 
Zgodovina umetnosti pri Slovencih, 
Hrvatih, in Srbih. — Ljubljana 
1924, str. 139. " 
Ocena: Dr. Janko Polec, Kraljestvo Ili­
rija. Ljubljana 1925. — Čas 1924— 
1925, str. 327—329. 
Slavinja, Apostel kranjski in Iskre. — 
Čas 1925—1926, str. 247—250. 
Iz zgodovine koroškega slovenskega 
šolstva, str. 120—132. —> V publika­
ciji: Rožič, Boj za.Koroško. Ljub­
ljana 1925. 
Muzejska kronika. — Glasnik Muzej­
skega društva za Slovenijo 1926— 
1927, str. 20—30. 

470 
IN MEMORIAM — DR. JOSIP MAL 
Ocena: Caririthia I, glasilo zgodovin­
skega društva za Koroško. — Glas­
nik Muzejskega društva za Slove­
nijo 1926—1927, str. 70—71. 
Ocena: Fr. Kovačič, Slovenska Štajer­
ska in Prekmurje. Zgodovinski 
opis. Ljubljana 1926. — Čas 1926— 
1927, str. 185—187 in Glasnik Mu­
zejskega društva za Slovenijo 
1926—1927, str. 60. 
Ocena: Jaksch-Wartenhorst August, 
Die Edlinge in Karantanien und 
der Herzogsbauer am Fürstenstein 
bei Karnburg. Sitzungbericht der 
Akademie der Wissenschaften phil. 
hist. Kl. 205/5. 1929, str. 57—59. — 
Glasnik Muzejskega društva za 
•Slovenijo 1926^-1927, str. 57—59. 
Kratka navodila za ohranitev in uredi­
tev manjših arhivov. — časopis za 
zgodovino in narodopisje 1928, str. 
175—179. 
Uredil: Slovenci v desetletju 1918— 
1928, — Ljubljana 1928, str. 776. 
Francozi na Slovenskem. — Slovenec 
1929, št. 234. Nekoliko razširjeno v: 
Jugoslavija u Francuskoj — La 
Yougoslavie en France, Organ ju­
goslavenske kolonije u Francu­
skoj. 
K zgodovini slovenskega višjega šol­
stva. — Glasnik Muzejskega dru­
štva za Slovenijo 1929, str. 60—63. 
Nekatere arheološke najdbe iz prve 
polovice XIX. stol. — Glasnik Mu­
zejskega društva za Slovenijo 1929, 
str. 5—11. 
Okrog ilirizma. — Šišićev zbornik. Za­
greb 1929, str. 59—64. 
Prešernovo odvetništvo in še kaj. — 
Dom in svet 1929, str. 307—310. 
Ocena: Hauptman Ludmil, Slaven i 
German na početku svoga držav­
nog života. Hrvatska revija 1929, 
str. 505—514. — Glasnik Muzejske­
ga društva za Slovenijo 1929, str. 
67—68. 
Ocena: Mayer Theod., Zu Fredegars 
Bericht über die Slaven. Mitteil­
ungen dés Österreich. Instituts für 
Geschichtsforschung XI. Erg. Bd. 
1929. — Glasnik Muzejskega dru­
štva za Slovenijo 1929, str. 66. 
Ocena: Werner Näf, Zur Geschichte 
der Heiligen Allianz. Berner Un-
terschungen zur Allgemeinen Ge­
schichte, H. I, 1928. — Glasnik Mu­
zejskega društva za Slovenijo 1929, 
str. 68—69. 
Musealwesen in Slovenien. — Priloga 
dunajske Neue Freie Presse 5. dec. 
1930. 
Pred sodnim stolom predmarčne biro­
kracij«. — Dom in svet 1930, str. 
290—304. 
Nekdaj in sedaj. — Kres 1931, str. 3—6. 
Vodnik po kulturnozgodovinskih zbir­
kah Narodnega muzeja v Ljubljani. 
— Ljubljana 1931, str. 5—20, 118— 
175, 176—180. 
Iz torbe predmarčne birokracije. — 
Glasnik Muzejskega društva za 
Slovenijo 1931, str. 33—38. 
Ocena: Zeitschrift des Historischen Ve­
reines für Steiermark 1920—1931. 
