59. številka. J*- I m - * ' — Ju.. L* o v ..Edinost., -- «• c enkrat 11» dan. raz ur nedelj iti p ,-%zni n«. ot» 4 uri evećer. >«roČnln» zaaAa : ta celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ fi za en mesec........ 2 kroni Naročnino ie plačevati nanrej. Na nfi- /c:be brPt pritofi-nf nnnii'Tiin*' »p a»r»v» o*ir». _ Po tobakarnah v Trutu w prihajajo posamezne 4tfvilke po 6 atotink (3 nvč 1: iTPn Tr*t» pa po fc utotink (4 IViefon it«. H7U. Trst. v torek 12. marcija 1901 Tečaj XXVI Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v Iidiliolti Je moj ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. 'Ah večkratno naroČilo 3 primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oelaai itd. »e računajo po poto.ibe Vsi dopisi naj se pošiljajo itredntAtvu Nefrankovani dopisi se ne *prejemajo> Bokonioi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oje lane sprejema upravniitvo. Naročnino in oelasfl je plačevati loco Trat. LredniAtvo tli tiakarna se uahajala v □lici Carintia *tv. 1*2. 1'pravnifttvo, lcr • prejemanje Snscrator v ulici Molin piccoio si v. li, II. nH>l>ti. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k Lastnik konsorcij lista „Edinost4 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Javni shod politi^nffi društva > Edinost« dne 10. marca v telovadnici »Trž. Sokola . :< Dalje.) (ioeiMMl dr. Kvbaf je nastopno nada-ljeval in zaključil svoj govor : Določba o štetju ljudstva po občeval ne m jeziku je bila napravljena iz političnih obzi-rov. Narodi, ki imajo m<»č v svojih rokah, hočejo to določbo, ker jim koristi v njih politične svrhe. To določbo je treba odpraviti ter šteti ljudstvo po narodnostih. (Vsestran-j sko odobravanje). S tem bi se odpravile velike krivice, ki se nam godijo na podlagi krivičnih rezultatov ljudskega štetja. tem bi se odpravile vse one mahinacije, vsled ka-ter*h nam kradejo na tisoče in tisoče duš. (Vskliki.) Ako je kdo rojen pod Nanosom, je gotovo Slovenec in če bi tudi bival v j Kimu in bi vedno občeval v italijanskem jeziku. Ako takega človeka vprašajo, kake narodnosti je, bo gotovo, ako hoče govoriti resnico, moral priznati, da je slovenske narodnosti ; ako bi ga pa vprašali, kateri je njegov občevalni jezik, moral bi priznati, da je isti italijanski ! Ali v tem slučaju se ga ne more smatrati za Laha, kakor delajo to naše državne oblasti, kadar narn odgovarjajo na naše zahteve. -Jaz j*»znam nekega lašk«nra g<»«poda, ki je zelo p»avičen v narodnem obziru in ki bi rad tudi govoril slovenski. kadar je potreba. Ta gospod ima v Hvojt hiši deklo, ki je doma od nekje iz postojnskega okraja, ki je torej gotovo Slovenka. Ali ker govori ista v njegovi družini vedno le laški, vpisal jej je v jmpisno jmlo italijanski kakor občevalni jezik. Vlada bo seveda to Slovenko štela sedaj za pravo Italijanko. In na ta način ne povečuje število Lahov na našo škodo. Med drugimi sleparijami ob priliki ljudskega štetja v Tr-tu dogajala se je tudi ta, da so dotični komisarji za ljudsko štetje }»opisne |>ole naravnost falsificirali. Iz l»esed « slo veno« in slovenisch* so napravljali besedi «dtaliano» in »italienis**h ». Mi smo opozarjali vlado -ia te slučaje, ali ta >e ni tranila, da bi kaznovala one, ki j>očenjajo take stvari. Ako vlada noče sama |*»stopati proti temu, skušati moramo, da »o prisilimo v to s tem, da vse to prijavimo na komj»elentno m i sto. Ako se o ljudskem štetju vprašuje j>o občevalnem jeziku, l>ojijo se mnogi, ki so odvisni od laškega magistrata ali od laške gosj»ode — če tudi so Slovenci — izjaviti, da govorijo doma v slovenskem jeziku, da je torej njih občevalni jezik slovenski, ker bi radi tega mogli zgubiti svoje službe. Ako bi se pa štelo pe narodnosti, bi se jim ne trebalo bati ničesar in mogli bi priznati brez strahu, da so Slovenci. Tudi najbolj zagrizen sovražnik zakona, pregledati operat ljudskega štetja; in ako je spoznala, da je ta pokvarjen, mora ona sama, po svojih organih napraviti nov opernt, ki bo odgovarjal resnici. In to more storiti, glasom istega zakona, na stroške onega organa, ki je zakrivil, da operat ne odgovarja resnici. Ali, ker je v našem slučaju ta našega naroda ne bi jim mogel tega zameriti in organ mestni magistrat in bi torej morali jih prisiliti, da se vpišejo za Lahe, ker njihova narodnost je in ostane slovenska, če tudi bi vedno in povsod govorili le laški in ker nikdo ni odgovoren za to, da ga je rodila slovenska ali laška mati. Ker se na podlagi ljudskega štetja tudi delijo pravice narodom in posebno šole, pozivali bomo vse slovanske državne poslance, da se v državnem zboru vsi potegnejo za to, da se o prihodnjem ljudskem štetju uvede v popisne pole materinski jezik in ne občevalni jezik. Kubriko 13., tisto nesrečno rubriko »obče valnega jezika«, so magistratu i organi o {»opisovanji navadno puščali prazno, ('emu ? Oni so namreč že v naprej določili, da na- davkoplačevalci plačati troške, bi bilo pravično, da se novo ^ljudske štetje izvede na stroške onih oseb, ki so zakrivile falzifikacije, oziroma, ki so dajale take ukaze! Mi moramo najodločneje protestirati proti temu, da se z nami tako postopa od strani mestnega magistrata ter da nas tako potaju- njemu v dolžnost, da pregleda ves operat. Seveda vemo vsi, kako organi župana vrše to revizijo ! Fakt je. tla ne hodijo revidirat k onim, ki so vpisani za Italijane, da-si je jedino mej temi takih, ki so krivično vpisani, ampak zahajajo le med Slovence, kamor ni potreba hoditi , ker je izključeno, da bi bili kakega Italijana vpisali za Slovenca. V dokaz naj služi sledeči slučaj. V Škorklji je v neki hiši 13 družin, med temi je 11 italijanskih, 1 nemška in 1 slovenska. A glejte, dotični organ je prišel redividirat le v slovensko in nemško rodbino, za onih 11 italijanskih pa se ni zmenil. Namen takemu postopanju je jasen. Vsa ta revizija od strani obč. organov je le poskus, da-li bi se ne dalo iz jejo ob priliki ljudskega štetja. Ne vemo, da-li nam ta protest kaj pomore; no, mi mo-jonih, ki so vpisani za Slovence, iztisniti še ramo vsejedno povzdigati svoj glas in opo- kaj Italijanov. Se tisto malo, kar so nas vpi-minjati vlado na nje dolžnosti in obljube, ker sali, bi nas hoteli sedaj uničiti. (Vskliki vemo, da vlada rada pozablja na svoje dol- i ogorčenja). ž n osti do nas. (Borno pritrjevanje.) Predla- Zborovalec Zore je pripovedal kričeč gam torej nastopno resolucijo: lastni slučaj. Polo je bil izpolnil sam ter »Javni shod, sklican od politič- vpisal slovenski občevalni jezik. Pozvan na nega društva Edinost v Trstu na sekcijo, pa je