—• Glasnik Muzejskega društva za 
Slovenijo 1931, str. 67—68. 
Iz dobe Bachovih huzarjev. — Slovenec 
1932, št. 87. 
Ljubljana in leto 1848. — Glasnik Mu­
zejskega društva za Slovenijo 1933, 
str. 109—135. 
Organizacija ljubljanskih arhivov. — 
Znanstveni vestnik 1934—1935, str. 
3—6. 
Ljubljana in volitve za frankfurtski 
državni zbor. — Kronika 1935, str. 
18—24. 
Ocena: Dr. Aleksa Ivić, O prvoj srp­
skoj seobi u žumberak. (Vjesnik 
kr. ze. arhiva u Zagrebu za god. 
1918 i 1921; tudi v posebnem od­
tisu). — Dom in svet 1935, str. 352. 
Ocena: Riedler Anton, Die rechtliche 
Stellung der Slowenen im deut­
schen Reich des Mittelalters. Ca-
rinthia 1934, str. 79—98. — Glasnik 
Muzejskega društva za Slovenijo 
1935, str. 138—140. 
Ocena: Sedivy Jan, Oris zgodovine Ju­
goslovanov. Celje 1935. — Glasnik 
Muzejskega društva za Slovenijo 
1935, str. 92—95. 
Emigrant iz prve srbske vstaje v Ce­
lovcu. — Jugoslovenski istorijski 
časopis 1937, str. 282—286. 
Odklonjena podložniška prisega hrvat­
skih stanov leta 1814. — Hofillerov 
zbornik, Vjesnik Hrvatskog arhe­
ološkog društva, NS, 1937—1940, str. 
513—525. 
Stanoje Stanojević. — Glasnik Muzej­
skega društva za Slovenijo 1937, 
str. 140—142. (Nekrolog.) 
Karantanisches Kroatien. — Wirtschaft 
und Kultur. Festschrift zum 70. 
Geburtstag von Alfons Dopsch. Ba­
den bei Wien, Leipzig 1938. Str. 
84—91. 
Naše državnopravne starine. — Vest­
nik prosvetnih zvez v Ljubljani in 
• Mariboru 1938, str. 81—87. 
Schwabenspiegel in koroško ustoliče­
nje. — Glasnik Muzejskega dru­
štva za Slovenijo 1938, str. 109—132. 

ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 3 471 
Ocena: Karl Gottfried Hugelmann, Die 
Nationalitätenrechte des alten 
Österreich. Wien—Leipzig 1934. — 
Glasnik Muzejskega društva za 
Slovenijo 1938, str. 166—167. 
Koroško vojvodske ustoličenje. — Slo­
venec 1939, št. 82. 
Naše Muzejsko društvo v teku sto let 
— Glasnik Muzejskega društva za 
Slovenijo 1939, str. 1/-24. 
Probleme aus der Frühgeschichte der 
Slowenen. — Celje 1939, str. 174. 
Prnhlemii «j|p*""»ck- -jp^""'"" qin » 
"' ^ venec 1939. št. 158 in 159.„ 
Svoboda ali sužnost. — Čas 1939—1940, 
str. 84—87. 
Vodnik po ljubljanskem mestnem mu­
zeju. — Ljubljana 1939, str. 25. 
Zgodovina slovenskega naroda. — Ce­
lje 1928—1939, str. 1213. 
Nekaj o oblastnikih in oblasteh. — 
Naša moč 1940, str. 32. 
Slovenske mitološke starine. — Glas­
nik Muzejskega društva za Slove­
nijo 1940, str. 1—37. 
Ocena: Dr. Erwin Wienecke, Unter­
suchungen zur Religion der West­
slawen. Forschungen zur Vor- und 
Früchgeschichte, 1. Heft. 1940. Str. 
XXVIII, 327. — Glasnik Muzejske­
ga društva za Slovenijo 1940, str. 
130—131. 
Ocena: Karl Torggler, Zur Auslegung 
des Schwabenspiegeleinschubes 
über die Rechte des Herzogs von 
Kärnten. Zeitschrift der Savigny-
stiftung für Rechtsgeschichte, ger. 