videl, daje b,i 1 a njegov1 Štejejo le toliko Slovencev, kolikor ugaja i današnji dan, protestira odločno proti p o l i p r i d e j e n a druga i t a 1 i j a n -njim, nekaj več ali nekaj manj, nego so jih načinu ravno dovršenega ljudskega s k i izpolnjena pola!! našteli pred 10 leti. Ako bi nas kar vseh Štetja, V kolikor se tiče konsfatiranja Resolucija Rvbafeva (popolnjena po pred- pogoltnili, bi bila stvar prekričeča in bi se moral vsakdo vprašati nehotč, kam so neki izginili vsi tisti Slovenci, ki so bili še o zadnjem štetju in ki so se pokazali o zadnjih volitvah?! Kjer je toliko volilcev, mora biti vendar tudi ljudi. Radi tega so rubriko o obče val ne m jeziku, če le možno, puščali prazno, da so nas potem našteli toliko, kolikor se jim je zdelo, da bo ugajalo njihovim računom in da bo za svet in zlasti za vlado — vsaj verjetno in za poslednjo bržkone tudi — občevalnega jezika in pozivlje C. kr. logll Mandičevem) je bila vsprejeta soglasno vlado, da v smislu zakona in dane in 0i> giasnem odobravanju, obljube preiskuje operat mestnega ma- \a to je spregovoril prof. Matko Man- gistrata"tržaškega«. d i <5, da izreče neko misel. — Časopisje ima Prof. Mandič je predlagal, da bi tjan cJanes veliko moč. O Veliki noči se Rvbarevo interpelacijo raztegnili tudi na Istro. Knitle v starodavnem našem Dubrovniku II. Delokrog našega društva se razteza tudi na kongres slovanskih novinarjev Avstrije. Na Istro, a tudi tam doli so se godile slične tera shodu hoče jeden novinarjev predlagati, krivice. da se vse slovansko novinstvo Zborovalec I. K u š č a r je opozarjal na Avstrije po« ne zložno z a v z e - slučaj, dogodi vsi se v Istri, da je vlada po- In a t i za t o, da rimska stolica prav. A žalostno je, tla ga nimamo tu mesta, kjer slala svoj organ, ki je ljudi, vpisane za Slo- „ v e d e slovansko bogosluženje bi se mogli pritožiti radi takega krivičnega vence, izpraševal, da-li res znajo slovenski. v vse katoliške cerkve, kjer b i- p«»stopanja. Ako bi se hoteli pritožiti proti To je čudno. Vlada zahteva tu, naj ljudje v a j () Slovani. (Viharni živio-klici, plo- organom za ljudsko štetje, bi se morali pri- znajo pravilno slovenski, šol slovenskih pa nam skanje, dolgo trajajoča manifestacija). Govor- nočejo dati ! nilc bi predlagal torej, da se naloži politič- Z boro valeč 15 i če k je povdarjal, da je nemti društvu, naj izposluje, da bi se na re- naše ljudstvo menilo, da bodo revizijo izvrše- genem shodu jednaka skupna akcija novinstva strat. (Smeh. Klici: Ta pa. ta!) Iz mnogih vali resni in pravični državni uradniki, mesto sprožila tudi v ta namen, da se bo odslej štelo slučajev, ki so se dogodili ob priliki ljud- j teh pa prihajajo v hiše neki mlečnozobi ljudstvo na podlagi materinega jezika. (Vi- skega štetja, pa je dokazano, da jim je ma- j mladiči. harno pritrjevanje). — Predlog Mandičev je gistrat sam zaukazal tako postopati in jih j Dr. R v b a i- je pojašnjeval, da se sedanja bil vsprejet soglasno. torej radi tega gotovo ne bo kaznoval, tem- revizija vrši v imenu župana. Po zakonu (Nadaljnjo razpravo o domovinskem za- več jih še nagradi. Ali, ako že noče magi- : imajo občine z lastnimi 3tatuti pravieo in konll prinesemo prihodnjič), strat kaznovati svojih ljubljencev, storiti bi < dolžnost prepričati se, kako so nje organi tožiti pri tistih, ki so te organe postavili in katerim bi pripadala pravica in dolžnost, da jih kaznujejo ! A ta je naš mestni — magi- morala to vlada. (Vskliki: Ne sme! Se boji magistrata in trozveze ! Tržaška vlada je na magistratu !) Vlada je dolžna že po določilu izvršili ljudsko štetje. Ko bo ta revizija dovršena, predloži še le občina ves operat ces. kr. namestništvti in potem je temu posled- PODLISTEK j Zadnji turški napad. < rti' a — Janko Kessler. Na ob-estni steni Bonačevega mlina na gorenjem Vrhpolji visi pre<*ej velika, štiri-voglata deska, na kateri je domač samouk prav spretno in zanimivo naslikal smešno-re-en prizor. Sli ka — imenujmo jo tako — kaže nekdanjo graničarsko stražnico v kočljivem trenutku, ko so jo napadli turški razl»ojniki ; dogodek pa nam pri |>oved uja pod njo umetnik sam tako-le : > V letu 1 -"Z*.1, je Ui turških graničarjev po di.Senjem Kranjskam ropat prišlo. Eno nedeljo, «lan avgusta na večer so prišli tudiv»grenc-vahtnoc stražnico, ka>arno, v gorenje Vrh-polje k Rangusu. En graničarjev je bil ol»-streljen. lrugi je moral »l»ertijo« pokazati in korporal je bil iz strahu skozi okno skočil. Ta beli Kranjec je razbojnikom tlo \ rhpolja nabral pot kazati ; klobuk je bil zato dobil, iz i erniječe vasi. Sintič. Ta obstreljeni je bil Rutar, drugi Taieman. tratji, Še far, je bil u-^el. Raubkomandant je bil v rdečem plajšču n kapi, Piere Suea pr. 40 let star, drugi eni *o bili močno stari, J pa mlada. V spomin izdelal in zapustil Jože Rangus, star 6H let (v letu ls7;">.) Sent - Jernej še ni nikdar toliko strahu Politični pregled. V TRSTU, dne 13. marca 1901. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Cesto se je dogajalo, da so se razni zločinci združili v tolpo, nadeli si nekaj živo Seja se je pričela včeraj ob 5. in pol uri popisane obleke, kakor je navadna mohamedancem poludne. Med ulogami je zakonski načrt o ter plenili med zbeganim ljudstvom. kompetenci obrtnih sodišč glede navskrižij Tedaj jih je navadno prinesla noč, ki naj med osobjem parnikov in železnic na jedni bi bila prikrila grozovitosti, katere so poče- strani in direkcijami istih na drugi, vžil kakor v nedeljo dne 16. avgusta 1. 1829. j njali, sedaj pa so se napovedali javno in Posl. Brzo rad je zopet stavil vpraša-Kakor blisk se je bila raznesla novica, da očitno. nje na predsednika radi postopanja z nenem- so se turški razbojniki župiiiku, Martinu 1 Govorilo se je, da jili pride ko listja in Raku, povabili v goste. Zjutraj tistega usod- trave, ki pomorć vse in požgejo vse. nega dne je namreč visel na velikih župnij- skimi interpelacijami. — Nemški »divjak« O f n e r je zahteval, naj se predsednik pro- skih vratih list, ki je naznanjal, da pridejo zvečer Turki ropat in plenit v župnišče. Strah, grozovit strah se je bil polotil prebivalcev. Znani so jim bili kruti, pogostni m injši napadi in navali divjih Turkov ne le iz pripoveatij svojih dedov in babic, ampak starejši rod jih je doživel tudi sam. Več stoletij zapored so bili strašna šiba slovenskemu kmetu, zlasti dolenjskemu, kajti nevisoki Gorjanci ga niso mogli ubraniti krvoločnim sosedom : druge pomoči pa ni bilo od nik*»der. Toda tudi turška povodenj se je unesla. Ze davno je bilo za vedno odklenkalo silni moči te nenasitne svojati, a prikazovala so se vendar še pogosto krdela turških in poturčenih roparjev v naših slovenskih krajih. Vsakdo je poskril, kar je mogel, ter si tivi izvedenju disciplinarne preiskave proti poiskal varnega zavetja, na brambo pa nihče poslancu učitelju Seitzu z ozirom na imuni- še mislil ni. Župnika pa ni nosebno pretresla ta novica. >Naj se zgodi, kar hoče; jaz ne bežim, jaz ne zapustim svojih ovčič!« Vendar pa je prav na tihem prenesel svete zakramente iz župnijske cerkve v dolenjo Staro vas, da bi bili na varnem vsaj za prvo silo. Bil je to žalosten, pogrebu sli-čen sprevod ; vdeležilo se ga je le nekaj starih ženic, ki so glasno jokajc spremljale duhovščino. Med tem pa ljudstvo ni držalo križem rok! (Pride še.) teto istega. Na pretilog posl. Daszvnskega so izvolili odsek 48 členov, kateremu se iz-roČe vse cesarske naredbe, ki so bile izdane na podlagi § 14. in Kaiserjev predlog, da se odpravi § 14. Zbornica je potem prešla k drugemu čitanju zakonskega načrta o kontingentu novincev. Glavni govornik proti, Mladočeh V o r t, je v svojem govoru povdarjal, naj se nikar ne misli, *da se j e z g o d i 1 p o p o 1e n preobrat v postopanju mladočeške stranke, ker je ista napravila izjemo v svoji taktiki napram zakonskemu načrtu o kontingentu novincev. Avstrijski parlament je postal v svoji sedanji sestavi nesposoben za delo in uezmi-selno je misliti, da bi dosegli redno poslova- « nj" zliornce Sedanja kriza je kri/.a ustave. Francija zapirala svoje meje preti italijanskimi V Avstriji -ta možna le dva načina vlade : produkti — zlasti vinom — in se je vsied ali absolutizem ali pa federalizem. Tre!»a je pričeti od kraja ter ustvariti nov ustavni or-ga n izeni s sodelovanjem narodov. * ) Usta nek Avstrije je po Foftovem menenju zagotovljen še za dolgo časa, ali pride čas, ko se zatečejo k jedino rešilni ideji, k federalizmu. Cehi so za državo inoeen obratu!»eni zid. zapirajoči pot iz Beroliua ria I>itnaj: oni bodo vstrajali do zadnjega zdihljeja v obrambi te^a zi« lil. »Slovencevo o pičli udeležbi — man merkt die Absicht und — denkt sicli das seinige! I, seveda! »Slovenec* je radoveden, da-li tega v Italiji jela pojavljati velika gospodarska kalam i teta, je bilo možno u me ti, ako si bomo tudi mi priporočali nasvet lista »Pučki je Italija iskala drugih političnih zvez, po- prijatelj«, da bi se prihodnje poletje vršil tom katerih bi na drugo stran dobila duška shod istrskih rodoljubov, na katerem bi se za svoje produkte. Vzgleda temu ne treba iskati daleč: glejte le na trgovinsko pogodbo ined Avstrijo in Italijo, ki italijanski prod u k- posvetovali o gospodarski organizaciji istrskih Slovanov. I, seveda ga bomo priporočali. Ali, ker ciji na ljubo ubija našo produkcijo na vinu in dobro vemo, kakov je pomen in namen »Slo- je navstal požar v knjigotržnici I >ase v ulici naše ribištvo! Ali, čim so med Italijo in venčeve« apostrofe, nam spoštovani tovariš iz Prestop Sloveneev v unijatski obred ni tako težek. Zapreke, ki so sedaj nastale, je povzročil kardinal Missija in avstrijska vlada. To so verige na slododi rimskega papeža. Ker je pa sezidana na trdi skali, razpočijo tudi te verige. In za to pojdemo tudi mi navdušeno v boj ! Ali pojdete z nami, g. dr. Josip Pavlica ? Požar. Danes o pol ene ure popoltidne Nemški hberalee Skedl je branil cen- ! Francijo na vstali bolji od noša j i in je prva za : bele Ljubljane ne sme šteti v zlo ti-le dve Nuova. Velika nepriličnost je bila, da ravno tam popravljajo tlak in da gasilci od jedne tralizem. kateri jedini da more ohraniti naši svoje produkte pridobila zopet sosednja in vprašanji: Kdaj smo mi zanikovali potrebo j ni niso mogli blizu se svojimi brizgalni- -očnej« tržišča, je zveza Italije z Nem- gospodarske organizacije v Istri? Kdaj smo j eami. Skoda je neznatna. državi znafaj velesile. Mlad«»čeli I d r ž a 1 se je pritoževal radi zaposta* Ijanja češkega jezika v armadi in se naj pri n »eneji čijo postala nezmiselna in nima prava do mi rekli, da je sedanja organizacija popolna obstanka. To pa tem manje sedaj, ko je baš i" da ne potrebuje spopolnjenja ? To nam naj je protivii temu. dri bi bil p »tre! »en jeden Nemčija — po zahtev: svojih agrarcev — dokaže »Slovenec«! Ako ne dokaže, bo vedel jedini državni i ti armad ni jezik. Poljak Pastor je zahteval, da se v najkrajšem času uvede <1 voletna vojaška služba. začela zapirati meje tujim produktom z vi- svet, kdo — podtika ! Zanimiva reminiscencija. Govore o — sit veuia verbo — proganjanju, k: je je svojedobno moral trpeti naš dični Spinčie, podaja reški »Narodni list« nastopno reniini- -anjem uvoznih earin ! Katoliška »Edinost« kri vo verskemu sceneijo : Poleg tega pa delujejo v Italiji oziri na »Primorskemu listll«. Profesor bogoslovja Bilo je pred nekoliko leti. Takrat je da bi kmetovalcem, ki -o v vojakih, dajali lastno finančno mizerijo in na vedno nara- v Gorici, dr. Josip Pavlica, nam je poslal po-j vladal v Trstu namestnik Kinaldini žalostnega dopust /m ča-a pobiranja poljskih pridelkov, ščajočo nemožnost za prenašanje takih bre- pravek, priobčeni v včerajšnji številki, kjer spomina. Ta človek, rojen in vzgojen v 11 a- da bi (»»večali število vojaških kapelanov in men, kakor jih zahteva trozveza. Nadaljnji taji, da ni hotel svojim spisom v koledarju liji, ostal je z dušo in telesom najhuji Ita- da poda vojni minister jasno izjavo o svojem znak nastajajoče spremembe v evropski kon- družbe sv. Mohorja 1. 181'U javno in navdu- j lijan, a nas Slovence iti Hrvate v Istri in v -tališču napram vprašanju dvoboja ined stelaciji l>i bilo tudi ostentativno bližanje šeno zvati slovensko ljudstvo, da zahteva Primorju je mrzil in proganjal, kakor in ko- častniki. Nemški nacijonalee K a i « e r je napadal Nemčije in Anglije. sveto slovensko unijatsko cerkev in njene lepe li kor je le mogel. Ta Iiinaldini je v svoj čas Po vseh teh znakih ni kar zavračati go- »» svete obrede. Da bi to našo trditev ovrgel poklical k sebi gospoda Spinčića, ki je jbil ministru domobranstva radi -t.Jišča, ki ga je vorie o izstopu Italije iz trozveze. In prav — tega mu nihče ne veruje, kdor prav razume tedaj v cesarski službi. Začel ga je nagovar- isti zavzel o vprašanju £14. Še hujše je je tako. Jugi»slovani smo bili vedno nje na- organizacijo katoliške cerkve, zlasti pa način j^ti, naj zapusti Slovane v Istri in naj jih napal vojnega ministra, oči taje mu, da ne sprotniki. To pa ne le zato, ker trpimo radi kako se ustanovljajo župnije — zavija svoje več ne brani, p a da dobi lepo službo, s|K»štuje pravic parlamenta. Poljak K o z 1 o \v- nje narodno, poli tiski in gospodarski, ker je na besede, kjer je govoril, »da bo najboljše na- ki mu bo veliko nesla. (f. Spinčie * k i je zahteval, da -e o dobavah za vojaštvo nje račun jk> velikem delu zapisati vso našo roda ločiti v cerkvi tako, da bodo imeli Slo- pa je odgovoril mirno: »Kkscelenca! Ako vi jemlje obzir tudi na male obrtnike. Obžalo- mizerijo, ampak tudi zat >, ker je proti na- venci SVOje cerkve in oltarje, Italijani pa tako govorite z menoj, me žalite najhuje. Ali val je zlorabo orožja od strani častnikov. ravi. Nasprotstvo med obema državama je svoje« in hoče sedaj dokazovati, da je mislil, znajte dobro, dokler bo v mojih žilah tekla Uazpravrava se je na to prekinila. So- tradicijonalno in je globoko zarisano v srcih da hi zadostovala ločitev v cer v i. I)r. zadnja kaplja krvi, bosta vsa moja skrb in cijalist K11 en boge n je vprašal predsed- naroda na <»!