Abt. LX, 1940, str. 291—300. — 
Glasnik Muzejskega društva za 
Slovenijo 1940, str. 129—131. 
Dostavek avtorja. — Glasnik Muzej­
skega društva za Slovenijo 1941, 
str. 100—102. (Odgovor na oceno 
Frana Zwittra Malove knjige Zgo­
dovina slovenskega naroda, zv. 7— 
16.) 
Dr. Oskar Gratzy • pi. Wardenegg. — 
Glasnik Muzejskega društva za 
Slovenijo 1941, str. 76—77. (Nekro­
log.) 
Rota — staroslovenska prisega. — 
Glasnik Muzejskega društva za 
Slovenijo 1941, str. 58—64. 
Ocena: Dr. Jos. Žontar, K zgodovini 
prevedbe koseščin v kupna zemlji­
šča. Slovenski Pravnik 1940, str. 
285—295. — Glasnik Muzejskega 
društva za Slovenijo 1941, str. 88— 
90. 
Ocena: Luigi Aldrovandi Marescotti, 
Guerra diplomatica. Milano 1936. 
' — Glasnik Muzejskega društva za 
Slovenijo 1941, str. 161—163. 
Ocena: Reiner Puschhig, Zur Geschi-. 
chte des untersteirischen Klosters 
Geirach. Zeitschrift des Histori­
schen Vereines für Steiermark 
1941. _ Glasnik Muzejskega dru­
štva za Slovenijo 1941, 149—150. 
Ocena: Viktor Živić, Hrvati u Kranj­
skoj. Zagreb 1939. — Glasnik Mu­
zejskega društva za Slovenijo. 1941, 
str. 90—91. 
Osnove ustoličenja karantanskega kne­
za. — Glasnik Muzejskega društva 
za Slovenijo 1942, str. 1—62. 
Ocena: Karl Gottfried Hugelmann, Die 
Rechtsstellung der Slowenen in 
Kärnten im deutschen Mittelalter. 
. Abhandlungen, zur Rechts- und 
Wirtschaftsgeschichte: Festschrift 
Adolf Zycha, str. 233—264. Wei­
mar 1941. — Glasnik Muzejskega 
društva za Slovenijo 1942, str. 104— 
106. 
Contributo alla mitologia Slovena. — 
Estratto da Studi e Materialli di 
. Storia delle Religioni. Voi. XVIII 
( 1942). Bologna 1943, str. 18. 
Ocena: Dr. Ernest Klebel, Von den Ed-
lingern in Kärnten. Archiv für va­
terländische Geschichte und Topo­
graphie, 1942. — Glasnik Muzej­
skega društva za Slovenijo 1943, 
str. 121—125. 
Dr. Stanko Jug. — Glasnik Muzejskega 
društva za Slovenijo 1944—1945, 
str. 110—111. (Nekrolog.) 
Ocena: Baltazar Vladimir Šenk, Kon­
gres svete alianse v Ljubljani. 
Ljubljana 1944. — Glasnik Muzej­
skega društva za Slovenijo 1944-^ 
1945, str. 114—116. 
Ob stoletnici kmetove osvoboditve. — 
Koledar Mohorjeve družbe 1948, 
str. 64—68. 
Kontinuiteta slovenske karantanske 
kneževine. — Celje 1949, str. 15. 
Celovec in njegova preteklost. — Slo­
venski poročevalec 1950, št. 305. 
Človek in čas. — Tovariš 1950, št. 1. 
Narod nas dokaze hrani. (Ob 536. ob­
letnici zadnjega ustoličenja.) To­
variš 1950, št. 11. 
Razgled po svetu. — Koledar Mohor­
jeve družbe 1950, str. 182—197. 
Svetovni nazor starih Slovencev. — 
Tovariš 1950, št. 6, 7, 8. 
V Rusiji pred 400 leti. — Slovenski po­
ročevalec 1950, št. 64, 65. 
Z oglejskim vizitatorjem po Sloveniji 
(1485—1487). — Slovenski poroče­
valec 1950, št. 100, 101, 104, 112. 

472 
IN MEMORIAM — DR. JOSIP MAL 
! 