>eh straneh. Kakor [»ornen ima Josipu Pavlici je znano danes in mu je bilo vse moje delovanje obrnjena na korist in na nika, da-li je pri volji izfntslovati od ministra torej zveza med dvema državama, ki na- znano tudi 1. 1899, da so v cerkvi ločeni srečo mojega siromašnega in zapuščenega na- za notranje -tvari, da odgovori na svoječasno s p ro t nje tradiciji, čutstvovanju in gospodar- Slovenci od Italijanov tako, da imajo Slo- j roda \ Istri.« stavljeno interpelacijo govorečo o oni fran- skim koristim! Taka zveza je nezmisel ; kar venci svoje latinske maše s slovenskim petjem coski gospodičini s katero je dunajska poli- je nenaravnega, naj pade ! Na to se je Kinaldini ves razgrel od cija grdo postopala. Predsednik je odgovoril, da l..... tej stvari govoril z ministrom. Sejo so zaključili ob 10. uri in :?0 inin. |k» noči. Parlamentarne stvari. Proračunski Tržaške vesti. k govoru dra. Kvbara o ljudskem in pridigami, Italijani pa svoje. Ta sedanja srda in je zakričal: »Ali vedite vi, da ste ločitev pa je taka, ila o njej noče niti govo- cesarski človek in da morale slušati in de- riti dr. Josip Pavlica. In mi mu prav damo. lati tako, kakor vam zapovedujemo mi !« Tukaj smoj edini. Latinska cerkev je v Tr- Gospod Spinčie je odgovoril: s Eksce- stn in v Gorici tein načinom Slovence narav- lenca! To je vse res, kar govorite vi. Vi od*ek je včeraj soglasno odobril naćrt zakona, štetju. Gospod dr. Rvbar nas prosi, da bi : no8t Vrgla cerk;'e- SllIŽ,,a ,,ožia se obhaja me morete ta hip odpraviti od službe, ali jaz --- - i----------- — * - za Slovence zjutraj zgodaj še v gosti temi in hočem to prav rad žrtvovati, da le koristim tiče odprave eraričnih mitnic in sicer ODO „lesto njegovega govora (glej včerajšnjo |MK*enši - 1. januvarjem 1902. Minister ti- »Kdinostci, ki se dostaje štetja Židov, popol nanc je izjavil, da vlada sicer ne želi, da bi se njii v tein-le zmislu : blagoslovi slovenski se vrše mej časom, ko svojemu narodu ! Naj se mi zgodi, kar hoje gospoda že pri obedu, delavci pa prihajajo če ; prepričan sem, da ine moji ljudje ne dohodki od mitnic ohranili za vedno; ker pa Hote dokazati, kako da so Židje posebna lx 'Ravnic, v okvirju proračuna ni možno poskrbeti za narodnost in kako absurdno je štetje na pod- pokritje odpadka, ki bi nastal po odpravi iafrj obče v al nega jezika, je pripovedoval go- mitnic, želi, da se sj»or.tzurae z zin.rnico tudi vornik, da na prejšnjih štetjih niso šteli Židov zapuste.« Torej ta ločitev ni ločitev, ampak so ž njo Iiinaldini je bil razsrjen in besen po ta- Slovenci naravnost pahnjeni iz cerkve. O kem odgovoru in prvo priliko, katero je mo-bratovščinah, procesijah in drugih cerkvenih gel zagrabiti, je porabil v to, da se je ma- glede vprašanja pokritja ter določi red, po |e J>0 ven :impak tudi po narodnosti, pohožnostih moramo molčati. Mesto nas go- ščeval — daje Spinčie'a spravil ob službo. vore žrtve procesije sv. Itešnjega telesa, ki No, Spinčie je tu ii danes še državni poslanec katerim naj bi se zadoščalo raznim zahtevam zl»orn.ee, ki bodo ohremenjale proračun. V starih geografijah vidimo tudi res navedeno toliko in toliko Italijanov, toliko in to- Proti klavzuli Hrvatski listi pišej<», ljk<» Slovencev in toliko in toliko — Židov. so še zdaj v ječi. Josip Pavlica je doktor bogoslovja, in in ljubljenec svojega naroda. Pa Kinaldini ? Cesarski namastnik sicer rt i več. No, tudi da je dalmatinski državni (»oslanec neumoren To je dokaz, da so oblasti same sma- tak je bil tudi leta 1899. On zna dobro, j Je U^jenee »vestnih ljudij. Ali ni on v svojem prizadevanju, da se klavzula v po- trale Žide za posebno narodnost in ne za da ni mogoče ločiti razne narodnosti tako, da 111 ul1' »imajo \zroka, da bi >»■ ponašali godbi / Italijo odpravi. Poljske poslance je Italijane! A kateri Žid more zapisati za-se '»i imeli svoje cerkve, župnike, itd., ako niso baje /e pridobil za to. da bodo glasovali židovski ohčevalni jezik?! S tem je podan v različnih obredih. Nacijonalne cerkve istega proti obnovi klavzule. Ako se vrlemu možu eklatanten dokaz, da, navedši ohčevalni jezik, obreda so tukaj, kjer je narod doma v po*reč . da re> vsjtešno iz v« »j uje to borbo v nismo še označili svoje narodnosti! Absurdno svoji hiši, nemožne. On je znal za sv. obrambo koristi domačinov preti izkorišče- je torej, ako se vspehe štetja po občevalnem Ciril - Metodovo cerkev in le v tej slo- eilen z drugim. Vredni so jdden druzega. C. kr. poštnemu ravnateljstvu na znanje. Dne 8. t. m. je poslal naš trgovec V. svojega mladeniča na tuk. centralno pošto, da tam odda koš sadja. Naslov na pošiljatvi vanjem i»i -tran; tujinstva. zagotovljena mu jeziku hoče prizna vati kakor konstatiranje šte- venski unijatski cerkvi je mogoče, da Slo- je bil slovenski. I radnik je vprašal stranko, hvaležnost naših vinorodnih vila pripadnikov kake narodnosti, kakor de- venci dosežejo, kar je tudi želel in ne samo kaj da pomeni beseda »sadje« ? Stranka, me-lajo tako naše oblasti nasproti vsaki zahtevi menil dr. Josip Pavlica. "eča, da jo uradnik vprašuje le iz nagajivosti se res maja ? tržaških Slovencev. :rde, da trojna Im» i*kr-.-na krajev. Trrzveza — ali Mr.ogo ji i je, ki že d »lg< kler l'.