•H 
Lopata in zgodovina. Ob izkopavanjih 
na srednjem Koroškem. — Sloven­
ski poročevalec 1951, št. 7. 
Novi letnik Zgodovinskega časopisa. — 
Slovenski poročevalec 1951, št. 197. 
Policija in Prešernov nagrobnik. — 
Slovenski poročevalec 1951, št. 32. 
Svetovna kronika, —• Koledar Mohor­
jeve družbe 1951, str. 89—99. 
Tenje iz stare Ljubljane. —- Slovenski 
poročevalec 1951, št. 136. 
Turki in evropski jugovzhod — v knji­
gi: Sket, Miklova Zala. 7. izd. Celje 
1951, str. 109—127. 
Iz zapiskov letopisca. — Koledar Mo­
horjeve družbe 1952, str. 35—41. 
Kontinuiteta Slovenske karantanske 
kneževine. — Koledar Slovenske 
Koroške 1952, str. 48—63. 
Nov muzejski oddelek v Ljubljani. — 
Slovenski poročevalec 1952, št. 201. 
Pripombe k slovenskemu bajeslovju. — 
Slovenski etnograf 1952, str. 251— 
256. 
Eoka pravice — kako težka je bila ne­
koč. — Slovenski poročevalec 1952, 
št. 70. 
Marginalije ob ljubljanskem Mestnem 
muzeju. — Kronika 1953, str. 78—79. 
Mestni muzej v Ljubljani v letih 1951— 
1952. T— Varstvo spomenikov 1951— 
1952, str. 136—140. 
Od stavb na koleh do nebotičnika. — 
Tovariš 1953, št. 27. 
Po širnem svetu. -— Koledar Mohorje­
ve družbe 1953, str. 207—214. 
v«, .fft».«!. „јтпЛп^»*}* _ Koledar 
Mohorjeve družbe Î953, str. 71—75. 
Slovenska Karantanija in srednjeveška 
nemška država, — Razprave SAZU, 
razred za zgodovinske in družbene 
vede П. Ljubljana 1953, str. 103— 
137. 
Muzeji in zgodovina. — Kronika 1954, 
— лнтв-Ш-— 
Kulturna jjgftdftvina in mmeJL, — 
"' LJulfljanski-tbreviUK Ш!>, sL44. 
Ljubljanske fajanske delavnice. — 
Tkalčičev zbornik. Zagreb 1955. 
Univ. prof. dr. Janko Polec. — Sloven­
ski poročevalec 1956, št. 113. (Ne­
krolog.) 
Izlet v staro Ljubljano. — Koledar 
Prešernove družbe 1957, str. 83—88. 
Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljub­
ljana 1957, str. 227. 
Na ogledih po Emoni. — Koledar Pre­
šernove družbe 1958, str. 61—68. 
Ocena: Doktor Hans Auerenhammer, 
Anton Dominik Fernkorn, Veröf­
fentlichung der Österreichischen 
Galerie in Wien, 1959. — Kronika 
I960, str. 135. 
Ocena: Stjepan Antoljak, Hrvati u Ka­
rantaniji. Prilog seobi Hrvata iz 
Dalmacije u prekosavske krajeve 
u 7; stoljeću (Godišen zbornik fi­
lozof, fak. univ. Skopje, 1956, knj. 
9, str. 15—38). — Kronika 1960, str. 
63—64. 
Ocena: Vera Raupach, Probleme der 
altern slowenischen Geschichte. 
Graz 1942. — Kronika 1960, str. 136. 
Die Eigenart des karantanischen Her­
zogtums. — Südostforschungen 
XX, 1961, str. 33—73. 
Ist das Edüngerproblem Wirklich un­
lösbar? — Südostforschungen 
XXII, 1963, str. 140—178. 
Kako so potovali nekoč. — Koledar 
Mohorjeve družbe 1963, str. 101— 
111. 
Slika koroškega ustoličenja v london­
skem rokopisu. — Kronika 1963, 
str. 65—72. 
Ocena: Mathilde Uhlirz, Handbuch der 
Geschichte Österreich-Ungarns. 1. 
Band — 1526. — Kronika 1965, str. 
207—208. 
Beseda o krajevnem imenoslovju. — 
Kronika 1966, str. 184—185. 
Nataša Stergar