*0;». V«, do-lej -o -lu/beni možje dosledno v afero tudi ime državnega poslanca L e o- Ustu* ? oporeka. taKim vestem. V noveji čas pa so po Ida Mu u rone rja. Še več: rečeni list Nam ni do tega, da bi se as p roti vsaki zahtevi menu ur. Josip Nadalje nas izpravlja, da bi bil imel to in vedoča, da mora uradnik, ako Česa ne Kaj je na stvari J Zahtevamo po- mnenje sarno takrat, ko ni bilo še na Gori- ume, vprašati svoje tovariše in ne stranke, je na naslovu. a, ali da t.o povedano t.H-neje : pripadništvo jaMtila. Tukajšnji »Avanti« debutira že par dni škem visokih cerkvenih dostojanstvenikov, odgovorila, naj g. uradnik čita na naslov je k tr««/ vezi obst<.ji le še formalno, do- senzacijonelnimi razkritji o neki veliki slepariji ampak da je ima tudi sesedaj in da je zanje Kaj da pomenja beseda »sadje«, je pot« tr »zvezi j m »teče čas. kar -e zgodi leta na škodo neke mladoletne devojke ter vpleta tudi že kaj storil. Ha, ha! v »Primorskem uradniku raztolmačila tretja oseba! Za »sadjem« je prišla na vrsto beseda prepirali z »Kieka"'« je vrnila in zahtevala nemško-sloven- njeira min -tra Itai je za vnanje -tvari — da ga je volila naša okolica, ali fakt je, da z nami v teh-le točkah: skega, kakoršnjega je slednjič tudi — vdobtla torej v« ti teija vnanje politike — s-, bili in- ta gospod tudi okolico zastopa v parlamentu. a) Slovenska unijatska cerkev je tako pod št. 1)0! ! Ali najhuje je to, da seje g.»- To je vzrok, da se moramo zanimati za stvar, sveta, katoliška, apostolska in prava cerkev | spod uradnik osmelil z ukazovalnim glasom terpelirali , da-li -e je bil res izjavil za nasprotnika trozveze? In glejte: mož niti ni Mi ne pravimo, da je gospod Mauroner Kristova, kakor latinska. tajil on ili svojedobnih izjav, marveč se je res kriv dejanja, katerega ga dolži »Avanti«, b) Vsi obredi in vse pobožnosti v uni- izognil nadaljnji diskuziji / izjavo, da tedaj zahtevamo pa najodl<»čneje, da se stvar po- jatski cerkvi, ker so posvečeni odobrenjem naročati stranki, naj v prihodnje piše naslove v laškem jeziku ! ! Zaupaje nepristranosti slavnega poštnega m bil minister m da b li oni pogovori jasni, oziroma da gospod Mauroner na način, rimske stolice, so tako sveti, dobri in pravi, j vodstva, pričakujemo, da take uradnike po- / bavarskim poslanikom — le privatna ki bo izključal sleherni dvom, dokaže svojo kakor v latinski cerkvi. Prinett . Kajti, ako bi bi lo na-protno resnica, Mauroner ima besedo! izjavljanja menenj. <> tem pa je molčal p«»pol- nekrivdo ! Kajti pošteno prebivalstvo poštene e) \ sak bi grešil, kdor bi trdil, daje noma. da-1. je sedaj, kakor mini-ter, še takega naše okolice ne more dopuščati, da bi tia latinska cerkev bolj sveta, nego unijatska menenja. Ia molk pasi nemoremo tolmačiti dru- možu, ki na iMinaju nastopa kakor nje za- ali pa narobe. gače, nego, da si je tu li minister Priuetti ohra- zastopnik, ležala le senca takega suma. Prestop iz latinske cerkve v unijat- nil sto inenenje, katero je imel zasebnik Zahtevamo torej najodločneje. Gospod sko je dovoljen, ko ga je odobril rimski papež. ironer ima besedo! Preporna točka je mej nami in dr. Jo- Veduo objektiven. »Slovenec pravi v J sipom Pavlico samo vprašanje: da-li bi bil slo- _ razpršil vsaki dvom in se izjavil za j svojem poročilu o shodu minole nedelje, da venski narod bolj srečen v unijatski cerkvi- trozvezo in ne bi -e bil izgovarjal, da hoče seje »vršil o pičli udeležbi«. Temu nasprotno j nego v latinski. l>a se tudi to vprašanje o stvari g..v..riti o gotovi drugi priliki. Ta i konstatujemo. da smo imeli v telovadnici na- reši, je treba znati, da je unijatska cerkev rezerva, v katero je zavijal italijanski m - šega »Sokola« tudi že l»>0O poslušalcev, a delo sv. Cirila in Metoda in veledušen dar nister v tako važni stvari, priča, da seje v j minole nedelje sti bili dobro dve tretjini d vo-j rimskih papežev. Pa tudi naša pamet ne more elužl»eni Italiji pričela neka evolucija v raz- rane tako napolnjeni, da s> ljudje stali rama drugače soditi. Kaj pa srce? Ono jasno in merju do Avstrije in Nemčije. I>o tega je ob rami. V viharnih, n. pr. volilnih časih je i določno pravi, da človek je najbolj srečen bi bil gotovo — na tem ni n:kakega dvoma in merju do Avstrije in Nemčije. L»(» tega je moralo pr ti. I>ok!er je trajala carinarska je seveda udeležba veča, ogromna, ali v nor-vojua med Francijo in Italijo — frivolno j malnih časih smemo biti že zadovoljni s »pičlo« izzvana od zloglasnega Cri^pia —. dokler je udeležbo. Sicer pa — z ozirom na opazko 1 pamet in naše srce. doma. Torej z nami sta sv. Ciril in Metod, a nami so rimski papeži, tako nas učita naša šlje tja kam — na Turško ! T r g o v e c. Za naročnike telefona. Ker je bilo v poslednjem času od tukajšnjih naročnikov telefona čuti mnogo pritožb o različnih nedo-statkih, |K>javljajočih se v telefonski službi, in ker tudi telefonska uprava sama brezpogojno pripoznava, da je v tej stvari jedno leto sem opažati neko nazadovanje, mora se z zado-voljnostjo pozdravljati vest, daje v tem »žiru pričakovati v bližnjem Času temeljite pre-osnove. Prvotni, za 1000 naročnikov preraču-njeni centralni pretikalnik (1'mschalter) že leta 1891*. ni več zadostoval radi rapidno naraščajočega števila novih postaj, vsled česar je tudi tukajšnje poštno in brzojavno ravnateljstvo že takrat zaprosilo trgovinsko m ni- -ter-tvo 7\ nov .-er-i aparat. A iz ekonomi- bili ^ flM^Mi jM»kriti. ]<• ta «Midm <1 «>ž ponižnih ozirov so na merodajnem mestu preložili dcčil. Tudi iz Ročinja nam poročajo, da so stvar na {»oznejši čas in si je radi tega telefonska uprava pomagala s provi zori en i rn razširjevanjem pretikainika potom sukcesiv-nega nameščanja pomožnih aparatov. \ tej začasni uredi »i, ki v mnogih slučajih uradnicam delo j »od vojuje in na katere rovaš gre zapazili isto prikazen. — Dež je imel rudečo I mirvo, ker je lula deževnica pomešana s prstjo, katera je h rž k one prišla v oblake nad puščavo Saharo vsled močnega vetra Samima, ki dviga kvišku prah iz puščave. Ljudstvo je seveda zhok te naravine pri- mnogo |»omot. je jedim, iskati vzroka nedo- j kazni ugilvdi to in ono, le ne nič dobrega, statnosti novejšega časa, io tem bolj, ker se \ Priprosti ljudje so menili, da pride najbrže že -edai rabijo trije taki (»omožni aparati, ivi se ' groma lndczen in različno. To so seveda le t»od<» morali v bližnjem času še {»oranožiti s prazne govorice, fakt jki je, da taka rapidna četrtim. sprememba ni baš koristna za zdravje. Zlasti Kakor se čuje. odločilo se je trgovinsko včeraj >o mnogi tožili, da jih boli glava, ministerstvo sedlaj v to, da od p« »more teme- Aretiran heiruil iz ječe. Stražar llra- ljito tem nedostatkom in da sedaj rab- dač je aretiral včeraj ob ."». uri pop. v go- ljeni centralni pretikalnik zameni za nov tak stilni »Andemo de Valle« 31 letnega Antona aparat najnovejše priredbe, kakoršn: -e ra- Ponta, kateri je 2*i. febritvarja pobegnil iz :>ijo v olieh dunaj-kih novih telefonskih cen- ječe pri jezuitih. Ponta je bil obsojen na 5 tralah in k -o -e izborno obnesli, ker njih letno ječo. Spravili so ga seveda nazaj v nje- konstrukcija omogoča minimalno poslovanje <» gov kvartir. sklepanji zvez. dočim so tudi napačne zveze (Ravno pred zaključkom lista doznajemo, toliko redkeje, v kolikor je telefonistinja. da se je nepridiprav po noči obesil v zaporu, vsled olajšane manipulacije, razbremenjena in Vrv si je napravil iz — srajce.) more torej - pomnoženo pazljivostjo poduže- Nesreča na parnikll. .>5-letni dninar vati naročnike. Fran Gruden iz ulice Donadoni št. 1 je po- Te dni je v to svrho <»d trgovinskega „esrečil včeraj na delu v nekem turškem minister-tva setn odposlani tehniški uradnik parnikti. Zadel ga je v nogo neki tram, ka- to -tvar na licu mesta temeljito proučil inje terj rau je >:h»mil golenieo in piščal na desni upati, da osrednja oblast, boječa se prevelikih n<)tri. Prenesli so ca v bolnišnico. stroškov — govori se o svoti a.~»0.7.— ... . . i Penang.............."I-— nosom, akt) jim ne ugajajo, moramo že po- , Tellieherv........ čakati na odgovor od druge strani. No, pt\-- j ^ beli........... tlariti moramo že sedaj, tla se je gospod sladka Skorja": (eimet)* * * . Spinčič v svojem govoru izrecno skliceval na » eleeta..... „., i - . i i -i Kiž: italijanski.....• . . poročno c. k. solskega nadzornika. Indijski Ker pa »Piccolo«. pripominja, da je to Japonski........ že navaden čin brezobraznega laganja od . Južno sadje. . . .... Kožiri : tnovi)......... : strani Slovanov, ga moramo ze vprašati : kaj Detelji : pa je bilo to, da so nekateri laški poslanci v Smokve : (Calamata) v vencih novi zbornici na Dunaju drzno trdili, da baron j puljskofPuglia)*...... Malfatti ni o.ustil besetl, katere je faktično smirnake (v škutljicahi . . . ! . .. • » i i • - i Mandeljni: sladki I. Bari novi . . izgovoril par minut, poprej?! V kako naj se le Lešniki: siciljski........ imenujemo početje istih poslancev, ki so na Istrija istem odličnem mestu krivili Spinčea laži, ; ker je trdil, da se laški gimnazij v Pazinu i Trgovina in promet. Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: 50 kg. v kronah. : iSantos I..............— II............ Rio I............ II. .......... San to;* in Kio lavć I...... „ « ir..... I^agnaira lavć I........ Laguaira Iavč IT....... Maraeaibo........... Guatemala........... Jš. Salvador......... Costaricca........... Portoricco.......... S. Domingo......... Jamaica..............—• — Maliibar Plant...........16L.— Java W. J. B............180.— Moka...............150.— . 88.— . V»7.— . . 115.— . 1-2:"» — . 103.— . 105.— . 151.— . lol.— . 130.— . 140.— . 105.— . . i>7. — . . 137.— . . 59.— . . 87.— . . 91.— n;.— -±>.5o 10.50 15.— 15.50 17.75 . 10.50 12.50 . 20 - 22.— . 15.50 1B.50 Llovda*. Avstrijski L lov ti dobiva menda 1,0 C° ~ Tlakoiner t»b 7. uri zjutraj 7.", 4.0. — Danes piinaa ob —.— preti p. in t»b 1.15 vzdržuje na deželne stroške, in ki so prise- . a s t u i m znatne subvencije iz državnega zaklada. Ali konkretneje povedano: iz žepov p. n. gosj»o-dov davkoplačevalcev. K tem — srečnim pripadamo menda tudi mi Hrvatje in Slovenci. Ali morda ne?! ("e se motimo, če je to drugače, naj nas. kdor ve bolje, pouči pop. : oseka popolitdne. iti« »)..>■} predpoludne in ob tj. 1 gali, ti aga v z d r ž u j e j o z ti e n a r j e m ?! Zakaj pa gospod ravnatelj M it is ne po- > Daima'inski skupr je imel v nedeljo svoj osnovaliii shotl. O tem shodu nam je o nasprotnem. Hvaležni mu bomo in ne bomo obljubil poročilo go.pod, ki se m nt ,go zanima govorili o avstrijskem Elovtlu. Dokler pasmo prisiljeni misliti, tla tudi o participiram: na žrtvah za vsj»evanje Elovda, si že moramo varovati pravico, tla žigosamo, ako tako društvo ostentati v no prezira naš jezik. Vozni redi za vožnjo ob dalmatinski obali so bili za t«» društvo, katero utegne postati valeva-žen člen naše narodne organizacije, in ki je tudi izvoljen v odbor: prosil nas je pa, naj potrp mo. ker hoče počakati še jutršnje pr^e seje, v kateri se bo odbor konstituiral. Zavodu sv. Nikolaja so došle sledeče levantinski olupljeni . . irrn/.dje (cihibe): Kleme iSultanine ...... iz Perzije črne Cisine..... „ „ Morea..... n ^ Lipari..... Pouteranee [zaboj]..... r Puglia [zaboj | . . . . . ^ . . . ... .. . Limone - ...... jasnjuje tega prevaznega vprašanja?! Man se olje oljkinjo italjansko I. Bari I boji, da bi svet zvedel, kdo je tisti, ki taji albansko . . . . ' . . „ dalmatinsko . . resnice, torej -- laze!! bombaževo amerikansko . f ji , bombaževa angležko . . . tj o s p o d a r s k o pevsko i n b r a l n o ti r u š t v o »Neodvisnost« za Ma- . -2«;.— 51.50 11»;-— 1-22.— . 38.50 — .— . 50.--.— . 54.— 56.50 . 35.— 61.— . 58.— 85*— . 50.— 55.— . 26.— 26.5(» . 45.— 57.— ! 3 — 12.— . 5.— 6.50 . r>6. - 8S.— . — 42.— . 40 — 45.— . 32.— :t4. sesani ovo rezige in Babiče namerja prirediti svojo prvo Reklama : Vsakokrat 60.000 kron je veselica na binkoštni ponetleljek, dne 27 glavni dobitek loterije »Invaliden dank», kjer . i x • i se iznlača z 20 °/n odbitkom v g o t o vini maja t. I. 1 o se naznan a m prošnjo, da so- "r1'11-0 ^ I o . . , . , . , , . , , . . Opozarjamo naše cenjene čitatelje, tla se bo sednja bratska društva biagovole vzeti to na 1 J J ....... zna nje. Odbor. do sedaj laški in nemški. To ni bilo le ža- "lav- K:,nal L>° K' ljivo za nas. ami«k tudi goli nezmisel. ako l«nrtv«. Trnovo na Notranjskem 2» K, g. pomislimo, tla je to slovanska obal. da so pri- Ken,la Katarina :S K, Kranjc Josipina 4 K, stan ja, v katerih postajajo Llovdovi parniki, JertC' 2 K' IL Likar S ^ katere «e tla- hrvatska ! Llovd ima na teh črtah posla v roval° omiz3e ^ "čiteljev pri g. Sebenikarju veliki meri s hrvatskim ljudstvom. Ako torej na t4» društvo prezira oni in isti narod, s kate'- /a ,n<>;ko podmžnieo sv. Cirila in rim ima posla in od katerega vleče tudi do- Metoda so darovali gg. : Eliza Kosič 5 K, bičke, (K»tem je tako postopanje tudi prt,ti inte- mesto venca na kr8to lM,k,,jni Katini resu družtva samega ! vršilo srečkanje n e p r e k l j i c l j i v o o, kakor čujemo — slabše! Doslej so imeli laške in nemške vozne rede : na potrebo hrvatskih niso mislili. Sedaj pa prirejajo, |«>leg laških in nemških, še fran-cozke in angleške vozue liste, dočim slavni L lov ti <»staja pri svojem monstrnoznem me> Katinka Erten 2 K. Ana Klatzer 1 K, Stres Marija ■> K. Krokarji »Tržaškega podpornega in bralnega društva v Veseli družbi zložili 2 K 21» stot. Koncert pevskega društva »Kolo* bo v ponedeljek, dne 2">. t. m., na praznik sv. «M u r i j e oznanjenja*, pri «0 grškem k ralju», ulica Commereiale št. o. Na kon- dahšču me! nemškhm pretUt'^-"^ govore nenju, da za Dalmacijo ne treba hrvatskih ('ertu U(> vojaški orkester. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina o0 novč. za osebo. (Program se prijavi tekom tega tedna.) voznih redov! Tt> je tifta slavna avstrijska birokracija ! Povsmli se h »vi za fantomi; vsega išče, tudi onega, o čemer ve, da ne najde, le Slovenska čitalnica v Skednju bo realnega življenja ne vidi. Bog ne daj ! Ako ime,a v nedeljo, dne 24. t. in. ob 4. uri po- poludne svoj redni občni zbor v svojih prostorih. I dje čitalnice so vabljeni najuljudneje, da se polnošteviln«> utleleže tega zborovanja, da se vsaj jedenkrat v letu vidimo, koliko nas je. Občni zbori društev s* navadno one prilike, ki dajejo istim nov življenski ogenj. Pridite torej vsi, da s svojo navzočnostjo ftovzdignemo jeden drugemu veselje in zanimanje za to prekoristno in lepo društvo ! Od bor. bi bila drugačna ta avstrijska birokracija, zata jila i »i samo sel»e. V Dalmaciji išče pač Francozov in Angležev, le ouih, ki so tam in ki ostanejo ta.n vzlic vr-ern voznim rt »dom avstrijskega I^lo vda, noče videti!! Birokrata smo rekli: gospod baron Kiaaldini mora vendar nekaj storiti za tiste tisočake, ki jih vleče od Lit .vda! Najprimerneje in najkomodneje je torej, ako tudi v upravnem svetu E lov da nadaljuje svojo birokratiško — politiko sovraživa, ki mu je toli lepo vspevala pod rokami, dokler je iz rumene hiše tržaške ven Slovencem in Hrvatom del;l — batine ! \ reme. \*čeraj zjutraj se je vreme kar 1 ne nad m> in jm .p. »Iii"iua spremenilo. Poprej je Kicmanj : »Primorski list je prinesel neki bilo /eh» mrzlo, a včeraj je naenkrat dopis, datiran iz Kicmanj. Ta dopis je posnel nastala n kit mu«-ua neprijetna toplota in l»a- tutli ljubljanski »Sit»venec*. Na to izjavljamo, rometer je naenkrat začel ra piti no padati. o~ki dopis tudi »Slovenec« ponatisnil, ki mora vendar vedeti, koliko vere gre »Primorskemu listu« v takih stvareh in ki je (»Slovenec« namreč} t u ti i ti o b r o obveščen o razmerah v K i c m a n j i h. Naj- i slovenski. Torej tudi v Ljubljani, v srcu 1 naroda slovenskega, ne bi sineli govoriti slovenski ! Kdaj se vendar vzdramimo na odlo-čen odpor proti taki nesramnosti tujih pri-seljencev ? ! , jffi B r e z o b r a z n o s t Z i d o v. Žid S® meni, tla je povsod gospodar. Menda tudi v Ljubljani. Iz ljubljanskih listov posnemamo ^fi namreč, da je nekaj Židov v »Slonovi« ka-varni uprizorilo celo revolucijo, ker je mar ker nekemu Zidu prinesel tudi antisemitski dunajski list »Deutsches Volksblatt«. In zgodilo se je, da je lastnica kavarne kapitulirala pred besnečimi Židi ter odslovila dotičnega markerja ! ! O tla, Žiti je povsodi gospodar, ali le dotlej, dokler so krščani — ovce ! Aleksander Levi linzig Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst TRST TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 -MOM Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. Sf Sf Sf m Sf ^ Sf g ILUSTEOVABI CENIK ZASTOSJ IN FRANKO gjf /IS Predmeti postavio se na parobrod gj IsT ali železnico franko. ^ Vesti iz ostale Primorske. Iz Kieiuanj na a ti r e s o » P r i m. stat in Slove uca«. Pišejo nam iz dolini. Iz Kobarida nam |>oroea}o, da so bili oblaki takt* intenzivno rudeči, da je bil ves Kol »ari t i čarobno rudeče razsvetljen in da je 'z streh tekla rudeča deževnica: hribe, ki s<» Brzojavna poročila. Državni zbor. DL'NAJ 12. (B.) (Zbornica poslancev.) Ko so bile rešene formalije je zbornica pre-i šla na dnevni retl, nadaljevala je namreč j drugo Čitanje predloge o kontingentu novin-i cev. Daszvnski govori proti. Mej došlimi spisi i je tutli načrt zakt>na t» s[>remembi in popol-njenju obrtnega reda. sO-Ietniea prinea regenta bavarskega. MONAKOVO 12. (B.) Njegovo Veličanstvo cesar Fran Josip je danes zjutraj dospel somkaj. Vsprejela sta ga princ in princesa Leopold. Mnogoštevilno občinstvo ga je ; pozdravljalo s »hoch«-klici. Vojna v južni Afriki. LONDON 12. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Lorenco Martjuez : Botha je pripravljen udati se ter je zahteval premirje, da more stopiti v dogovore z Dewetoin. Sodi se, HM ! PEPI KRAŽEVEC ns^ } pi j »rt strtvl li. Pftn (FUm loiario pot Ijitili " pri poro£* Bvojo ^ bograto ralog-o raznovrstnega, obo- J vala za gospod«, gospe In otroke * TnAine oaro^be m izrrie t tii'^ic in«'* (>»lp >Aili»t^v j« po*tnlar pronta. Pf*Vi'!n6 vskvo J»»lo na 1* i*r it* rSu|C !■»• i n»t,«Qj.-*0'->iH>*' u fomip SikoUA i Dunajska filjalka ▼log« n* knjižio« posredovanj«, posojila menični eskompt, razvfnkuliranje obligacij. Živnostenskd ban na Dunaju, L, Herrengasse 12. vrod-ia Glavnica v akcijah 20.000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 SL Centrala v Pragi. v Podm*nioe v Brnu. Plznu, Budejevicah, Pardublcali, Taboru, Bonešavi. Iglavi. Moravski Ostravi. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA IT ALI A TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pobiitva za jedilnice, ln spalnice prejemnice, timnic in peresnic, ogledal in fceleinih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak 4. 4. 4. 4. za podove v četero nijari-ah za mehak Je«, ki pokrije vsako j prejsno prevlako. »e ne prilepi, se ga lahko opere in | je trpežen. Za JO u. zadostuje 1 kg po mJ kroni * Srečkanje nepreklicno 23. marca 1901 Olavni dobitek V vrednosti 00.000KR0N v potovini /. -l>°/o o«U»itkom. Srečke „Invalidendank po 1 krono. priporočajo : .losi p lio I a tli o. >l;tii dl & C.o. .Hercu rio Triestino. Isr. Neu-luanii. Henrik Seli i trmami. v plehnsti »katlji. Ces. in kralj. priviligirana a $lovenKa t* tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zalega : Dunaj. I Scfculerstrasse štv. 21 Z~stanov 1 jena. 1R32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremoćljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov _Yaudol*\ Kovinska čistilno zmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in , bronasti lak kakor tudi vsega sveta najl)olje leščilo (biks) Cenik poiljem brezplačno poštnine prosto Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo: za večkratno inst-rcijo pa se cena primerno zniža. < 'glasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lO gld. ter sc plačujejo v četrtletnih auticipatnih obrokih. Najmanja objava nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodeih Perhauc Jakob in buteljkah. ulica delle Acque 12 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pekarne in slatlcicarrie. H O4.II*! A| Piazzetta S. Giacomo -t. '3 ("orso . OlIDiei tilijalka ulica Ril»orgo 15 ima vel ko pekarno in -ladčuarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčić v ko*ih in v ~katljicah. finih biškotov. različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc ™,ca ^ ■ karna m sladci<*arna. *vež kruh .večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejemii tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. »preverljive mrežice. v Trstu. Piazza Negozianti št 1 w I lUfc U. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice rettine> „Meteor- in vse druge priprave za plinovo luč -Auer." 11 Bohmische Thomasvverke" v Pragi Tomaževe žlindre naznanjajo da so poverili prodajo za Trst. Istro. Goriško in lMinaHjo tvtlki jjjgj PGritZ V TfStD. kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajali-či Slovencev. Na razpolago vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Chrlj«' in drva. v ulici del Torro -tev. 12 p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. knka. trdega lesa itd. Svoji k svojim 1 Muha Josip so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo učinkuj« če domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr zlih nasledkih slabega prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic. ki so tudi pod imenom P»erhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane. Stane ik&tljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 ikatljicami 1 gld. 5 kr.. pri prejšnji v pošiljat vi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr . 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki o- gld. 35 kr.,"l0 zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod nporabe je priložen. Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga J. Pserhofer-jeva lekarna I Mi 11 ii j I.. Siiiijerstrasse ste v. 15. Prosi se izrecno, .,J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"' zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake š kutijice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z radečimi črkami. Balzam zoper ozeblino J. Pserbofer-Jev. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo ♦!."» kr J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpoinJgES^i*. J. Pserhofer-jev balzam zoper golšo. 1 Htek,enic* 40 kr pošiljatvijo «5 kr. s poštnine p r o s t o Pohištvo. Prva cJnuan^ka izae,ovalnica in za ■ I VCl OlUVulIOKd loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po načrtu. [>elo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročite se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Luci a 12 tzadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovaluico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča van Cink. ulica S. l>aniele -t. 2. Slovenec Stoli-ovi Kola - preparati izvrstno krep<'ilo za šelooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld-. 1 litra 1 gld. kr.. V4 litra »."> kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočegn učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr.. 1 dvanajstorica stekleni«* '1 jrld. J. Pserhofer-jev balzam r, 1 steklenica zoper rane, kr Ta n n o c h i 11 i 11-|> o 111 aila J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las. 1 pusica 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudei-a. 1 lonček "»O kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 7."» kr. Univerzalna eistilna sol A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. 'Jf Kaze u tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poilljatve po pošti izvrinjejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Ce se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri poiiljatvah proti povzetju. se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah : Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, Stanič < Mol in piccoloi. Majcen (ul. Miramar), Chiozza (Žitkova hiša), Ponte della Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 nove. <40 stotink.) Vsebina 2. zvezka: Pripovedka o kn-.etu. Adam Sever. — Ženski študij na Ruskem. Mila Vdovićeva. — Xa divanu za podlistek. R. V. Lačeveski. — V šr.evju. Demeter. — Materi. Zorana. — Žene izobraženih krogov na delu za presveto. Ivanka. — Očetu. Kristina. — O spolni vzgoji. Ura^otin Lončar. — liič. (iujinski. — Slepec Matija. Adam Sever. — O metulju. Adam Sever. Ženske v Rusiji. Božidar Tvoreov. — Xove knjige. — Sove skladbe. — Hele/ke. Uredništvo in upravništvo; Trst, JVIolin Pieeolo 3. 11. Važno za vsakega! Hazprodaja ! Po nečuveno nizki ceni se i za »amo 2 g l. 95 nč. krasna garnitura <>l>-stoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura <"i nikljsi, Anker remont, (nn željo tud ]>osrel»r.) z lej><> razrezljanim pokrovom, točno urejena s .'i letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna tr« ► l< 1 i 1 i ali ni kija.stil okropna verižica s privesom. 1'arižki sistem. 1 poldin-igla, za kravate z imitir. hriljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (f> komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r. 1 goldin prstan s krasnim kamenun. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov x uro Anker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nć. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - Stradom 17. - K rakovo Neodjrovarjajoče sprejmem v S dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nin»a kupec nikakega rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. V?ak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni al I mi m s 15 razglednicami mesta Krakovo. i ifigistrovaia zadruga z omeieaim poiosi?om, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne nlotre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge i;i se obrestujejo po 4°/o-Hentni davek od hranilnih nlog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po o1./'',,, na menjico po na zastave po o1^0',,. Uradne ure so : od ^ —12 dopoludne in oC. 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. F I L I J A L K A c, Kr. uri?, avstr. Mkm zavoda za trgovino i u obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/o 3-mesečni ^ 21/4°/<> H- 21 0 * " -i -ia /o 4-dnevni izkaz 21 4°„ 30- „ . 33 " „ □a pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°(1 na vsako svoto. V napoleonih brt-z obresti. Nakaznice na 1 timaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz. Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostn, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu,. Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez tro-kov. Kupnja ln prodaja bitki« l"ou provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente*