likala viak Četrtek. Cena m a Ji I K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ■a Ameriko In druge tu|e države 4 K 60 t.) — Splil In doplil ie po illiajoi Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Itev. 1. Naročnina, reklamacije In Imeratl pai Upravnlltvo „DomolJuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice i«. 2.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
1 n i c r a 11 ie (prejemajo po lla-dedih cenah i Enoitopna petltvrita (liitina „DomolJubove" llrlm 3« «■1 utane ta enkrat 30 v. Pri viS-fcratnim objavljenju primeren p*-nuit po dogovoru. — Poaamuai itivrtke ie prodajajo po 10 v. časovni promet poitno-hranllnlCnega nrada itev. 824.707.
steo. 48.
V LManl, dnč 29. novembra 1S0S.
Leto xix.
Primiegircntl.
Ko brskajo zgodovinarji po zapuščenih kotih razpadajočih graščin, najdejo včasih zaprašen, že od moljev razjeden papir, na katerem so zapisane stare pravice, ki so jih podeljevali kralji in cesarji baronom in grofom. Privilegije imenujemo te papirje in privilegirance tiste, ki so jih dobili, dasi jih po navadi niso zaslužili. Tista lepa doba teh predpravic, ki so tlačile nekdaj naše ljudstvo, našega kmeta, je pa, hvala Bogu, minila. Vendar pa si ta gospoda ne more misliti, da je minil zanjo tisti zlati čas in zato se upira naša gosposka zbornica, v kateri sedč ponajveč nemški plemenitaši, zoper ljudske pravice, zoper splošno in enako volivno pravico.
Zgodovina avstrijske države je cela vrsta takih privilegijev, ki so jih dobivali nemški plemenitaši proti slovenskemu ljudstvu. Ko so prišli Slovenci nekako pred 1300 leti v naše kraje, so bili svoji gospodje A ko jih je podvrgla kruta frankovska Pest, jim je vzela svobodo in na podlagi kraljčvih privilegijev je postal slovenski kmet suženj na lastni zemlji- Skoraj tisoč let je sesal nemški Rraščak zdravo kri slovenskega kme-
ta, ki se je potil zanj na tlaki in mu leto za letom odrajtoval brezobzirno terjano desetino. Meščanstvo, tudi privilegirano, je ravno tako trlo v znamenju nemštva ubogega slovenskega trpina. Kmečki upori 15. in 16. stoletja pričajo, kako neznosen je bil jarem, ki je žuiii kmetov hrbet. Dih svobode, ki je zavel po Evropi vsled francoske revolucije, je stri
1. 1845 verige tlačanstva in podlož-nosti. Ofoljubljevali so kmetu -- in kmet je bil edini pravi zastopnik slovenskega naroda — svobodo v ustavi, delež pri vladanju. A ta konstitucija je bila le slepilo, za katerim se je skrivala cela vrsta privilegijev nemškemu plemstvu in nemčurskemu meščanstvu. Minister Schmerling — nesrečnega spomina — je hotel ubiti slovenski narod s tem, da je dal kmetu na Kranjskem v deželnem zboru samo 16 poslancev, malemu številu nemških baronov 10 in mestom tudi 10 poslancev. Enake privilegije je dovolil za državni zbor, hujše še za druge slovenske dežele.
Z našim razvojem,- z napredovanjem naše izobrazbe pa smo spoznali zajca, ki tiči za temi privilegiji. Zato zahteva danes slovensko ljudstvo splo- • šno in enako volivno pravico. Vsakemu svoj glas, nobenemu več!
Naši liberalci so se gledč na vo livno vprašanje pokazali ne samo nepopisno grde in hinavske, marveč tako smešne, da se jim mora v obraz kro-hotati vsak pameten človek. Vsake polure takorekoč trdijo nekaj drugega. Dokler so upali, da se splošna in enaka volivna pravica ne uvede, so dejali, da so zanjo; ko je bilo treba v zbornici delati zanjo, je Tavčar s svojimi tovariši temu nagajal, poizkusil celo z obštrukcijskimi govori, in glasoval je proti.
Na zaupnem shodu so liberalci sprejeli v svoj program, da se hočejo bojevati za splošno in enako volivno pravico, še tisti teden sta pa liberalni Plantan in Ferjančič glasovala proti enakosti in Tavčar je celo nasproti govoril. S takimi ljudmi je seveda vsaka pametna beseda nemogoča. Vse so in nič; za vse so na popirju, v resnici pa samo zase in za svoj žep.
Naj se tudi repenčijo naši liberalci in plemenitaški privilegiranci v svoji zbornici, kjer jim že pajek prede mreže — slovensko ljudstvo hoče svojo pravico in jo bo doseglo navzlic dr. Tavčarju in baronu Šveglu. Naša zahteva je in ostane: splošna enaka volivna pravica za državni in deželni zbor!
Izobrazbi.
Črtice iz zvezdoslovja,
ii.
Nepremičnice.
Vse, kar smo dosedaj obdelali, solnce, planeti, kometi in meteori, vse to je le neskončno majhen del onega, kar se nahaja v vsemiru. Preostaja nam ogledati si večino zvezd, ki krasijo nebo, a ne spadajo med spremljevalce našega solnca. Doslej smo govorili prav za prav samo o solncu in onih nebesnih telesih, ki se sučejo okolu solnca. Povabim tedaj prijaznega čitatelja, da se poda v mislih v daljne daljine, da spozna božja čuda. Ako je ponočno nebo jasno, se vidi na njem s prostim očesom okolu 6000 zvezd. Sijaj ni vsem enak, nekatere so posebno svetle, druge komaj vidne. Posamezne skupine zvezd imajo raznovrstne oblike, v katerih so našli ljudje marsi-kako podobnost s predmeti, ki jih vidimo na zemlji. Po tej sličnosti so dobile posamezne skupine svoja imena n. pr. v e 1 i k i i n m a I i voz, dvojčki, ribe, pes itd. Ves te neštete zvezde so po nauku zvezdoslovja sama solnca, podobna našemu, samo da so nekatera še večja. Daljava od njih do nas je naravnost ogromna. Zvezdoslovci te razdalje ne merijo več z milijoni kilometrov, ampak po številu let, ki jih potrebuje svetloba, da pride do nas. Slišali smo že, da svetloba preleti v eni sekundi 300 tisoč kilometrov, in si že komaj predstavljamo dolgost poti. ki io napravi v eni sekundi, kaj šele v enem letu. V eni sekundi bi preletela svetloba nad sedemkrat okolu zemlje. Najbližje nepremičnice so tako daleč, da potrebuje svetloba več let, predno pride do nas, in kolikor let je za to treba, toliko svetlobnih let je oddaljena do-tična zvezda od naše zemlje. Izračunali so daljavo še le nekaterim najbližjim zvezdam, bolj oddaljenim še ne. Najbližja znana nepre-mičnica je od nas oddaljena štiri svetlobna leta, t. j. svetloba rabi od nje do nas štiri leta. Ta daljava je 22^-tisočkrat tako velika, kot razdalja od solnca do zemlje. So našli pa tudi take, kjer potrebuje svetloba po 100 in še več let za svojo pot do nas. Ako bi n. pr. taka zvezda naenkrat ugasnila, bi jo mi videli še celih sto let sijati na nebu. Še le čez 100 let bi takorekoč videli, da je ni več. Saj tudi glas zvona slišimo pozneje, kakor zvon v resnici zapoje. Mi še slišimo zvon nekaj sekund, ko v resnici zvon ne zvoni več. Ne le daljava, tudi število teh solne je velikansko. V najboljših daljnogledih se jih vidi blizu 60 milijonov. Po barvi in sijaju se ločijo solnca v štiri vrste. Ena so bela, druga zlatorumena, sem spada naše, tretja izpreminjajo svoj sijaj in četrta so rudečkasta. Različna so torej po velikosti, daljavi, barvi, težko, da je eno enako drugemu. Samo oblika kroglje je vsem lastna. Zanimive so zlasti izpremenljive zvezde. Nekaj časa si-jeio vedno enako, zatem postajajo vedno sla-bejše, da se nazadnje popolnoma izgube za naše oči, a kmalu jim zopet začne naraščati sijaj. Tako se menjajo neprestano in vsako stanje traja vedno določen čas. Vzrok temu pojavu so temna telesa, ki jih obletavajo podobno planetom našega solnca, a jih ne moremo videti, ker je odbita svetloba preslaba, da bi prišla do nas. Dostikrat se pojavijo na nebu tudi nove zvezde. L. 1572. je zasijala na nebu taka nova zvezda ln sicer tako močno, da se je videla oh belem dnevu s prostim očesom. Pomalem jej je sijaj postajal slabejši In obenem se je izpremenila barva iz bele v žolto ali rumeno in naposled v rudečo. Odkod te nove zvezde? Lahko se zgodi, da zadeneta
dva svetova skupaj ln vsled strašno vročine, ki se pri tem razvije, postane vse žareče. Mogoče je pa tudi, da iz notranjščine zvezde same pridrve razžarjenl plini in zažgejo takorekoč vse površij, kot se v mali meri zgodi na zemlji pri ižbriihih ognjenikov. Po lepih barvah odlikujejo takozvane dvostoke ali dvoj-nate zvezde. To sta namreč dva solnca, katerih eno se vrti okolu druzega. Redko sta oba enake barve. Ako je eno belo, je drugo žolto ali rudeče, rudeče solnce ima zelenega tovariša. Žalibog, da s prostim očesom teh krasot ie malo vidimo!
Vsak gotovo pozna rimsko cesto. Tako imenujemo beli pas, ki se vleče po nebu od ene strani do druge, je na nekaterih mestih svetlejši in se semintja razcepi na več delov. Tudi ta svetli pas izpolnjujejo same zvezde, silno gosto posejane in od nas neizmerno oddaljene, da se vidijo kot čisto majhne svetle točke. Na nekaterih mestih so tako goste, da se takorekoč skupaj drže. A ne smemo si misliti, da je res ena pri drugi, pač pa je ena za drugo in ker jo vidimo mimo nje, se nam zdi, da sta čisto skupaj. Morda je ena bolj oddaljena od druge kot mi od najbližje nepremičnice. Razume se, da so tudi zvezde v rimski cesti sama solnca. Rimska cesta je za nas nekaka meja, do katere sega človeško oko, dalje ni mogoče prodreti tudi z najboljšim daljnogledom.
Videli smo, da se člani naše solnčne družine neprestano gibljejo, da ni niti sledu kakega mirovanja. Ali ni vsakemu na jeziku vprašanje: Je li mogoče, da bi se samo planeti okolu našega solnca gibali, vsa druga ne-številna solnca, ki jih vidimo, pa večno mirovala kakor prikovana na mesto? Ni II verjetno, da tudi v daljnem vsemiru ne vlada pokoj, ampak neprestano vrvenje? Tudi na to vprašanje nam zvezdoslovje lahko vsaj nekoliko povoljno odgovori. Ze za precejšnje število zvezd znamo, da se gibljejo, nekatere hitreje, druge počasneje, nekatere proti nam, druge od nas. Brzina nekaterih ie naravnost nepojmljiva, do 60 km in še več v sekundi. A kako, da mi tega ne zapazimo in vidimo nebo vedno enako? Zaradi daljave. Neka zvezda leti po vsemiru s hitrostjo 60 km v sekundi, a nam se zaradi ogromne oddaljenosti vidi, da se v 800 letih premakne samo za eno širino meseca, kot se mesec vidi od nas. Če dalje pomislimo, da šele kakih 300 let pazno motrijo nebo, nam bo jasno, da je težko zapaziti kako izpremembo. Mogoče, da celo jako verjetno je, da se vse zvezde gibljejo in jim torej po krivici pravimo nepremičnice. Celo naše solnce se premika oo vsemiru z verjetno brzino 25-tih kilometrov v sekundi in vleče seboj vse planete, njih mesece, komete, me-teore. Torej se naša zemlja premika ne samo okolu svoje osi in okolu solnca, ampak se s solncem vred po svetovnem prostoru. V toliko moramo tedaj popraviti prej povedano, da solnce stoji nepremično na istem mestu. To gibanje se dd spoznati iz tega, da se na eni strani, kamor se pomikamo, zvezde nekoliko razmikajo, na nasprotni strani pa stiskajo. Ne vemo pa, ali se vrši to gibanje v ravni smeri, ali v krivi črti okolu kakega središča. Kie je cilj vsega gibanja v vsemiru, ni znano, nekje mora gotovo biti. Nam bi se zdelo skoro najverjetnejše, da se vsa nebesna telesa sučejo v krogu okolu enega središča, katerega pa še ne poznamo. Morebiti pa se. premika, kakor rečeno vse svetovie v ravni črti naprej, Bog sam vedi kam. Dokazano doslej v tem oziru še ni ničesar. Najbrže ima vsako solnce okolu sebe več planetov, ki jih pelje seboj, kakor naše solnce pelje s seboj na svoji poti vse planete.
Težko si je predstavljati, kako da zvezde nad nami, če so res tako velike ln vsled tega
tudi težke, ne padejo doli. Mi smo vajeni misliti, da mora vse, kar ni podprto, pasti, ker vidimo tako na zemlji. A pomisliti moramo, da na zemlji dela vse to njena privlačna moč. Ako bi se pa mogli naenkrat prestaviti v vse-mir, kjer bi daleč naokolu ne bilo nobenega telesa, ki bi nas privlačilo, bi bili brez teže in bi ostali vedno tla, istem mestu. Ko bi — recimo — v teku let, ko bi. mi stali tako sami v svetovnem, prostoru, prišla naša zemlja nad naŠO glavo, bi naš ona potegnila k sebi navzgor in ne bi ona padla doli, ker bi zemlja močneje privlačila nas kvišku, kakor pa mi zemljo doli.
Preostaja nam še vprašanje, kako je z živ-Ijenjem v vsemiru. Je-li vse mrtvo in smo mi edini, ki gledamo krasoto božjega stvarstva? Stvarnik je po svoji neskončni modrosti ustvaril gotovo vsako najmanjšo starco v gotov namen, in skoro ni misliti, da bi bil napravil neštevilne svetove samo nam v zabavo. Verjetneje je, da je njegova dobrotnost poklicala tudi na drugih svetovih v življenje bitja, podobna ali še popolnejša kot smo mi. Tako samo sklepamo, gotovega pa ne vemo ničesar.
Zgodovina zvedoslovne znanosti.
Ze iz teh kratkih vrstic posnamemo, da je polje astronomije res ogromno, da so pa kljub temu uspehi precej znatni, ki si jih je pridobila v raziskavanju vsemira. Bilo je pa tudi treba kakih d000 let opazovati nebesna telesa, da so vsaj napol razrešili to veliko uganko. Ne bilo bi odveč, ako pogledamo nekoliko v zgodovino zvezdoslovne znanosti
Kakor dandanes otroci, so mislili stari narodi, Orki in Rimljani, v prvih časih, da so zvezde luči na nebu, katere so prižgali bogovi v veselje ljudem. Zemlja se jim ni zdela okrogla , ampak so jo smatrali za ravno ploskev, ki jo baje obdaja od vseh strani morje. Zvezde so si mislili pritrjene na votli prozorni kroglli, ki se vsak dan obrne enkrat okoli osi. A niso si mogli razložiti po teh nazorih, kako da mesec menja svojo svetlobo. Tudi so opazili, da se ne gibljejo vse zvezde z enako hitrostjo. Da bi to razložili so rekli, da je več takih prozornih krogelj, na eni so prikovane zvezde, ki se hitreje gibljejo, na drugih zopet počasneje Kakih 100 let po Kristusovem rojstvu je zvez-doslovec Ptolomej za vedno ovrgel misel o teh prozornih krogljah in je učil, da je zemlja kroglja, ki stoji na sredi vsemira in vse zvezde kakor tudi mesec ln solnce se sučejo okoli nje v krogih. Tako misli nepoučen človek še dandanes. Razne dozdevne nepravilnosti v gibanju si je raztolmačil na silno zamotar. način, o katerem pa ne moremo razpravljati. Ta nauk je veljal kakih 1500 let kot neovrgljiv. Okoli leta 1500 je Poljak Kopernik, torej Slovan, razdrl ono zgradbo Ptolomejevo In Izrekel prvi osnovno resnico, da zemlja ni središče vsemira, ampak središče le solnce, okoli katerega se vsi planeti vrtijo. Omenimo, da je bil Kopernik katoliški duhovnik. Le počasi so v sprejeli učenjaki ta novi nauk, ker se je bil poprejšnji preveč ukoreriinil, in na njegovi podlagi so zidali dalje veličastno zgradbo vsemira. Iz tega vidimo, da je zvezdoslovje prišlo šele pred 400 leti do spoznanja resnice la da so se pre] več kot dva tisoč let zastonj mučili. Kakor pa uvidel pazljiv čitateli, ic še dandanes veliko vprašanj nerešenih, čemur se ne moremo čuditi. Pač pa se moramo čuditi, da se je dognalo že toliko zanimivih resnic glede nebesnih teles.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
pomenljive stvari se sedaj gode v državnem zboru. Še vedno se bije boj za splošno. in enako volivno pravico. Ze parkrat smo poročali, kake nasprotnike ima nova volivna pravica, nasprotnike, ki se ne ustrašilo ne zmerjanja in vpitja in vseh dovoljenih in nedovoljenih pripomočkov, samo, da bi ovrgli novo volivno pravico. Toda večina pošlancev je zanjo. V prvi vrsti stoje naši poslanci, Cehi in nemški krščanski socijalisti. Zato morajo vsi ti tudi največ pretrpeti.
Posebno dve znameniti stvari iz preteklega tedna moramo opisati in sicer: 1. Volivna dolžnost in 2. Pluralitetna volivna pravica. Morebiti se bodo nekateri bravci še nekoliko spominjali, kako sta se obravnavali ti dve stvari v odseku za volivno preosnovo, toda ker ti sklepi sami še niso veljavni in jih mora potrditi še državni zbor, mislimo, da ne bo napačno, ako še enkrat o njih spregovorimo.
VOLIVNA DOLŽNOST.
Kaj je volivna dolžnost? Nižjeavstrijski državni poslanec Gesmann iz krščansko socialne nemške stranke je predlagal, da naj po novem, ne bo imel vsak samo volivno pravico ampak volivno dolžnost, to se pravi, vsak lio pod kaznijo dolžan voliti, potem naj pa voli kogar hoče. Rekel je, kakor ima vsak dolžnost davke plačati, tako ima tudi dolžnost skrbeti, kaki poslanci so v državnem zboru, ki davke naklada. Seveda vsak, ki je zaveden tako ali tako gre volit, toda nekateri niso poučeni in zato ne volijo, drugi se pa zopet nočejo na nobeno stran zameriti in ne gredo na volišče. Taki so navadno najslabši, ker potem zabavljajo na vse strani, kakor ravno priložnost nanese, če tudi še volili niso. Posebno dosti je takih krčmarjev in trgovcev. Zabavlja čez liberalce, če pride klerikalec k njemu in čez klerikalce, če govori z liberalcem. To niso značajni ljudje ampak žabe, ki žive en čas v vodi in en čas na suhem. — Različnega mnenja so bili poslanci. Ker se niso mogli sporazumeti, so nazadnje napravili tako: Vsak deželni zbor naj za svojo deželo sklene, če hoče imeti ona dežela volivno dolžnost ali pa volivno pravico. Posebno so delali za to poljski poslanci iz Galicije. V Galiciji je namreč polovico Poljakov in polovico Rusinov. Poljaki so večinoma veleposestniki, trgovci, imajo mnogo šol in so mnogo bolj izobraženi kakor Rusini, ki so mali kmetje, delavci in najemniki. Ko bi bila volivna dolžnost, si mislijo Pollaki, bodo prišli Rusini vsi volit in mi bomo zgubili mnogo poslancev. Ker pa Rusini niso dovolj izobraženi, da bi vedeli zakaj se gre pri volitvah ne bodo prišli volit in mi Poljaki bomo imeli veliko več poslancev. - Kako bo po deželah, kjer prebivamo Slovenci, po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, (Soriškem in Primorskem, sedaj še ne moremo povedati.
PLURALNA VOLIVNA PRAVICA.
Bolj važna kakor volivna dolžnost je pa pluralna volivna pravica. To je bil najbolj važen predmet, ki se ie obravnaval pretečeni teden v državnem zboru. Tisti dan, ko se je govorilo o pluralni volivni pravici, so prišli skupaj vsi poslanci tudi taki, ki jih drugače lc malokrat vidimo na Dunaju. Kar je najboh čudno je to, da so bili izmed štirih slovenskih liberalnih poslancev trije na Dunaju, zato seveda, da bi zopet kaj škodovali novi volivni Piavici. To jim je izpodletelo, kakor jim po navadi vse spodleti. Mi jim ne moremo pomagati, da so tako nerodni, pomagajo naj jim
le tisti liberalni meščanje kranjske dežele, ki so bili tako silovito pametni, da so jih volili I ako se vse maščuje. Kakoršne so volili, take pa imajo. Rekli so, da volijo narodne, izvolili so pa v resnici nerodne. Nam je prav, če pa njim ni dobro, naj se pa nama-žejo s tisto mastjo, ki se ji pravi potrpljenje. Drugič bomo pa mi vsi poskrbeli, da ne bodo več volili tako nerodnih ljudi.
Neki tirolski poslanec je stavil predlog, naj bo nova volivna pravica tako-le narejena: Kdor je star 24 let ima en glas pri volitvi. Po dva glasu pa imajo: 1. Kdor je 35 let star, je oženjen ali vdovec in ima svoje stanovanje; 2. kdor je napravil maturo na gimnaziji ali realki, ali na učiteljišču ali na strokovni šoli, torej vsi, ki služijo pri vojakih le eno leto kot prostovoljci in 3. kdor ima lastno podjetje od katerega plačuje najmanj 25 kron davka. Ce ima pa kdo vse te zgoraj naštete lastnosti, ima pa tri glasove pri volitvi. Seveda so vsi nasprotniki nove volivne pravice pograbili ta predlog in ga zagovarjali na vse mogoče načine. Poslušalcev so imeli dovolj, toda ne poslancev ampak plemenitašev, baronov, grofov, knezov in bogatašev, ki so sedeli po galerijah in napeto poslušali, če bodo poslanci sprejeli ta predlog. Ti se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da če so pred postave vsi enaki, da bodo sedaj vsi imeli tudi enako volivno pravico — vsak en glas. Pa tudi zagovorniki splošne in jednake volivne pravice niso počivali. Naj omenimo izmed različnih govornikov le našega izbornega štajerskega poslanca dr. Korošca. On je dejal: »Politične pravice ne smemo meriti po učenosti in po starosti in po davkih. Zakaj naj bi imeli oni dva glasu, ki plačujejo 25 K davka. Ali so morebiti bolj pametni, kakor tisti, ki ga plačujejo 24 K. Saj ni osebna zasluga, da je kdo že bogat prišel na svet. In tisti, ki so bolj učeni na.! bi imeli d vi glasu? Zakaj? Ravno tisti, ki niso učeni potrebujejo pravice in podpore, ker so dosedaj najbolj zatirani. Ce je kdo učen, prav je, saj ima zato boljšo službo in druge dobrote. Zato pa ni treba odjedati manj učenim pravic, ki bi bili tudi Iehko učeni, ko bi bili njihovi starši imeli denar, da bi jih bili dajali v šole. Zakaj bi pa tisti Imeli dva glasu, ki so 35 let stan in oženjeni? Ženitev sama še ni nikoli nobenega naredila pametnega, k večjemu morebiti dobra žena, kakega malo spokori. Kdor pa do 35. leta m prišel k pameti, pa tudi po 35. letu ne bo in bo potem ravno tako neumno volil. Posebno je pa potrebno, da pride več kmečkih in delavskih poslancev v državni zbor, da bodo potem povedali, kako je treba tema stanovoma pomagati in ker jih bo dosti, bocio imeli tudi moč, kaj pametnega ukreniti. — Ko so poslanci vse povedali, bodisi že za novo volivno pravico ali pa proti nji, je bilo glasovanje in sicer po imenih. Vsak poslanec je bil poklican po imenu in je potem rekel: »da« ali »ne«. Nestrpno so vsi čakali, kak bo konec. Predsednik je razglasil ob sedmih zvečer uspeh glasovanja: 201 poslanec je bil proti pluralni volivni pravici, 143 poslancev pa zanjo. Predlog je torej »skozi« padel, kar so sprejeli zmagovalci s velikim veseljem na znanje. Tako bo torej imel vsak en glas pri volitvah, bodisi delavec ali kmet ali baron ali fabrikant.
DE2ELNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVSKEM.
Moravska, ena izmed dežel, ki spadajo k češkemu kraljestvu, je imela volitve v deželni zbor Kakšen je položaj na Moravskem? Večino v deželi imajo Cehi, Nemci so naseljeni le bolj po mestih. Toda dosedaj so imeli Nemci vedno večino v deželnem zboru, ker ie vlada kakor pri nas delala Nemcem na roko. Največ je bil seveda kriv krivični volivni red, ki je
bil tak kakor pri nas. Pri nas ima 45 nemških grofov in baronov 10 poslancev in 10 mesta in trgi. Tudi na Moravskem je bilo tako. * Nemci so imeli večino med veleposestniki in v mestih in so gospodarili nad kmečkim in delavskim češkim ljudstvom. Po dolgih pritožbah je vendar vlada ugodila češkim zahtevam in spremenila deželnozborski volivni red. Sedal so volili že po novem. Volivna pravica šc ni enaka, kakor bi morala biti, a kmetje in delavci so dobili tnkoimenovano peto kurijo, to je 14 novih poslancev. Izmed teh 14 je izvoljeno 10 Cehov in 4 Nemci. Volitve v kmečki skupini so (udi dobro izpadle namreč 38 Cehov in 14 Nemcev. Toda šc nekaj dru-zega se je pokazalo. Kakor hitro so prišli do volivne pravice kmetje in delavci, sc je pokazala moč katoliško narodne stranke češke. Na Moravskem je bilo dosedaj slabo za katoličane. Gosjiodarili so Mladočehi, to so češki liberalci, ki so zabavljali če-/ duhovne, vero, delali pa niso ničesar za ljudi. Kakor pri nas, liberalci so povsod jednaki. Nekateri vneti možje so sprevideli, da tako ne sme iti dalje. Okoli leta 1892 so začeli nekateri delavni možje nad njimi v prvi vrsti duhovnik Stojan, advokat Hruban in trden, izobražen kmet Sa-malek, ustanavljati posojilnice, društva, zadruge in zahtevali so vedno, naj se d A kmetu in delavcu političnih pravic. Po celi deželi so delali shode, začeli izdajati liste. Vsako leto pa je prihitelo tisoče in tisoče delavnih ljudi na Velehrad, kjer stoii cerkev slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ljudje so molili, a zraven poslušali tudi govore svoiih voditeljev. Bili so in so to nekaki katoliški shodi. Uspeh ni izostal. Iz nete kurije je izvoljenih. 7 in iz kmečkih volivnih okraiev blizo 20 katoliško narodnih poslancev. Liberalci so ohranili le malo poslancev. Ko bodo druge volitve, bo še bolje, ker tudi Cehi so spoznali, kje le rešitev kmetov in delavcev. Bog jih živi.
ČUDOVITE RAZMERE V BOSNI.
Zares čudovito pravično postopa bosanska vlada s katoličani. N.ieno delovanje ni skrbeti za mir in red v deželi, ona si je izbrala drugačen delokrog, namreč ta, da hujska Srbe proti katoličanom, da preganja krščene moha-medance, da črni nadškofa in se mu, ako ji kaže tudi prilizuje.V zadnjem času je začela hujskati poulično druhal, da pobija pri uredništvih njej nepriljubljenih listov okna, nadalje je začela pleniti brzojavke ter izkuša izrabljati frančiškane proti katoliški posvetniški*duhov-ščlni. Zlasti ima veliko prestati sarajevski list »Hrvatski dnevnik«, kateri se je začel potegovati za boljše bosanske razmere in ki popolnoma po resnici večkrat pove vladi kako pametno. Zato seveda ga hoče po vsej pravici delujoča vlada zatreti s tem, da Je začela naj-prvo preganjati urednika in upravnika lista, ki sta oba duhovnika. Zastopnik bosanske vlade Herman je dal namreč poklicati k sebi omenjena dva duhovnika in jima povedal, da sta izgnana iz Bosne, ker ščuvata narod. In to je storil zastopnik in zaščitnik pravice v Bosni! Ti in podobni slučaji bosanske vlade nam jasno pričajo kako gnila je ta politika, ki jo vodi bosanska vlada pod vodstvom Hcrmanovim. Ne samo Herman, ampak ves ta ničvreden sistem mora pasti! Bosna je osvojena za dragoceno krvno ceno, in ne zato, da vladajo sedaj v njej tako nečuveno krivične razmere.
PRUSKA NASILSTVA MED POLJAKI.
Poročali smo že, da se upirajo Poljaki nemškim krivicam, ko jim hočejo vsiliti nemški jezik v šoli tudi v veronauku. Otroci so začeli skoro po vseh poljskih krajih štrajkati in ne marajo hoditi v šolo. Seveda so prijeli zato njihove stariše, ki se morajo hote ali
nehote ukloniti kaznim, katere jim narekajo » sodišča. V Poznani ie došlo več oddelkov orožnikov, da zatro štrajk, in da prisililo sta-riše pošiljati otroke v šolo.
ITALIJANSKO OBOROŽEVANJE.
Italijanska vlada hoče na vsak način biti popolnoma pripravljena za vsak slučaj vojske, zato tako hiti s svojimi vojaškimi pripravami. Za nadaljnih 10 let bo porabila za svoja vojaška oboroževanja in utrdbe 40 milijonov, kakor poroča zanesljivo proračunovo poročilo. Toda vlada namerava za vojaške potrebe določiti še 200 milijonov, in sicer največ za zavarovanje italijanske vzhodne meje, toda o tem dosedaj še ni nič določenega sklenila. Neki italijanski polkovnik razpravlja to vpra-šanie v nekem listu, kjer tudi pravi, da se bo Italiia morala omejiti na zgradbo trdnjav, ki zapirajo večje ceste in na trdnjave ob mostovih. Ako ne bo italijanska vlada predvsem nato gledala, tedai bode v slučaju vojske z Avstrijo imela Italija v Benečiji kaj slabo stališče. Zato ie potreba, da zgradi v Benečiji nove železnice, ki bodo velikega pomena v vojaškem oziru.
CERKVENO ROPANJE NA FRANCOSKEM.
Po Francoskem ie začela zopet ona vlada, ki ji ni nič mar za cerkev, ropati in zapisovati cerkveno premoženje. Za cerkev se ona ne briga, pač pa se ji dopade cerkveno premo-ženie, katero hoče dobiti na vsak način ali lepim potom ali s silo to ji je vseeno. Ker pa sc ljudje večinoma ustavljajo tem grozodejstvom francoske vlade, se ne more zapisovanje cerkvenega premoženja izvršiti mirnim potom, temveč skoro povsod mora poseči med razburjeno liudstvo, ki brani svoio cerkev, vojaška oblast, ki pa napravi mir z baioneti in z prelivanjem krvi. Ker se je na že celo dogajalo, da se tudi vojaška srca niso dala pripraviti zato, da bi prelivala kri med nedolžnim ljudstvom, ki brani svoie naisvetelše zaklade, zato francoska vlada pridno skrbi za to, da pošilia le tako voiaštvo k tem ropanjem, ki je popolnoma brezčutno za liudstvo in za vero. In tako se dogaja no velikih krajih, da morejo oblasti le s silo vdreti v cerkve in še tam se jim postavi v bran razliučeno liudstvo. ki se umakne le železni sili vojaštva. Tako dela po Francoskem ona vlada, ki ie izjavila, da ni protiverska ampak le brezverska!
T5S&S
Listek.
Moč strasti.
(Špansko spisal Antonio de Trueba.)
(Konec.)
V.
Lovrova družinica se je tekom let zopet pomnožila. Dva lepa dečka skačeta okrog hiše in Marica, ki je dopolnila že deseto leto, je že prava gospodinja. Kadar mamice ni doma, opravlja vse: zdaj umiva mala dva bratca, zdaj se vrti po kuhinji, zdaj Čedi po hiši in dela ji ne zmanjka nikdar. Na kupu žlindre poleg kovačnice ne raste samo trava, ampak tudi trnje in osat, znamenje in jasna priča Lovrove brezdelnosti. Kladivo in meh počivata, Lovro hodi v krčmo in pije. Pri hiši je žalost, v katero le redko posije žarek veselega življenja..
In kdo si želi veselih žarkov bolj kakor Roža? Dvanajst let je trpela, dvanajst let Je žrtvovala kakor junakinja in zaupala v božjo
pomoč. Zaslužila je po vsej pravici ime svetnice, ki ji ga je nadel nekoč Lovro... Zaman; ne bo več posljal solnčni žarek...
Moči so ji opešale in njeno življenje ugaša: svetilka, ki v njej ni več olja. Bolna leži na beli postelji in čaka konca... Konca ? Ne! Kdo bode poslej skrbel za uboge tri črvi-čke, kdo jim dajal kruha? Kdo bode opominjal Lovra in kdo čuval njegove korake? O smrt, ne pridi šel... In upanje ji vstane v srcu, krepko in močno in vsplapola visoko: še bo živela, še bo skrbela za črvičke, še bo čuvala nad koraki moža — pijanca...
Ob postelji stojita Lovro in Marica. Lovro je zamišljen in strah mu leži na obrazu, Marica joka in svetli biseri ji padajo iz oči na materino posteljo. Bolnica molči in premišlja. Zganila se je . . .
»Ali bo kmalu zdravnik tu?«
»Kmalu ... Vsak čas 1 Rekel je, da pride takoj!«
Zdravnik je prišel in zmajeval z glavo. Videl je, da se bližajo zadnji trenutki in da ni pomoči več. Za jetiko ni zdravila. V hipu je videl, koliko je žena pretrpela; videl je vse prečute noči, tudi vso dvanajstletno žalost in potrtost je videl, ki se bo končala zdaj s smrtjo. Lovro in Marica sta ga prestrašena gledala.
Zdravnik je opravil svoje delo in odhajal. Lovra je poklical iz sobe in mu rekel:
»Ni pomoči več; umrla bo. Kdo je kriv? Ti! Dolgo časa si pletel bič. da ž njim po-ženeš njeno mlado življenje na oni svet. Mnogo je pretrpela. Lahko se kesaš, pa tudi kes je ne bo rešil.«
Lovru so se ulile solze po licu, ki jih je že dolgo zadrževal.
»Roža ne potrebuje sedaj tvojih solz, potrebuje pa tvoje prijaznosti, nežnosti in skrb-Ijivosti. da bo vsaj zadnje hipe svojega življenja imela v tebi dobrega soproga, ljubeznivega očeta in vzglednega moža.«
»Gospod,« je odgovoril Lovro in dušil svojo žalost, »ves drugačen bom zdaj . . . Bog se me usmili pa tudi njej prizanesi!«
»Se po gospoda jI pojdite, potem bo za vsak slučaj preskrbljena,« je naročil zdravnik in odšel.
Kes, ki se je budil v Lovroveni srcu, ie bil tak, kakoršen je bil prej stoinstokrat. Tudi prej se je neštetokrat kesal, pa zopet in zopet padal v staro strast.
Prišel je tudi gospod župnik s sv. popotnico in jo previdel. Mirnejša je bila potem in tudi skrb za bodočnost otrok je zbežala.
Zunaj je lajal pes in se zaganjal, da je glasno rožljala veriga.
Tedaj je Roža poklicala Marico k sebi.
Roža je zajokala in rekla tiho, komaj slišno:
»Vidiš, hčerka moja, meni se bo odslej boljše godilo kakor vam, ker grem v nebesa* . . .
»Ali, mamica, če greste v nebesa, morate umreti« . . .
»Seveda, otrok moj!«
»Ne smete,« je zaklicala deklica in se krčevito oklenila uboge matere. Na smrt Marica še ni mislila, zato so Jo mamičlne besede čudovito zabolele.
»Ne jokaj in poslušaj, Marica,« jo je potolažila mati. »Morda mi odleže ... Če me pa Bog vzame k sebi in mi pripravi boljše bivališče kakor sem ga imela na zemlji . . . tedaj . . . skrbi za svoja bratca!... Ti jima bodi mati. ker druge ne bosta imela ...«
Roža Je obstala. Od solz in žalosti ni mogla dalje govoriti, in Marica jo je objemala in poljubovala.
»Prisegam ti, ljuba mamica, in ne boj se,« je odgovorila deklica in pogledala v znamenje svoje prisege na križ, ki Je visel nad bolnlčino
posteljo. »OleJ, On, ki je še več trpel, kakor mi, On mi bode na strani...«
Slovesen je bil ta trenutek, ko sta se poslavljali mati in hčerka.
»Zaupam ti, hčerka moja,« je rekla Roža po daljšem presledku. Veselje in žalost sta bili obenem v njenem srcu. »Obljubi mi pa še, da boš skrbela tudi za svojega očeta, da ga boš ubogala in mu odpuščala, kakor sem mu jaz... Oče je revež...«
Tudi to je obljubilo dekletce in dolgo časa sta si še gledali iz oči v oči. Rožo je objel spanec, in dekletce je po prstih odšlo od postelje in vun iz sobe, da je ne bi dramilo . . .
Da, Roža je zaspala, k^jti večerni sen jo je zazibal. Blagodejno je tako spanje, ki ga Bog pošilja onim, ki so ga na zemlji ljubili, ki so potrpežljivo nosili križ Njegov in ki so ga klicali v žalosti in težavah . . . Blagodejno je tako spanje ...
VI.
Nekaj mesecev je minilo. Lovro je hodil zamišljen okrog in v srcu mu je ležala še vedno globoka žalost. Spomin na pobožno in nesrečno ženo ga je spremljal povsod, spomin sladak in grenak ob enem, .ker je bil stkan iz ljubezni in kesanja.
Rože ni bilo več ... V duši so se mu oglašale one mehke in proseče besede, ki mu jih je govorila tolikrat, za katere pa ni bil dovzeten. Oglašala se mu je vest, pekoča kakor živo, žareče oglje, in bil ji je poslušen. Nad kupom, zaraščenim s trnjem in travo se je dvignil nov, manjši kupček. Nekateri sosedje so videli Lovrovo žalost, polno kesanja in dobrih sklepov, in prinesli so mu v popravo zopet svoje lopate, pluge ln sekire. Zopet ie za-zvenelo kladivo in veseli udarci po nakovalu so se oglasili, da ni bilo več pri hiši one mučne tišine, ki ie zavladala po Rožini smrti.
Lahko bi rekli, da Rožina duša ni šla v nebo, ampak da se je preselila v lepo telesce dobre Marice. Rožina duša je gledala iz njetilli mirnih očesec, Rožina duša je oživljala in vodila vse delo pri hiši. Pri gospodinjstvu se ni mnogo poznalo, da ie mati umrla. Ko se je zjutraj izza hribov prikazal prvi solnčni žarek, dvigal se je že nad kovačevo streho beikast dim, da se je čudil solnčni žarek; Marica je že kurila. Marica je prala, Marica je kuhala. Marica je bila vsem vse. Sosedam so prihajale solze v oči, ko so videle ob nedeljah dobro deklico, ki je vodila ob vsaki strani enega bratca k maši, oblečenega v črno, žalno obleko, Po maši je vselej pokleknila na materin grob s solzami v očeh, molitev na ustnah, mater v mislih in Boga v srcu ... In tudi dečka sta storila isto, ko sta videla svojo dobro sestrico zatopljeno v gorečo molitev.
Neki večer je Lovro dokončal za soseda dolgo in težavno delo. Sosed je stal v kovač-nici in čakal. Delo mu je bilo po godu, zato je rekel:
»Lovro, pojdiva! Danes bom dal jaz za polič«...
»Hvala, ne grem!« Zardel je malo, ker obšli so ga težki spomini na preteklost. — »Ze dolgo nisem pil vina, pa ga tudi ne bom nikdar več.«
»Ne bodi no! Meniš, da ti bode škodovalo na časti ali na zdravju ali na denarju, če bos spil merico vina?«
»Zal, vem iz skušnje«...
»Prijatelj! Vse kaj drugega je, če piieš, da se okrepiš in dobiš novih moči za delo, kakor če piješ, da se opijaniš. Poglej krog sebe! Koliko vrlih mož ie v fari, pa ne pijejo sani" vode . . . Hudirja, kaj nisem človek, pošten človek? Zato po delu tudi zaslužim kozarec vina? Nihče me ne gleda postrani zato . Tudi tebe ne bo nihče!«
»NI ml zato! Sklenil sem . . .r
Lovro j* že omahoval; sosed te je še malo podražil:	.
»Sklenil... Skleni 1 Koliko se je že skle-' nilo, pa tudi prelomilo. Morda se bojiš za par krajcarjev? Ne boj se, bom jaz plačal!«
»Da ne boš rekel, da sem tak in tak, poj dival« Sosed je bil pritisnil na pravo struno. Lovro ni hotel biti stiskač in tudi sedaj ga je premagalo njegovo samoljubje. Šel je pa s sklepom, da vino samo pokusi.
in res ni pil mnogo, kajti kmalu je bil doma, dasi bolj vesel kakor po navadi. Tisto noč je tudi bolje spal; žalost ga je namreč nad-| legovala tudi ponoči, da se je cele ure brez spanja premetaval po postelji; tisto noč pa ga' je žalost zapustila.
Dan za dnevom je ginil, ni pa izginila iz Lovrovega srca žalost. Vest se je oglašala vedno huje, grizla ga in budila vedno znova mučne spomine na ubogo ženo.
Zgodilo se je, da je prinesel v kovačnico Menhaka nažgat svojo pipo. Kovač je bil se bolj žalosten kakor po navadi, ker je Marica nekaj bolehala. Obilno delo je marljivo čebelico utrudilo. Kovač je bil v strahu zanjo in vedno mu je bila na mislih. Kaj bo ž njim in dečkom, če mu tudi njo Bog vzame. Zaskrbelo ga je; zato mu je bil prihod Menhakov še po volji, da bi se vsaj malo raztresel.
»Lovro, pusti vendar žalost in bodi vesel! Ne pomaga ti nič iaj ti ni treba vedno misliti na rajnico! Človek je samo za en čas, saj veš...«
»Ko bi jo mogel pozabiti I«
»Pojdi z menoj, in pozabil jo boš! Samo kozarček, pa ti bo precej odleglo za nekaj časa!«
»Se zastonj trudiš! Me ne boš! Dostikrat sem te ubogal, pa ni bilo prav.«
»Zadnjič je bilo pa prav, ko si šel s temle,« in pokazal je Menhaka ne sosedovo hišo.
»Res je; nisem se hotel braniti, morda bi mi bil zameril. Ti mi ne boš1.«
»Povej mi po pravici, ali te ni takrat zapustila žalost vsaj nekoliko?«
»Da, me je!«
»Vidiš, zato pojdi z menoj I Samo kozarček ga boš, pa boš šel spet domov k otrokom. Pojdi, boljše ti bo! Močem ti dobro.«
In Lovro se je spomnil onega mirnega večera, ko mu je bilo tako dobro in lahko pri srcu, dasi ga je bil spil samo par kozarcev. Pomislil je še malo in šel z Menhakom . . . Prišel je zopet na staro pot.
Pred krčmo sta srečala Botero, ki je nesla kakor po navadi steklenico pod predpasnikom.
Lovra je gledala pomilovalno. Besede so ji kar same prišel na jezik.
»Oh, Lovro, Marica je tako bleda in upa-dela! Kaj ji je? Bojim se, da ne bi šla za materjo . . . Pridnost je podedovala po njej, pa tudi nesrečo. Kar zdi se mi. Pazi nanjo I«
Lovro se je ustrašil in zazeblo ga je v srcu. Razumel ie besede Botenne še predobro in čutil je v njih tudi rahel opomin, ker ga je videla v Menhakovi družbi. Botera se je polomljenih korakov zibala dalje in Lovro ji je hotel nekaj odgovoriti. Pa Menhaka ga je stisnil za roko iu ga potegnil za seboj:
»Kaj hočeš babi ? Pusti jo!«
Ko je Botera prišla mimo kovačnice, je na vrtcu za hišo zagledala Marico. Na obrazu so se ji poznali sledovi bolezni in oči so ji žalostno zrle v tla. Na ustih ji ni krožil smeh. kakor tolikrat prej.
»Kaj bo s teboj, dete, ker si tako pridno,« io je ogovorila starka. »Le ne trudi se preveč; veš, delo tudi škoduje in tvoje moči so še Šibke. Pomisli, še mater je zdelalo . . . Kam
Iso šli pa oče?«
Marica je dobro vedela, da jo Botera skuša, in vprašanje ji je bilo neprijetno. Ni od-
govorila, kajti solze so ji zalile oči. Zbežala je v hišo in se zjokala na glas.
Tisto noč se je zopet zgodilo, kar se je prejšnje čase tolikrat in tolikrat dogajalo. Zdaj pa zdaj je pogledal skozi okno kovačeve hiše droben dekliški obrazek. Bila je Marica. Pri-služkovala je, če se že oče vrača domov. Pa ni slišala drugega, kakor šum reke. Tuintam je zalajal na vasi pes. Zaprla je zopet Marica okno in se vsedla k bratcema na posteljo. Strah ju Je bilo, ko ni bilo očeta doma.
Nazadnje so ga vendar pričakali. Zunaj so se začuli pretrgani, opotekajoči se koraki in mrmrajoče besede. Po dolgem je bil oče zopet — pijan . . .
Marica je prižgala luč in hitela ven očetu naproti. Odprla mu je vrata.
»Čemu čuješ? Spat bi šla, spati Kaj se bojiš zame ... za svojega očeta se bojiš? O, takih otrok, ki se boje očeta! Boga hvalite, da me imate!«
Govoril je, kakor govore pijanci. Deklica se je boječe odmikala od njega in molčala. V globočini srca pa se ji je na tihem oglašal proseč glas: »Mati blaga, pomagaj mi, pomagaj mil«...
VII.
Zopet je bila zelo temna noč, in ura pri Materi Božji je odbila polnoči. In dasi sta Lovro in Menhaka pila v krčmi, dokler jima niso pokazali vrat, se v kovačevi hiši ni niti enkrat odprlo okno, in ni se pokazala skozenj drobna glavica Maričina . . .
Pijanca sta prišla čez most. Oba sta se opotekala in se ločila, kakor po navadi. Lovro je postal pred svojo hišo in zazdelo se mu je, da sliši votel, obupen glas. Čakal je in napenjal uho.
»Menhaka, ali si pal?«
Vse tiho. Odgovora ni dobil. Potrkal je na viata, da so zašklepetala, in se jezil nad svojo hčerko. Po stopnjicah je prišel starejši sinček in jokal.
»Čemu jokaš? Ali se ti godi krivica? . . , Ti otrok ti! Nad svojim očetom boš jokal?«...
»Marica umira,« je zastokal deček.
Lovra je spreletel mraz in takoj se je streznil. Skočil je po stopnjicah in stopil k hčerki. Mlajši deček je tudi joka! ob postelji.
»Kaj ti je, ljubo dekletce, hčerkica moja,« vprašal jo je urno, v eni sapi, in ljubezen je bila v njegovih besedah.
»Umiran, oče . . . Odpustite!« Olasek je bil tih in tresoč.
»Moj liog,« je zakričal Lovro in poljubil mrzli, smrtnobledi obraz. Hitel je na balkon in zavpil proti sosednim hišam: »Menhaka, oj sosedje, hitite!... Hčerka mi umira!«
Nihče ni odgovoril . . . Zunaj so šumeli valovi in vmes sc je čulo lajanje psov. Prižgal je svetilko in odšel.
Hotel je k Mcnhaki. Zakričal je strahu in svetilka mu je omahnila, ko je na potu z nogo zadel na ležečega človeka. Posvetil je bližje. Groza ga je obšla, ko je spoznai Menhako. Ležal je v mlaki krvi. Pal je: z glavo je bil zadel ob oster skalnat rob in se ubil. Smrt pijanca . ...
Lovro je stal in gledal. Doma umira hči, pred njim leži mrtev prijatelj in se koplje v mlaki krvi. Na sencih velika rana in iz nje curlja še skoro gorka kri... Skočil je k Bo-teri. Užgala sta bila z možem luč, ker sta slišala Lovrovo vpitje. Mož je hitel po zdravnika, Lovro in Botera pa sta se vrnila k umirajočemu otroku.
Marica je še komaj govorila. Z roko je pomignila očetu, da jc pristopil in govorila je tiho, a slovesno:
»Oče moj, umrjem! Bratca ne bodeta-imela ne matere, ne sestre, ki bi skrbela za nju in ju tolažila ... Ali bodeta imela očeta?«
Lovra je tiščalo v grlu. Solze so mu zalile oči; pred seboj je videl vso preteklost in komaj je spregovoril:
»Da, hčerka, imela bodeta očeta! Prisegam ti pri umrli materi in pri svojem zveliča-nju . . .«
»In tudi mater bodeta imela,« je vzkliknila Botera in zajokala.
»Ljubi Bog, naša mati in jaz vas bomo blagoslavljali,« je šepnila še enkrat Marica in od veselja so ji zalesketali v očeh bliščeči biseri . . . Malo trenutkov pozneje se je dvignila dušica gori v jasne višave k dobri mamici ...
• • •
Zopet je pelo kladivo ob nakovalu in glasno so odmevali udarci. Kup ob kovačnici je rastel in trava na nJem je izginjala. Lovra je težila velika žalost, a nikdar je ni odganjal s pijačo. Vino nima zdravila za žalostno srce. Spominjal se je, kaj je bil prisegel hčerki, ko je umirala. Slovesen trenutek je bil takrat in Lovro ga je držal: Postal je zopet pravi oče.
Dečka sta hodila v šolo in sta bila srečna in zadovoljna. Je bil pa zadovoljen in srečen tudi oče? — Vprašam vas, ali more biti srečen mož, ki mu vsak dan očita pekoča vest, da je potisnil s svojim nerednim življenjem svetnici in angelu v roke — mučeniško palmo?...
Prvi papirnati denar v Evropi. lega je uvedel leta 1482 vojaški governer Alhainy na Španskem, don Inigo Lopez de Mandozo. Pri obleganju Alhamy od Saracenov dal je napraviti male listke, na katerih je bila napisana na enej strani številka denarja, na drugej pa njegov podpis. Vsled težke vojske prisilil je prebivalstvo, da je začelo listke sprejemati za denar. Po končani vojski izplačal je guverner papirje v kovinastein denarju.
Izseljevanje čez Antvverpen je leta 1905 precej naraslo. Tako se je i. 1904 izselilo čez Antvverpen 51.260, a lani že 76.735 oseb. Presenetljivo je, kako je naraslo lani število naših avstrijskih izseljencev na 20.337 za 10.775 več, kakor predlanskem, medtem ko ie naraslo število ogrskih izseljencev za 3382 in je znašalo 14.246. Avstrijski podaniki so se podali čez morje v Zedinjene države 1. 1905 14.398, I. 1904 7059; v Kanado 1. 1905 5970, 1. 1904 2486; v Afriko 1. 1905 13, 1. 1904 1; v Južno Ameriko I. 1905 5, 1. 1904 16; v Avstralijo 1. 1905 1. Ogrski izseljenci so pa potovali le v Zedinjene države (13.410), v Kanado (817) in v Južno Ameriko (18). Med avstrijskimi izseljenci je bilo 14.179 mož in 6158 žena, ogrskih mož Je pa bilo 4505 in 8724 žena. Cez Antvverpen se je povrnilo nazaj 1. 1905 12.601 oseba, 1. 1904 pa 16.520 oseb.
Pretenje s stavko kaznovano kot izsiljevanje. Tvrdka Kohout v Smihovu je sprejela nekega delavca, ki Je bil svoi čas socialni demokrat, a se Je pozneje pridružil narodno-socialni organizaciji. Delavec iste tvrdke in. zaupnik socialnih demokratov, Hnilicka, je nato zahteval, da tvrdka novovsprejetega delavca odpusti, ker bodo sicer vsi delavci stavkali. Nato je tvrdka tožila pri deželnem sodišču v Pragi, ki je Hnilicko obsodilo po § 986 radi izsiljevanja po nevarnem pretenju na 3 mesece težke Ječe.
Kralj povozil inoža. Angleški kralj je povozil z avtomobilom na potu iz Londona v New-Market nekega moža. Kralj je takoj ustavil voz in sam nadzoroval prevoz povoženca v bolnišnico.

Razgled po domovini.
t Simon Gresorčtf.
' Pesnik Siinon Gregorčič. V soboto, dnč 24. t. m. je umrl v Gorici vpokojeni vikar in veliki slovenski pesnik. Zadela ga je kap že prejšnjo soboto. Pokopan je bil v ponedeljek, duč 26. nov. na pokopališču sv. Lovrenca v Libušnjem, kakor je sam želel v svoji oporoki.
Življenje njegovo se je snovalo takole:
Njegov oče je bil razumen, spoštovan posestnik na Vršnem, hišna št. 17., pod Krnom na levem bregu bistre Soče. Tu se je porodil Simon Gregorčič dne 15. listopada 1844. kot drugi sin. Domači kapelan, Anton Gregorčič, ga je naučil brati in pisati. Ker je bil modra glavica, pošlje ga oče v Gorico, kjer je hodil v šolo. L. 1856. prestopi v gimnazijo. Napredoval je izvrstno, zato je v tretjem gimnazijskem razredu prišel v malo semenišče. Tukaj se je seznanil s prerano umrlim Iv. Stresom in drugimi tovariši, s katerimi se je uril v slovenskem spisovanju,-učil srbskega in češkega jezika, prebiral klasike, v poznejših letih premišljal Prešerna. Takrat je jel zlagati pesmi in jih je nekaj poslal »Glasnik-u«. Profesor Ivan Šolar mu je vzbudil sosebno ljubezen do materinščine in veselje do latinskih in grških klasikov. L. 1864. je prebil zrelostno izkušnjo z izvrstnim uspehom. Posvetil se je duhovskemu stanu; posvečen je bil dne 20. vinotoka leta 1867, v tretjem letu in 1. 1868. je končal bogoslovne šole. Na svoji prvi službi kot kapelan v Kobaridu je osnoval narodno čitainico, sam sodeloval s poučnimi m šaljivimi govori, uril pevce v petju in tako budil ljudi za narodno delo. L. 1873. je nastopil kapelansko službo v Rifenberku, kjer je pastiroval do konca leta 1881. Zaradi slabotnega zdravja se je dal za nekaj časa upokojiti, a že prihodnje leto je sprejel službo vikarja v Gradišču poleg Pr-vačine. Tam je stopil tudi v pokoj in živel nekaj let v svoji hišici samotarsko in skromno. Zadnja leta se je pa naselil v Gorici, kjer ga je danes obiskala bela žena.
»Vzajemni zavarovalnici« se zahvaljujeta posestnika Matija Klobučar in Uršula Cetinska v Pirčah, ker jima je tako naglo in točno izplačala škodo vsled požara dnč 16. avgusta, in jo prav toplo priporočata.
Od Sv. Gore pri Litiji nam pišejo, kako težko so se farani ločili od č. g. Antona Medveda, ki je odšel na svojo novo župnijo. Deset let in 18 dni je bil gospod župnik ined njimi in veliko storil za cerkev in farane. Sedaj jih navdaja le šc ena želja, da bi čim preje dobili naslednika.
Umrla je v LJubljani gospa Marija Cepu-der, učiteljeva soproga in mati gorjanskega gospoda kaplana. Bila je vzgledna krščanska mati in gospodinja. N. v m. p.!
Cenjene gospode dopisnike našega lista prosimo, naj nam pošljejo rokopise zadnji čas saj vsak ponedeljek dopoldne, če hočejo, da pride njih dopis v številki tistega tedna.
Listnica u. iništva. Slavnemu pevskemu društvu »Nano.« v Gočah: Vaše poročilo smo žal prepozno dobili za zadnjo številko »Domoljuba«. Oprostite!	'
+ Naši krošnjarji in nedeljski počitek. Krošnjarji iz kočevskega, ribniškega ih laškega okraja, ki krošnjarijo s pomerančami in podobnim blagom, so hudo zad«ti, ako tudi
zanje velja nedeljski počitek ln bi torej v nedeljah smeli le štiri ure krošnjariti. Kajti baš v nedeljah in praznikih je zanje najboljša kupčija po gostilnah in kavarnah. Poslanec dr. Šusteršič je radi tega posredoval pri trgovskem ministru dr. Fortu, da bi odredil za krošnjarje izjemo. Ni še dognano, bode li vlada v stanu, ustreči željam naših krošnjarjev.
+ Železnica Trebnje-Št. Janž. Kakor smo poročali, je ta železnica zagotovljena in, kakor stvari stoje, se bodo že v jeseni 1907 Trebanj-ci vozili po železnici v Št. Janž in Št. Jan-ževci v Trebnje. Toda vsekakor je še marsikatera podrobnost vravnati, preden se prične zgradba. Pri tem je zelo veliko odvisno od razsodnosti prizadetega prebivalstva od-nosno prizadetih občin ob novi progi. Naj vsi prizadeti krogi uvažujejo, da bi bilo nevarno, delati malenkostne težkoče, in tako za vselej pokopati železnico, ki se danes nudi pod tako ugodnimi pogoji, kakor se še nobena železnica ni zgradila. Naj se le pomisli, da se od prebivalstva odnos, občine ne zahteva niti vinarja prispevka, da torej dobe železnico popolnoma brezplačno, brez vsake žrtve! Vso čast moramo pri tej priliki dati poslancem S. L. S. ki so se z neumorno žilavostjo potezali za novo železnico. Bilo bi pa naravnost krivično, da bi pri tej priliki zamolčali, da ima velike zasluge za novo železnico zlasti tudi baron Schwegel, ki je kot predsednik upravnega sveta dolenjskih železnic projekt podpiral, ravno tako kakor ekscel. Liharzik, kot referent omenjenega upravnega sveta. Odločilno pa je bilo, da je železniški minister pl. Derschatta ves svoj upliv zastavil v prilog novi železnici! Naj bi vsi ti napori ne bili brezuspešni! Glavna stvar je, da železnico dobimo in druga, da jo dobimo brez lastnih žrtev, ker je Št. Janška premogovna družba okoli 800.000 kron zgradbe-nih stroškov in pa jamstvo tovorov do 430.000 meterskih stotov prevzela nase in tako omogočila novo progo. Vse drugo je napram tem glavnim točkam manjšega pomena.
+ Vipavska železnica. Z Dunaja nam poroča poslanec Žitnik: Na razna vprašanja odgovarjam to-le: Upravni svet Vipavske železnice jc bil vložil prošnjo za koncesijo, da se podaljša železnica od Ajdovščine do Št. Vida. Železniško ministrstvo je odgovorilo z dopisom z dne 13. nov., št. 28.595, naslednje: Revizija nameravane proge se je vršila 18. in 19. aprila .Pri tej priliki so naglašali skoraj vsi interesovani faktorji, da bi železnica le tedaj imela večji gospodarski pomen, ako se ne zgradi le do Št. Vida, ampak do Postojne. V tem slučaju pa zahteva vojno ministrstvo, da podaljšana železnica od Ajdovščine do Postojne nima značaja lokalne železnice, ampak ustrega večjim vojaškim zahtevam. V tem oziru pa bi popolnoma odgovarjala vojaškim zahtevam nova proga, ki bi državno železnico Gorica-Trst od postaje Štanjel na Krasu zvezala s Postojno. Ta nameravana proga bi bila tudi mnogo cenejša. Ko se zgradi proga Štanjel-Razdrto-Postojna, potem se more Vipavska železnica podaljšati le kot lokalna. Pa tudi v tem slučaju more železniško ministrstvo sedaj dati koncesijo za podaljšanje le do Vipave, ne pa do Št. Vida. Vprašanje pa je, ali se izplača železnico podaljšati le do Vipave.
Kakor čujemo, zahtevajo vojaški krogi, da se čim preje zgradi želcznica Štanjel-Razdrto-Postojna. Ko se to zgodi — do 1. 1910 je baje gotovo — potem nastane vprašanje: Ali se Vipavska žeUznica zveže s progo Štanjel-
Postojna na Razdrtem ali drugod. Treba pa je prav razumeti stališče železniškega ministrstva. Vlada se ne protivi tej železnici od Ajdovščine do Postojne, le garancije za obresto-vanje in amoitizacijo zgradbenib stroškov noče sedaj prevzeti za celo progo, ampak le do Vipave. Ce pa dobe Vipavci zanesljivega garanta ali poroka, potem ni nobene ovire. Zal, da nimamo bogatih stricov v Ameriki — ali deželna blagajna boljših dohodkov!
— CudnI kupovale! konj za armado. V četrtek dne 22. t. m. vršil se je na Vrhniki semenj konj za vojaške potrebščine. Na ta semenj na katerega je z lepaki vabilo vrhniško županstvo, se je prignalo z bližnjih kakor tudi iz raznih oddaljenih krajev celo iz Št. Petra na Krasu — nad 80 lepih konj. Komisija, katera je bila mažarska, ni niti enega konja kupila, Med vsemi konji jim je bil najbolj všeč neki stari klompin, katerega je neki posestnik nalašč na semenj postavil ker je slučajno ž njim pripeljal mleko v vrhniško mlekarno. Posestniki konj so bili zelo razburjeni nad takim postopanjem slavne mažarske komisije. Dvomimo, če bodemo v bodoče na tem sejmu videli še kakega konja, ker ljudstvo se ne bo več pustilo Mažarjem imeti za osla. Čudimo se tudi, zakaj se v naše kraje v to svrho pošilja mažarska komisija. Ali ne vedo visoke vojaške oblasti, da so Mažari povsod Avstriji nasprotni ?
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Strašno novico prinaša sobotni »Slov. Narod«. »Domoljub« laže, tako poroča šentviški nadučitelj ali pa v njegovem imenu njegov izza zadnjih šentviških občinskih volitev zaradi svoje debele resnicoljubnosti dobro-znani sin dr. Žirovnik.
Kaj se je pa »Domoljub« zlagal? Zapisal je, da je bil tudi nadučitelj Lavtižar iz Šmartna na zaupnem shodu liberalne stranke.
Lavtižar pa nI bil na shodu, to tudi »Domoljub« rad potrdi, ker noče nikomur delati krivice. »Domoljub« tudi potrdi, da je dopisnik takoj sporočil to zmoto in prosil, naj se do-tična novica v toliko popravi, a je bilo prepozno, ker je bil »Domoljub« že v strojih.
To je vse, kar je naredil »Domoljub«, katerega Žirovnik tako zelo sovraži in je zato v »Slov. Narodu« napisal o njem toliko gro-zovitosti, poleg tega se pa po stan navadi zopet hvali na vse pretege, kaj vse je v Sent Vidu že naredil in še bo. No, o tem njegovem delu Šentvidci menda ne vedo še nič veselega poročati, sicer bi ga bili v dolgi dobi 151etnega delovanja že izvolili v občinski odbor, kar je njegova tiha, a najiskrenejša želja, pa dose-daj ga še niso.
Na piki ima »Domoljub« šentviškega Ži-rovnika. Tako se pritožuje »Slov. Narod«. »Domoljub« pa danes Žirovniku prav odkrito pove, da bo v prihodnje še bolj odločno vzel na piko vsakega učitelja, kateri bo mlajši rod vzgajal za narodno napredno, to je frama-zonsko stranko, pa naj to dela skrito ali pa očitno. Ali razumete, gosp. Žirovnik?!
Dober svet obema Žirovnikoma pa d4 za danes »Domoljub«: Naj dobro in večkrat prebereta ter premišljujeta uvodni članek »Slovenca« pretekle sobote — o smrdokavri!
Pri sv. Katarin) nad Medvodami je bilo preteklo nedeljo, na praznik sv. Katarine izredno veliko ljudstva iz vse ljubljanske okolice, pa tudi od drugod.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Blaž Potočnikova čitalnica je preteklo nedeljo priredila prvo javno predavanje v tej sezoni, ki je bilo obiskano srednje dobro. Ta dan je šlo veliko Šentvidcev k sv. Katarini. Predaval g. Slavko Ravnikar iz Ljubljane. Prav poljudno in prepričevalno je opisal, koliko škode in nesreče pri kmetijstvu in delavstvu povzroči alkohol. K sklepu je podal še nekaj lepih misli o potrebi zadružništva. Po predavanju se je med poslušalce kot Miklavževo darilo razdelilo 100 izvodov knjižice »Sveta vojska«. Prihodnjo nede-lio 2. decembra bo predaval g. kanonik Suš-nik. — Volitev v krajni šolski svet je bila preteklo nedeljo. Izvoljeni so bili: Anton Belec iz Št. Vida, Ivan Bergant iz Dravelj, Albert Vodnik iz Podutika in Valentin Zabret iz Št. Vida. — Cesto, ki v Št. Vidu drži z glavne ceste v Vižmarje in proti kolodvoru, bodo prestavili, da bo izpeljana bolj naravnost. — Za družbo sv. Cirila in Metoda so tukajšnji Mo-liorjani darovali 32 kron.
g Dopisniku »Slov. Naroda« v Šmariji. I vrdka Cene et Comp. si že celo desetletje prizadeva, da bi koga izmed sebe spravila na županski ali poslanski stolec. Zavedni možje pa, katere ta privandrana družba zlasti zadnje dve leti po »Narodu« blati, pravijo, da so časi boštanjskega valpeta potekli. Ti večni kandidatje naj se naučijo najprej sebi gospodariti, potem jih bomo šele spustili k občinski upravi! — V hiši, ki ima veliko reklamnih napisov, pa malo blaga, ta družbica sklada pesmice o dekanu, kaplanu vincu in devicah — in to iz same hvaležnosti! Dekan so jih podpirali, spravili njih hiše do veljave, zato ližejo še njih mrtve kosti. Kaplani so dali brezobrestno posojilo, in še kapital navrgli. Na device se mladi Cene tudi dobro razume, saj je rajši pošto pustil, kot pa nje. Tudi vino jim v glavo udari, pa kaj hočemo, rajni oče L. v L. so dali »na račun«, potem so pa račun seboj v grob vzeli, mi smo pa zapeli tisto veselo: »Mica Kovačeva, piva, nč pvačova.«
Iz kranjskega okraja.
g Iz naših društev. Meseca novembra so bila predavanja: 1. v Cerkljah dvakrat in sicer: o početku in razvoju krščanstva in o socialni zgodovini slovenskega kmeta v srednjem veku, 2. v Naklem: o zgodovini domače fare; 3. v Šenčurju: o slovenski zgodovini v novejši dobi; 4. v Šmartnem pri Kranju: o pomenu in napravi testamenta. Tu bo 2. dec. predavanje o »ledenikih in postanku gorenjske doline.«
g Predavanja v naših izobraževalnih društvih se bodo vršila vso zimo. Dekanijski odbor je preskrbel več predavateljev. Društva naj se le pravočasno oglase za-nje, ustreglo se bo lahko vsem.
g Ponesrečil se je v Stražišču pri Kranju minoli teden edini sin posestnika F. Star je bil 16 let. Lezel je gledat zajce, ki jih je imel na neki nastavi v hlevu. Kad, ki je bila polna vode in na katere rob je stopil, se prevrne in fant pade tako nesrečno, da obleži nezavesten. Drugi dan zjutraj je umrl. Bil je dober mladenič.	,,
g Deželna cesta, ki pelje iz Kranja v Sko-fio Loko je skozi vas Stražišče v silno slabem stanu. Blata je toliko, da ga gaziš do členkov. Kadar je pa dež, stoji ti voda na cesti. Jarkov ob strani ceste ni nobenih, pač je jarek sredi ceste, ker visi cesta ob obeh straneh proti sredini. Cas bi bil, da se vsaj enkrat pošteno nasilje in to sedaj ob začetku zime. Vožnje po tej cesti je veliko, zato naj se gleda tudi nato, da se ohrani v dobrem stanu. Cestarjev in de-
lavcev na tej cesti ni skoro nikdar videti. Čudno se nam zdi, zakaj imamo okrajni cestni zastop, ko vendar skoro nič ne gleda, da bi bile ceste v dobrem stanu. Poprej, ko so morali ljudje sami nasipati cesto, morala je biti posuta parkrat na leto in nadzorovala se je od okrajnega glavarstva. Sedaj pa je vse dobro. Kmet plača svoje prispevke za cesto, za nasi-panje pa skrbi liberalni cestni zastop, ki obstoji po večini iz ljudij, ki ne hodijo peš, marveč se vozijo v kočijah. Kako pa se nasuje in v kakšnem stanu so ceste, o tem se več ne prepričuje višja oblast. Saj za kmeta in delavca je vse dobro, tako mislijo nekateri. Bomo videli, če je res tako!
Raznoterosti z Olševka. Naša dekleta, članice Marijine družbe in izobraževalnega društva so na vabilo pretečeno nedeljo na Jezeru na Koroškem dvakrat predstavljale igro »Sveta Neža« pri Štulerju v splošno zado-voljnost Jezerčanov. Prostorna soba je bila obakrat prepolna. Slava pridnim dekletom in tudi Andrčovemu Janezu, ki jc vlogo Sim-forijana tako dobro igral. — Naš duhovni pastir č. g. Andrej Vole župnik v p. je ves vnet za vzgojo vinske trte okoli župnišča. Vsadil jo jc leta 1892. in sedaj se vije okoli in okoli župnišča. Pridelal je lansko leto od te trte 95 litrov mošta, letos pa 75 litrov. Trgatev je bila lani 4. oktobra letos pa 19. oktobra. Boste vprašali, kakšno je olševsko vino. Tako, da se ne dobi povsodi. Lani so bili trije možje po opravilih v Olševku iz Žužemberka. G. župnik jim je dal to gorenjsko vino poskusiti, in so rekli, da se malo ali nič ne razloči od dolenjskega. Kakšno bo pa letos, bo pa prihodnjost povedala. Hvala se mora izreči Olševčanom da niso pri trti cel čas nobene škode naredili.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Mengša. Dne 11. novembra je bilo v našem izobraževalnem cjruštvu predavanje. Predavalo se je o živinoreji in sploh o gospodarstvu švicarskih kmetov. Udje se zanimajo za predavanja. Zato jih obiskujejo vedno v večjem številu. — Z novim letom nameravamo izobraževalno društvo preosnovati v izobraževalno in podporno društvo.
g V Ameriko je odšlo pied nedoigim časom iz mengeške fare več ljudi, zlasti deklet. Da bi le tam bili tudi srečni! — Mnogo deklet je odšlo letos šivat slamnike v razne kraje, kakor v Bukarešt, Čirih itd. Izredno veliko jih je odšlo v Breslav. Dal jim Bog zdravja in obilo zaslužka!
g »Čebelica« v Mengšu začne delovati s prvo ad ven trio nedeljo. Razdeljena bo v dva gdseka, moški in ženski.- Svoj prostor ima v sobi izobraževalnega društva (v stari šoli). Moški odsek bo deloval vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne, ženski pa od 1. do 2. ure popoldne. Čeprav je že zima, vendar upamo, da bodo pridne čebelice nanesle mnogo strdi.
g Sv. misijon se bode vršil od prve do druge adventne nedelje v Mekinjah. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi. Udeležite se ga v obilnem številu 1
g Iz Moravč se poroča: Nova ljudska posojilnica je našim liberalcem trn v peti. Svoje nevolje sicer v začetku niso pokazali, ker so se bali izdati svoje srčne bolečine. Pravili so: naj napravijo klerikalci kar hočejo — in Pan-gretov oča so baje rekli: »to je napredna stvar« Seveda, še sanjali niso, kako krasno bode posojilnica uspevala. Komaj pa je začela dobro poslovati, že so jo mrcvarili v »Narodu« Toda kaj se Moravčani zmenimo, kaj »Narod« piše. Kier osel leži, tam po oslu smrdi Za liberalne oslarije se zanima pri nas 'c učitelj Toman, »napredni« Pangre in še par drugih, ki tvorijo tukaj liberalno strančtco. Posojilnica pa ne meneč se, kaj poreOeta lo-
man in Pangre, vrlo deluje. To pa liberalce silno bode, ker gre jim za lastne koristi. Zato so vneli pred dnevi strastno agitacijo proti * naši posojilnici, svojo pa kujejo v zvezde. — Cujte, s kakimi neumnimi lažmi lezejo liberalni kimovci na dan. Pravijo, da obrestuje naša posojilna po šest od sto, dasi je obrestovala in obrestuje po 5%. Kakor čujemo, imajo zato neki sodnijske dokaze. Mi navzlic vsem dokazom imenujemo nesramne lažnike vse tiste, ki posojilnico na tak način obrekujejo. Posojilnica obrestuje vedno po 5%, kdor ne verjame, naj pride gledat posojilniške listine in pokaže se mu črno na belem. Zraven tega pa ima tudi znižanje pristojbinskih kolekov (štem-peljnov), česar liberalna posojilnica nima. Torej je med našo in liberalno posojilnico še velika razlika. Zato smo pa res radovedni, kaj nameravajo liberalci s svojimi lažmi in sleparijami. Hočejo li s tem uničiti našo posojilnico? Z lažmi je ne bodo! Morda si hočejo z lažmi priboriti napredka? No, z lažmi zabredejo v blamažo, ker laž ima kratke noge, s katerimi se liberalci ne bodo nikdar povzpeli do svojega cilja. — Naši somišljeniki! S takimi sredstvi nas skušajo torej slepariti liberalni prijatelji. Sedaj jih poznamo. Prepričani bodimo, da ljudje, kateri iščejo svoje koristi v tem, da škodujejo bližnjemu, ne bodo osrečili naroda, niti ga dvignili do prostosti! Zato proč od pristašev »Narodove« klike.
Iz blejskega kota.
g Silovit vihar. Minoli ponedeljek, t. j. 19. t. m. je razsajal v Bohinju strašen vihar. Ljudje kaj takega ne pomnijo. Kmalu popolu-dne se je stemnilo. Na obnebju pa so se podili temni oblaki semintja. Mahoma pritisne orkan od juga s tako silo, da so se ljudje bali in pričakovali kaj hudega. Res, vihar je privzdigoval, lomil in po zraku nosil deske. Kakor bi trenil, odlomil in odnesel je na Bistrici malo-dane pol strehe posestnici Poloni Zen. Prebivalci so morali iz stanovanja, drugi si zopet niti upali niso na prosto, da ne bi kaka deska z bližnjih streh ali iz zraka priletela. Imenovani posestnici so dobri sosedje takoj prihiteli na pomoč ter pomagali nositi deske in poškodovano streho popravljati. —Martin Kavaiar, 28 let star mladenič, je tudi pridno nosil deske od bližnje Cučkove žage. Ko sta nesla od on-dot z Markom Štendlerjem v isti namen deske čez most — bilo je zvečer — zgrabi viharni vrtinec Martina Kavaiarja ter ga hipoma vrže z mosta v deročo in narastlo vodo v Bistrico. V valovih je ponesrečenec takoj izginil — kot žrtev prave krščanske ljubezni. Našli so ga čez štiri dni, ko je voda upadla, blizu Nomen-skega mosta — Podkoritom. Ranjki je bil več let vojak v Kotoru. Še v letošnjem letu je moral k orožnim vajam v Dalmacijo. Na morju, kjer se je tolikokrat vozil v najhujšem viharju, ni našel smrti, pač pa v narasli vodi doma. Povrni mu Bog! — Druga nesreča je bila na Bitnjah. Krasni stolp podružne cerkve Matere Božje je brez strehe. Ob pol 1. uri popoldne istega dne je vihar odnesel stolpu streho z vsem nastavom vred čez pokopališče. Ljudje, ki so videli ta prizor, pravijo, da je vihar od spodaj privzdignil stolpov leseni nastav ter ga vodoravno nesel čez cerkveno ozidje, potem šele se je v zraku polagoma zgornji del zasukal in padel z velikim hruščem čez cerkveno ograjo. Škode je gotovo 6000 kron. Zvonik je bil ličen ter primeren cerkvi in romantični okolici. Dobri verniki, spadajoči pod bitenj-ski zvon, pač ne bodo pustili zvonika brez strehe. Upati je torej, da ga z združenimi močmi kmalu popravimo. — Tudi drugim posestnikom je vihar napravil mnogo škode. Zlasti je mnogim podrl pozolce ter izruval močna in zdrava drevesa.
Dolenjske novice.
" Iz ribniškega okraja.
Bolezen ln smrt v Dolenji vasi. Naša šola je v tem mesecu precej prazna, ker imajo otroci dobrce; ljudje pravijo, da so plehavi. Smrt je imela navado, da se je le mimogrede oglašala pri nas, a sedaj se je kar nastanila. Šolarjem sicer prizanaša, pač pa pobira male otroke. Pretekli teden smo ji dali štiri, a še ni zadovoljna. 19 t. m. je kar tri ugrabila, pa kakor kaže, noče še naprej. Vendar je tolikanj usmiljena, da jemlje v svoje koščeno naročje samo nedolžne otročiče, nas stare pa resno opominja, da se bolje pripravimo.
d Spet ni bilo nič. — V sredo bi se imel že ponovno izvoliti izmed spomladi izvoljenega občinskega odbora župan in starešinstvo, pa spet ni šlo. Odborniki-naprednjaki se seje spet niso udeležili in brezvspešna je bila pot glavarjeva iz Kočevja v Sodražico. Zanimivo je zvedeti, kje tiči glavni vzrok, da napred-njaki volitev ovirajo. Menite li, da hočejo ti tržki velmožje izmed svoje srede župana? O, ne! Morda hočejo večino starešinstva v trgu? Kaj še! Morda prvega svetovalca v Sodra-žici? Tudi ne! Kamen spodtike, ob katerem se je razbilo že toliko volivnih sej, je — čujte!
—	ključar romarske cerkve pri Novi Štifti. Tega hočejo imeti naprednjaki za prvega svetovalca in, ker se ti vroči želji ne ugodi od strani naših mož, odtod vse kljubovanje. Matevž Gruden, še bolje znan pod imenom Po-dražev Matevž je oni veleum, na katerega stavijo celo tržki veljaki vse svoje zaupanje. Sami se radi odpovedo častem občinskih starešin in stopijo v ozadje, da bi le Matevž zasedel stolec prvega občinskega svetnika. Matevž je stal včasih v naših vrstah, pa je uskočil v napredno stranko in mi reveži še le zdaj, ko on pri nasprotnikih vživa tak neomejen ugled, s težkim srcem spregledujemo, kaj smo izgubili z gospodom Grudnom. Toda, kaj četno, kar je, je, zato pa je nailepše, da Matevžu zdaj, ko je spet pred durmi njegov »celmesečni god«, ča-stitamo k temu zaslužnemu priznanju, ki je vživa med našimi prosvitljenimi naprednjaki.
—	Kujavcem so spet naložili globo. Seveda pri deželnem odboru v Ljubljani nimajo ključa do njihovih »pergamenčkov«, zato so pa naši pisali ponj na Dunaj in tedaj, ko dojde ključek iz Dunaja, bomo videli, ali se bodo prej naveličali naprednjaki se kujati ali naši globe nalagati.
d Na Gori bi radi župnijo. Sicer imajo Gorniki že itak »gospoda«, toda oni bi radi gospoda župnika. Toda c. kr. vlada takih želja ne vslišuje zastonj in Gorniki bi morali poseči v žep. Nihče ne bi verjel, da bi imel sedanji gospod, ko bi postal gorniški župnik, ne da bi Gorniki kaj doplačali, do štiri sto kron manj do"hodkov kot sedaj. Kaj ne, dragoceno ime župnik. Torej naj Gorniki doplačajo ali pa vse prt miru pustijo, sicer se utegne zgoditi, da bodo imeli župnijo, pa niti župnika, niti gospoda.
d Pravijo, da je »Slovenski Narod« pred nedavnim časom tako žalil ribniškega župana dr. Šifrerja, da so ribniški liberalci list vrnili. Sedaj pa je dr. Tavčar privzel dr. Šifrerja v izvrševalni odbor liberalne stranke. Zdravniki morajo imeti v svojem poslu sploh dober želodec, vendar pa moramo častitati dr. Šifrerju na njegovem nad vse izbornim želodcu, ako more prebaviti to liberalno zmes.
d Ogenj je uničil v soboto, dne 24, novembra v Kotu pri Novi Štifti en skedenj in eno šupo.
Iz dolenj.-šentviške planjave.
Novo mlekarno smo dobili pretečeni mesec. Ustanovil jo je oni Jereb, ki je bil doslej
mlekar v naši parni mlekarni pa mu je odbor iz raznih vzrokov službo odpovedal. Sedaj se hoče maščevati s tem, da je na svojo roko pričel. Borno videli, če mu bo »ratalo«.
Čudno se nam zdi pri tej stvari tole: Dokler je bil Jereb poslovodja naše mlekarne, ni ta nikoli mogla plačevati mleka dražje kot po štiriinpol krajcarje. Udje so sicer večkrat zahtevali višjo ceno, a Jereb je dejal, da »ne shajamo«. Sedaj pa, ko je sam začel mlekarno, ga pa naenkrat lahko plačuje po pet, dasi ga dobiva desetkrat manj kot prej v naši mlekarni. Res čudno, kako hitro je mleko toliko izboljšal. Sicer pa sedaj tudi naša mlekarna plačuje mleko po deset vinarjev in ga bo, če Bog da, kmalu še dražje.
Še bolj čudno se nam zdi, da se vkljub temu dobi pri nas kak gospodar, ki raje drži s tujcem, kateri domačemu podjetju kljubuje, kakor da bi se ravnal po geslu »Svoji k svojim. Sicer jih je samo pet tako »možatih«, ali še to ni lepo za Št. Vid. Do tedaj jim je bila dobra stara mlekarna, dokler jo je vodil soc. demokrat, ki se je očitno bahal s svojim brez-verstvom, sedaj pa, ko je prišla v poštene roke, ni več zanje. Med temi je celo eden, ki je soustanovnik in solastnik stare mlekarne, a sedaj najbolj dela zoper njo. Ali se ne pravi to pljuvati v lastno skledo? Tisti Vesel tam z Grudlofa imenuje sicer take može »kremenite liberalne značaje-, a po šentviško se to pravi — šeme.
Martinov semenj v Št. Vidu se je slabo obnesel. Prišlo je malo blaga, še manj pa kupcev. Pa kako bo semenj dober, če pa ni šel tisti dan nič manj kakor desetkrat dež, in večkrat je še prav pošteno lilo. Je bil pa prejšnji tukajšnii semenj tem boljši. Tuji mesarji so pokupili vso debelo živino, še premalo je je bilo. Vsak je dobil skoro toliko, kot je cenil. Najbolj dobre volje pa je bil menda ta dan »hrib-ski« Janez, ki je prodal troje živine za 920 gld. Pač lepa prireja! t
Dobro srce so pokazali Šentvidci o Vseh svetih. Do 40 mernikov fižola so nanesli za uboge dijake v Novem mestu. Nekateri so namesto tega kaj denarja darovali v ta blagi namen. Predsednika dijaške kuhinje g. profesorja Marinkota je ta darežljivost tako ganila, da so Zahvalno nedeljo sami prihiteli in se na prižnici res ganljivo zahvaljevali vsem šentviškim faranom. Naj bi tudi za naprej pri nas ostalo tako, pa tudi po drugih župnijah naj bi se ravnalo enako, potem bi bila pač olajšana velika skrb, ki jo imajo ta blagi gospod za revne dijake.
Mejačevo mater smo pokopali v torek, 20. t. m. Bila je blaga žena, ki je izgojila enega sina v duhovnika, namreč č. g. Janeza Medved kapelana v Košani, in eno hčer v redovnico, s. Avrelijo usmiljenko v Mariboru. Pogreb je bil v Vel. Gabru, dasi so sorodniki pokojne kakor ona sama želeli, da bi bila pokopana v Št. Vidu, kjer počivajo dragi rajniki iz te hiše. Tozadevna prošnja pri okr. glavarstvu v Litiji je bila odbita. To je, milo rečeno, neusmiljeno in brezčutno. Tolikrat slišimo ali beremo, kako gospoda svoje rajnike prepeljuje kakor daleč hoče, a tu pa neki sitnež ne dovoli domače farmanke pokopati na farnem pokopališču zato, ker iz one vasi slučajno pokopu-jejo v Vel. Gabru. Pa še tak izgovor, češ, da je farno pokopališče premajhno. Da, ko bi se prosilo za stalno izjemo, a za eno osebo bi se pa vendar še dobilo prostora, zlasti letos, ko je skoraj polovica manj mrličev kot ponavadi. A gotovi uradniki še vedno mislijo, da velja za kmeta druga postava, kot za gospoda. Toda če mislijo, da si s takimi ukrepi množijo ugled in spoštovanje pri ljudstvu, potem se pač hudo motijo.
d Iz Gore pri Sodražlcl nam pišejo: Nedavno smo imeli občinske volitve. Izvolili smo za župana mladega, čvrstega moža, ki je že nekaj časa bival v Ameriki. Upamo, da smo prav ukrenili, ko smo mu zaupali župansko čast. — Poroke nismo imeli ravno eno leto. Sedaj se je vendar oženil neki čevljar.
Iz Št. Ruperta.
d Nevihta na Dolenjskem. Iz Št. Ruperta se piše, da je bila dne 19. t. m. silna nevihta z bliskom in gromenjem; tudi treščilo je parkrat enkrat celo v brzojavno žico, po kateri je šla strela v poštni urad gledat, če je brzojavni stroj zaprt ali odprt. K sreči je morala strela iti svojo pot v zemljo.
d Jesensko sadje. Na vrtu gospoda župnika v St. Rupertu in posebno v Hrastnem, dozorevajo kot lešniki debela jabolka, ki so cvetela po toči meseca avgusta.
d Zahvalo poslancem gg. Povšetu, Šusteršiču, Sukljetu, dr. Skedlu in vsem drugim, ki so sodelovali za uresničenje železnične proge Št. Janž-Trebnje, so brzojavno poslali ob čani Št. Ruperta v »Slovenca«. Dal Bog, da 1 res bila uresničena želja Šentrupertčanov. Prosimo zato še nadaljnega truda in podpore vrlih naših poslancev.
d Ljudski shod bode v Št. Rupertu v nedeljo, dne 9. decembra t. 1. v župnišču. Pride poročat dr. Krek. Naj bi se tega shoda udeležilo mnogo ljudstva!
d Nekaj v premislek! Slišimo, da se osebe, ki so z grofom Barbom v zvezi, vlečejo za postajališče pri njegovi graščini. Ali naj pomislijo vsi, da graščina ne bo stala tako dolgo, kot Št. Rupert, ker vemo, kako hitro gredo baroni in grofi danes na kant. Zato ne prezreti dolgotrajne ljudske koristi na ljubo grofu, ki lahko danes ali jutri gre — v Rim.
d Županstvo v Mokronogu se je tudi zahvalilo brzojavnim potom našim poslancem. Liberalni Mokronožani bodo vendar spoznali, kdo se poteza za koristi ljudstva. Liberalni poslanci niso do sedaj še prav nič storili z*a ljudstvo, saj pa tudi na Dunaju nimajo nobenega vpliva.
Iz krškega okraja.
d Posnemanja vredno. Nekemu posestniku pri Brežicah je poslalo uredništvo štajerskih »mladih« svoje glasilo »Narodni List« na ogled. Ta pa jim prav hvaležno vrne list nazaj z opombo na ovitku: list se vrne, se ne sprejme z opazko: ker je samo naroden (narodnost na papirju), pa nič krščanski, je slovensko-liberalen, v žlahti »Slovenskega Naroda« in ptujskega »Štajerca«. — Posnemajte zavednega moža, ven iz poštenih slovenskih hiš z liberalnimi listi, ki so osmrajeni z kužnimi bacili.
d Trikrat nesrečen je bil v tem letu kmet Levičar na Cesti. Pomladi so mu poginile svinje, koncem poletja mu je toča sklestila vinograd in nazadnje je še jedno kravo odnesel konjederec.
d Kakor gobe po dežju skoro enako hitro je bil dozidan drugi del krške bolnice. Navadno jo zidarji Italijani popihajo z lastovicami na topli jug, letos pa so za dober mesec dalj ostali ter se mučili z delom in polento.
d Poročil se je v Krškem 70-letni starček J. Kolešnik z nekoliko mlajšo nevesto.
Belokranjske novice.
Iz Metlike. Marijina mladeniška družba v Metliki je imela svoj slovesni shod dne 18. novembra t. 1. Zjutraj je bila sv. maša in skupno sv. obhajilo. Popoldan je bil slovesni shod pri Treh farah, pri katerem je bilo sprejetih 1 i novih udov. Po končanem shodu je bila igra v občinski hiši. Igrala se je »Vedeževalka«, kn-
tsra se je lepo vršila in končala. Vsa čast iti hvala gre gospodu Stankotu kaplanu, predsedniku družbe, ki si toliko prizadevajo za povz-digo družbe in za prirejanje iger. Srčna zahvala gre tudi mladeničem, ki se toliko potrudijo da se naučijo iger in da pogumno nastopajo pred ljudstvom. Le naprej, vedno dalie, mladeniči za dobro stvar!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Št. Lamberta. Mohonani v Št. Lam-bertu so darovali za družbo sv. Cirila in Metoda 3 krone. Predsednik krajnega šolskega sveta v Št. Lambertu g. župnik Josip Plantarič je prostovoljno odstopil; na njegovo mesto je bil izvoljen posestnik Jakob Vozel iz Borja. G. župnik J. Plantarič je imenovan upraviteljem izpraznjene župnije Sv. Gora. Jesen imamo lepo; toda enkrat je pa že pokazala sneg, da bo tudi letos bel.
d Iz Zatičine se nam poroča: Pred dobrim tednom smo imeli ogenj v vasi. Po noči je nenadoma začela goreti hiša Iv. Grosa. Prebivalci so se prebudili o pravem času. Posrečilo se jim je rešiti hišno opravo, vse drugo je zgorelo, tudi svinja v hlevu. Posestnik je bil zavarovan za par stotakov. O vzroku požara gredo različne govorice.
d Iz Brezij pri Grosupljem se nam poroča: V naši vasi zadnji čas nekaj rogoviležev ue da poštenim ljudem miru niti po noči. Pod okno hodijo mirne ljudi nadlegovat. Ako ne bo miru, se bo vsa stvar naznanila orožnikom. Za danes naj zadostuje ta rahli opomin.'
d Hrvat in Ribničan. — »Koliko ima ta krava mleka?« vpraša rejen Hrvat premetenega Ribničana. — Ce jo boš dolgo časa ntol-zel, ga bode imela eno kad,« se odreže sin ribniške doline. — »Koliko ima šmarska cerkev denarja?« vprašujejo naši liberalci. Odgovor jc lahak: Ce ga boste pogosto in dolgo časa nosili, ga bo imela eno kad. — Torej le urno na delo!
Notranjske novice.
Idrijske novice.
i Novo politično društvo. C. kr. deželna vlada je potrdila pravila »Katoliškega političnega društva za sodni okraj Idrija«, ki se bo kmalu ustanovilo.
i Zanimive volitve so se vršile 7. nov. za občino L>ole pri Idriji. Ker sta v njej dve župniji, seveda vsaka hoče v odboru može iz svoje srede. Volili smo že enkrat kmalu po Božiču. Zavračanje takrat nalašč niso hoteli priti, da so potem vložili zoper volitev ugovor, češ da v Zavracu ni bila postavno razglašena. Veselo je pri tem, da menijo, da so res oni volitev ovrgli, medtem ko deželni odbor kot vzrok razvcljavjcnja navaja, da v I. razredu ni bilo dovelj volivcev v zapisniku. To pot so pa Zavračanje vedeli, kdaj in kje bo volitev, zato so delali velikanske priprave, oa dobe v novi odbor samo svoje može in na čelo občinske uprave postavijo. — Štefana Rejca. G. Štefan si jc mislil: moji predniki so bili župani, zakaj bi pa jaz ne bil, ki sem vendar precej »napreden«, Toda pri vsem letanju, nasilnem agitiranju, milili prošnjah, iskrenih željah in pristranskem postopanju v volilni komisiji Zavračanov je vendar zmagala mirna in prevdarna odločnost Gorjanov. Izvoljeni so v tretji razred gg. Tomaž Kune. Matevž Kogovšek, Franc Močnik, Anton Nagcde; namestnika gg. Matevž Kavčič, Janez Sedej. V 'irugi razred so izvoljeni gg. Anton Lapajne, Anton Likar. Anton Seljak, Anton Leskovec; namestnika gg. Franc Eržen in Franc I.csko-
vec. Na prvi razred Gorjani niso mogli mislili; otidi so izvoljeni gg. Kaj. pl. Premerstein, Anton Sedej, Štefan Rejc, Franc Zakelj; namestnika gg. Jože Leskovec, Urban Bogataj, lido jc že predla gospodu Premerstcinu, ker so Zavračanje, oziroma njih misleča glava Rejc, le nase mislili. Pri zametavanju glasov gorskih voiilcev .ie zanimivo, da je btefan Rejc ovrgel glas Marije Govekar. Ta ima od moža, ki jc v Ameriki, notarsko pooblastilo za vse, kar je s posestvom v zvezi; za volitev je seveda kot ženska morala dati pooblastilo drugemu. In to, dasi povsem pravilno, Štefanu ni veljalo; g. Premerstein si pa tako ni upal drugače soditi. Kiji ne, kako možje gore za postavo, ako jc glas nasprotnikov? Tako so vneti zanjo, da jo svoji gorečnosti že več ne poznajo! Naši izvoljeni možje bodo pa vselej in povsod storili svojo dolžnost v odboru, pa naj se gre za naš ali pa nasprotni konec. Kdo bo župan, odloči prva seja.
Draginja. Z novim letom, se govori, bo ccna tudi mleku poskočila. Zvišali jo bodo menda od 8 na 10 krajcarjev pri litru. Še v Ljubljani, kjer nilekarice po 3, 4 ure daleč vozijo mleko na trg, stane liter samo 8 kr. in v Idriji naj bo dražje! Lepa reč, če se to uresniči!
Pretep. Na Martinovo nedeljo ponoči so neki vročekrvneži v bližini kapelice sv. Janeza pod gradom napadli in večkrat z nožem ranili rudarja Jurija Mavrina. Puščali so mu precej krvi. Nadaljni prizor te krvave drame sc bo vršil pred sodnijo.
Zločin ali nesreča. Preteklo nedeljo je šel oženjeni redar Janez Cuk iz Idrije v Žiri z namenom, da bi tam prešiča kupil. Ob povrat-ku proti domu, stopil je med potoma v neko gostilno, izpil tam pol litra vina in potem nadaljeval svojo pot. Kam jc potem zašel, ne ve nihče; od nedelje namreč ga ni več domu. Dobili so njegov Idobuk, našli čez dva dni tudi dežnik na ravno istem kraju, kakor pravijo, a moža ni nikjer. Zandarmerija z lovci in psi so vse dni preiskavah vse razpoke, pota, hudournike in vso hosto krog Razpotja, toda zastonj. — Izključen ni zločin, kajti ko bi se bil Cuk ponesrečil, morali bi ga že kje najti. Vse-kako čudno, da se dogode v našem mirnem kotu take reči! Pred par leti so našli celo človeško ogrodje in kosce obleke v neki razpoki blizo Bele, lani je ropar ubil rajnega Oswalda nedaleč od Idrije in letos je Cuk izginil kakor kafra.
Semenj. V ponedeljek po sv. Martinu je bil v Spodnji Idriji semenj. Kmetje so precej živine prignali in ni bila posebno draga. A meso v Idriji vseeno ni poceni.
Deputacija za podržavljenje idrijske mestne realke se je vrnila z Dunaja V deputaciji so bili: župan Šepetavec, kanclist Vidic in neizogibni Antc Kristan. Koliko so gospodje opravili, ne vemo, gotovo pa bo po stari navadi Jtilče veliko pisal in Kristan pa veliko govoril o velikanskih uspehih, samo če bo kdo verjel!
iz raznih krajev Notranjske.
Iz Zaplane jc redkokedaj kakšen dopis v cenjenem listu »Domoljubu«, zato »Domolju-bovi bralci malo vedo za Zaplano. Hočem vam na kratko razodeti letošnje najvažnejše dogodke. Imeli smo 3. majnika birmo, ta dan je bil za nas veseli dan, ko smo imeli med seboj svojega višjega nadpastirja. Veselje se nam je kmalu spremenilo v žalost. Takoj po birmi so zboleli naš župni upravitelj gospod Jakob Ma-tjan kateri so vjc 31. maja "v Gospodu zaspali. Prepeljali so jih na Šentviško pokopališče k večnemu počitku. Sožalje in samota je vladala med nami do 8 t. m. Ta dan pa smo z veseljem spreieli pri kapelici hiške Matere božje novega župnega upravitelja preč. gospoda j.
Mih»Ičiča t«r »mo jih udano pozdravili. Piišli so iz Železnikov. Kot izvrstnemu govorniku in izurjenemu pevcu želimo si ž njimi tudi pri „ nas mnogo cerkvenega in političnega napredka. Zato bode dobil naš »Domoljub« večkrat kakšen kratek dopis iz Zaplane.
n Iz Hrenovic se nam piše: Malo hudo si nas vgriznil, dragi »Domoljub« 8. nov., ko si pisal, da iz naše farc ne dobiš nobenega poročila. Toda kaj hočemo, dobrega ni za poročati, slabo pa prikrivamo. Toda nekaj ne smemo več zamolčati. V naši župniji sc je znašla neka družbica, obstoječa iz štirih oseb, ki neprestano blati našega od vseh faranov spoštovanega g. kaplana, in to iz same nevoščljt-vosti, ker ga ljudstvo ljubi in mu zaupa, kot pravemu kmečkemu prijatelju. Ta gadja zalega pa ni iz naše farc, to so tujci, ki so prišli k nam, da jih mi redimo. Le pri miru bodi družbica, če ne daš miru g. kaplanu, se ti zna zgoditi, kakor se je Ros . . .: ti jih bomo naložili, te po hribu zapodili in s starim usnjem za teboi pokadili. Občan iz hrenovške farc.
n Iz Menišije. Začudil sem sc, ko tudi v zadnjem »Domoljubu« nisem še dobil nikakega dopisa iz naše fare. Mislil sem, da se bo sedaj gotovo kdo oglasil, zlasti, ker je Franc Koželj-ski pozival v »Domoljubu« v svojem pistnn iz Amerike, naj bi začel kdo dopisovali iz našega kraja. Mnogi se bo zanimal za naše novice, zlasti kdor je bil vojak, ker imajo vojaki tukaj svoje strelišče. — Sedaj, dne 18. novembra so blagoslovili č. g. župnik Dimnik novo župno cerkcv. Cerkev sicer še ni popolnoma dovršena, vendar so jo vsled bližajoče se zime blagoslovili. Mnogo so žrtvovali vrli farani in še bodo. Cerkev jc sedaj zelo velika iu bo ponos župljanom.
n V Begunjah jc tudi velika, krasna šola, ki bi delala čast vsakemu trgu. V njej se jc tudi žc začel poduk. Dobili smo tudi šc eno učiteljico, tako da imamo sedaj tli učiteljske moči. Pa prihodnjič kaj več.
Štajerske novice.
Odlikovanje. Pred tedni je c. kr. višji okrajni komisar Ervin pl. Prahl iz Celja pripel na prsi žalskemu župniku, č. g. Matiji Koren zlati zaslužni križec s krono Vršile so se tem povodom prekrasne cerkvene iu izvencei-kvenc slavnosti.
Volitev župana v Šoštanju. Iz Šoštanja sc nam piše: Zopet so sc zbrali v občinski pisarni dvanajsteri jogri, da bi volili in izvolili župana. Pa zopet so sc zbrali brez uspeha! Tačas jim je predsedoval naš pravi vladni komisar, neizogibni Zoffal, katerega je nekaj časa nepristranski iu pravični koncipist dr. Hoffniann samo nadomestoval. (iospod Zoffal ponižal se jc tako nizko, da je pri dostavljanju vabil k županovi volitvi sam opravljal posel občinskega sluge. Morda je to storil misleč, da bo bolj držalo. Pa vendar ni držalo in mlatili so »nemški« odborniki s Zofialom vred zopet prazno slamo! O ti presneti § 35. občinskega volilnega reda, zakaj jim delaš toliko sitnosti, skrbi in »krivice«, kajti če bi tebe ne bilo, bi Šoštanj že imel — nemškega župana!
To nas čaka tutli drugod 1 V Celju so uvedli na meščanski dekliški š'j'i četrti-razred k že obstoječim trem. V tem 'lovem razredu se pa krščanski nauk ne In poučeval. To je prva šola brez kiščanskega natikal Zasluga za to gre narodnemu in verskemu odpadniku, ki je vodja šole: piše st: Pražak. ime govori dovolj! Storjen je t'"cj začetek. Slovensko ljudstvo spoznaj, da delajo to oni,
t ki ti vsiljujejo sladko pobožnega hinavca, ptujskega Štajerca!
Velik požar v Šoštanju. Dne 9. t. m. izbruhnil je ogenj v tovarni za usnje Franc Woschnagg & Sohne. Požar je uničil ves srednji trakt, obstoječ iz sedem objektov, v katerih so se nahajali stroji cele tovarne in tudi velikanska množina deloma"izdelanih, deloma še surovih kož. Izdelanih kož je uničenih 3000 v vrednosti 300.000 K. Vsa škoda pa znaša okolu en milijon kron. Neumorno je delovala domača požarna bramba s požrtvovalnim sodelovanjem vrlih Družmirčanov. Najbližja požarna braniba v Velenju je prišla še le ob pol osmi uri, akoravno je bila avizirana že ob peti uri zjutraj. Ko se je ta požarna bramba pod načelništvoni Priboschitza pripeljala na lice požara, sprejela jih je množica ne s posebnim zadovoljstvom in čuli so se marsikateri dovtipi. Najbolj pridni so bili, kakor že rečeno, domači brambovci in Družmirčani. Tem so pa prišle na pomoč še požarne brambe iz Celja in Šmartnega ob Paki, slednja je bila posebno pridna. Na lice mesta je prišel c. kr. okrajni glavar g. baron Miiller iz Slov. grad-ca. Plemenito srce je pokazal pri tej nesreči napram svojim sorodnikom, na političnem polju pa nasprotnikom, gospod tovarnar Ivan Vošnjak, ki je dal na razpolago vse svoje delavce! Vsled tega požara je bil skoraj ves trg v velikanski nevarnosti, kajti če bi bil tak veter, kakor je razsajal pred par dnevi, zgorela bi vsa sosedna poslopja. Lastniki tovarne so dobro zavarovani pri vzajemni zavarovalnici v Gradcu. Smilijo se nam ubogi delavci, ki bodo najmanj pol leta brez dela in zaslužka.
Kobilo z vencem na glavi je imel minuli ponedeljek, 19. t. m. posestnik Matevž Zaga-žan iz Zadobrave, ko je peljal v Vojnik svate k poroki. Taka misel ne šine lahko vsakemu v glavo. Kdor zna, pa znal
...............7 ^ MV .1
Koroške novice.
k Umrl Je č. g. Valentin Lakner, kaplan v Svečah, star 25 let. Truplo so v Svečah blagoslovili in potem prepeljali v RadiSe, kjer je bil pogreb ob 2. uri popoldne.
Zlhpolje pogorelo. V nedeljo dne 18. t. m. ob 12 uri nastane ogenj v hlevu gostilne pri cerkvi. Ker je bilo vse suho s škodljami krito — je bilo vse poslopje kmalu v ognju. Ob pol eni uri pade iskrica na cerkveno streho — če bi bila lestvica pri rokah— bi se bilo dalo še rešiti; a ogenj se je urno širil in velika cerkev z dvema stolpoma je bila ob eni uri vsa v ognju. Ljudstvo je delalo, kar je bilo mogoče — a vode ni blizu, došla je tudi celovška požarna bramba s parno brizgalno — a bilo je že prepozno — strehe in stolpov že ni bilo več. Bridko je jokalo revno ljudstvo, reševalo je iz cerkve, kar je bilo mogoče. Majhni zvon je predrl cerkveni obok, ker je že počil po sredi. Starodavne božjepotne cerkve — ob novi železnici — štrle sedaj le umazane stene proti nebu. Kako je ogenj nastal, se ne ve! Bog nas varuj takega ognja!
Primorske novice.
Tržaški vlomilci zopet na delu. Tržaški vlomilci so vlomili v prostore tvrdk Gondrand v ulici Miramar in Silvestri v stari Barijeri. Pokradli so v prvi 20, v drugi 30 K.
V Pazlnu v frančiškanskem samostanu je obhajal 25-letnico svojega mašništva vlč. f. Alfonz Turlan, bivši magister novincev.
Opravljal je to službo 14 let. Za njegovo vestno in neumorno delovanje dala mu je pro-vincija v priznanje časten naslov »Min. Pro-viucialis titularis.«
V grad Miramar se preseli nadvojvodi-nja vdova Marija Jožefa s svojim najmlajšim sinom Maksimilijanom.
Obesil se je v Trstu 4 i-letni Josip Mar-tinšič.
Grozna posledica kadllčeve neprevidnosti. V Barkovljah je 21-letni voznik Franc Stare prišel vinjen domov in v postelji kadil. Postelja se je pri tem vžgala. Hudo opečenega Stareta prepeljali v bolnišnico.
Gabrš£K<>va junaštva. Iz Gorice se poroča: Shoda v Št. Petru ni bilo. Naših mož je prišlo nad 200, pijanih liberalcev pod Gabr-ščekom in s koneipijenti 50. Ti so upili in tulili, posebno Gabršček. Naši so ga enkrat potisnili pred vrata. Dr. Gregorčič je izjavil, da shoda ije bo. Naši prirejali Gregorčiču velikanske ovacije, da liberalcev ni bilo slišati. Nemir je trajal nad dve uri, dokler niso liberalci odku-rili med smehom naših. Gabrščeku so očitali surovo obnašanje, njegov odgovor je bil: Mene ni prav nobene reči sram! Smeh in plosk! Ljudstvo je do dobra moglo spoznati, kaki suroveži so liberalci. Tako podivjanih strank kakoršni sta goriška liberalna in pa kranjska »Narodova«, ni najti nikjer drugod pod solncem. Vsak pošten človek se mora z gnjusom obrniti od take sodrge.
p V Ajdovščini je zadela kap občinskega redarja Ivana Godina. Zjutraj je vstal navadno, a ko je hotel v službo pade na tla. Dan pozneje to jc 17. t. m. je umrl. Lahka mu žemljica!
Z nožem. V nedeljo, 11. t. m. okrog 10. ure zvečer so se stepli pivci v gostilni Antona Milosta v Solkanu. Brata Ciril in Alojzij Von-čina sta se sprla z nekim Jožefom Draščekom. Štefan Kancler je prišel zraven mirit. A nasilna brata sta ga z nožem osiivala v trebuh, da so mu ranjena čreva. Morali so ga v bolnici operirati. Drašček pa je le malo ranjen.
Iz raznih krajev.
Pismo iz Amerike. Eveleth, Minesota, dne 2. novembra 1906. Dragi in spoštovani mi prijatelj »Domoljub«! Sprejmi v svoje vrstice par besedi od mene, tvojega nekdanjega prijatelja še v stari domovini, a sedaj stanujočega tukaj v daljni Severni Ameriki. Kako rad in z veseljem te sprejmem vsakokrat v roke, in hitro prečitam tvojo vsebino, kajti vselej, mi kaj novega poročaš iz moje drage. Kranjske, in še celo od tukaj iz Zedinjenih držav prinašaš včasih novice. Zatoraj ti želim tudi od tukaj iz naše naselbine sporočiti par besedi, da se tembolj seznanimo z našim narodom. Tukaj nas je večina prebivalcev Slovencev. Prve slovenske družine so se tukaj naselile pred 12 leti ali sedaj nas je že blizu dva tisoč Slovencev iz vseh dežel slovenske domovine. Ljudstvo si služi svoj kruh edinole v železnih jamah ali rudnikih kjer še prav dobro zasluži kedor je zdrav in močan. Vendar se zelo moti, kdor misli da ie vse zlato kar se sveti, ker ne pomisli, koliko truda, nevarnosti, stane delavca predno spravi kaj denarja skupaj, da ga pošlje v staro domovino. Kar se tiče cerkve in verskih vaj imamo prav ugodno vpeljano, imamo svojo cerkev in svojega dušnega pastirja. Vsako nedeljo se nam razlaga beseda božja v slovenskem jeziku, imamo tudi slovenske pevce in organista. Tudi imamo slovensko tamburaško društvo in »Kranjsko godbo«. Vsa stvar torej prav lepo napreduje. Omenim naj še naša društva: »Podporno?, sv. Ciril in Metoda, sv. Imena Jezusovega, ki vsa prav lepo napredujejo. K skle-
pu svojega pisma kličem še vsem rojakom: Pozdrav iu z Bogom! Naročajte ^si pridno list »Domoljub.«	Šteberčan.
Cleveland. Zopet nekaj novega za nas develandske Slovence. Prejmite teli par vrstic v svoje predale. Vedno se je govorilo, da pride kaplan, in šele sedai se je to uresničilo. Torej celi dve leti smo ga čakali, pa smo ga le dočakali v osebi gospoda Andreja Smre-karja, ki bode pastiroval v župniji Sv. Vida. Dobil ga ie gospod Ignacij Hartniaiin, ne pa širokoustneži, ki so vedno govorili, da je že na potu. To ie res dolga pot, in za pomisliti je, predno se človek poda čez to veliko lužo. Župnija Sv. Vida ga je pa tudi zelo krvavo potrebovala. Sedaj bo vsak župljan svojo krščansko dolžnost storil, kar prej ni bilo mogoče radi pomanjkanja duhovnov. — Vreme je sedaj tukaj silno lepo. Sneg se nam je sicer tudi že pokazal, da bo bel, in sicer 10. do II. oktobra, pa je kmalu skopnel. Dela je ve-liko, kdor hoče delati. Bomo videli, kaj zima prinese.	Zupljani Sv. Vida.
Peš po vodi. Anicrikanec Holricv je iz-umel črevlje iz cedrovine, v katerih hodi po vodi. Crevlji so meter dolgi in 20 centimetrov široki.
Novice iz Amerike. V Pueblo je ponesrečil Ignac F a b e r. — V Chisholmu (Minn.) je ponesrečil Tomaž P o ž e ž n i k, doma iz Gornjega grada na ŠtajersKem. — V Mineralu (Kans.) so ponesrečili v rovu trije Slovenci: Karol K o k a 1 j iz Zatičin 2, Franc K i m ov e c, doma blizu Litije, a tretji je Franc J a k š a, ki še živi, a ie zelo nevarno ranjen.
Pismo kmečkega mladeniča iz Primorske.
Cenjeni čitatelji »Domoljubovi«! Kmetsko delo na polju je preneha.o za letos in napočili so dolgi zimski večeri. Kako naj porabijo proste, ure dolgočasnih zimskih večerov? Aii hočemo iskati po zaduhlih, z dimom prenapolnjenih gostilnah kratek čas? O ne! Za izobrazbo porabimo proste ure zimskih večerov, ker dandanes je potrebna vsakemu od najnižjega do najvišjega. In to najdemo po čitalnicah, knjižnicah, po društvih. Res, da tudi pri nas na Primorskem se probujajo občine in ustanavljajo se polagoma izobraževalna društva drugo za drugim, a vse eno, žalibog, smo še daleč zadaj za našimi vrlimi brati Štajerci, Koroški in Kranjci. Ako pogledamo sosednjo Kranjsko, vidimo, da je skoraj ni vasi, kjer ne bi bilo bralnega društva, in ravno tako pri Štajercih in Korošcih. Tudi pri nas se dobijo, in to v polnem številu, dobro misleči možje in mladeniči, a treba je navdušenja za dobro stvar. Pomožni odbor slovenske kršč.-socialne zveze za Goriško naj bi raztegnil svoje delovanje, prirejali naj bi se shodi, in tako navduševalo ljudstvo za dobro stvar. Marsikatero društvo takorekoč spi, a bi sc potemtakem vzbudilo in začelo bi delovati.
Marsikje bi se še lahko ustanovila nova društva. Treba nam je resne volje, nam nižjim slojem pa vzajemnosti. Marsikje se je ustanovilo kako društvo, a za koliko časa. Fdinosti ni bilo in vse je zaspalo. Vsak je hotel takorekoč kotnandirati. a prav ni nihče komandiral. Kjer se ustanovi društvo, treba je vzajemnosti, edinosti in ni bati se, da bi društvo ne procvitalo. Združiti je treba svoje moči v skupno delo in uspeh ne bo izostal.
Primorci! Caš je, da se ganemo; ustanav-Ijajtno bralna društva, farne knjižnice, ker v teh najdemo izobrazbe, katera je dandanes tolikanj potrebna. In tako bomo, mesto posedali in tratili čas in denar po gostilnah — izobraževali se. Na koncu svojega članka pa vam kličem: Na delo torej, mladeniči in možje solnčne Goriške! Vsi za enega, eden za vse!
Scott-ova emulzija
je po svoji kakovosti vedno enaka, ker se jemljejo zanjo le najboljše snovi, ki jih je možno dobiti z denarjem, umetnostjo in skrbjo. Izključno le najfinejše norveško medic, ribje olje se porabi za Scott-ovo emulzijo, ostali deli so pa tudi vedno le najboljši. Kavno vsled tega je našla izredi.o redilna in zdravilna moč Scott-ove emulzije pri gg.zdrav-nikih priznanje in jo tako pogosto predpisujejo pri starih in mladih kot izborno redilno sredstvo proti vsakovrstni slabosti. Scott-ova emulzija prekaša po učinku daleko navadno ribje olje.
Ribič z velikim doršem je poroštvo za pristen Scottov Izdelek.
Kdor se sklicuje na naš list in pošlje 75 vin v znamkah, mu pošlje steklenico za poskušnjo 2184 XII 1
Fron Stelnschneider, lekarnar
Dunaj IV., Margaretenstrasse 31/92.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobiva se v vseh lekarnah.
»Ti, Jaka, če ne moreš dokazati, kje si bil, ko so bile ukradene klobase pri Kimovcu, boš gotovo zaprt.«
»O to pa lahko dokažem — tisti čas sem iaz gospodu župniku svinjo kradel.«
V ječi so bili trije zločinci pomiloščeni. Ko se jim je to naznanilo, stopi eden pred paznika iu pravi:
»Kako pa pridemo do tega, da smo ravno sredi zime pomiloščeni?«
Paznik: »Zločinec na številki 78., ki je že peti dan ob kruhu in vodi, je še vedno uporen.«
Vodja kaznilnice: »Dajte mu prepisati vsak dan 20 strani iz kuharske knjige.«
Prihodnja številka »DOMOLJUBA* izide dn6 6. decembra 1906.
Loterijske srečke.
Dunaj, 10 novembra 64 29 Gradec, 17 oktobra 34 2i
Trat, Line,
24 novembra 8J 24. novembra 10
50
68
7*	20	65
71	77	53
87	31	84
27	6B	87
0) *0 n j* e o
a. e
0) b
M
(0
■■a«?
md & ©
O 2 S.* * Eo
— *o n M
=3
«> > T3
o S 0
as .g
g o. «^.2.
■a o š . 6
«1 L.
as «x ^ M ■
o ^
M u »
** c °
S* »ž ?§£»
.si

lts~ Kdor ne doseže v»peh», dobi denar nazaj- "Ml.
Sloviti pospeševakell brade
„Rapid"
prolesorla Meunier, Pariz, učinkuje čudovito na rast brk (tudi zallzcl) pri mladih In starih. Kjer jc le niab, se razvije kmalu brada. ,Rapid' je s stališča sedanje vede najbolj. Izdelek
na svetu. Pristen)
_ _ .	le na a
prodaj za Avjlr -Oer. pri tvrdkl
.Kosmetlscher Versand", Dun. Novo-inesto št. i2 po povzetju v tubah za le K 2, 3 In 4 (Pošta posebej.) Velika doza z« poizkus Iranko za K 1-10 » znamkah. - C L. F. v Oradcu piše :
Lepa hvala r« Vaše Izborno irtditvo. Prej to se ml posme-hovall, tedaj m| «vlda^
enonad-stropni
hiši
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu 6t.l4 v Ljubljani. 2376 10 6
2590 1- 1
priložnostna prodaja!
Veliko znižanje cen
vse naše zaloge najnovejšega volneneva, i erilnega Iu
svile »gn blaga, bar-žuna, barhentov, flnncT, belega blaga Itd. Itd nudi
prav Izredna urllika za fndov to on nakup.
praktičnih In primernih
božirnih predmetov.
Z; h'evaite
zastonj n franko
priložnostno
kolekcijo vzorcev
z izredno znižanimi
božičnimi cenami
kakor tudi
ilustr. božični cenik
s stotinam! slik vseh mogočih daril in potrebščin, Ena Izmed ponudebl	Igrač lld.
Nojnovelil flln-ovratntk iz črne, pristne koitihovlne
H0 cm dolg.............K 9 20
Tema primeren plosk mnf......... 3 26
ELeg. damtsa kapa. iz k:>žuhovlne, črna, sealskln Imit „ 6*70
Grand 1 „ D-J v Fi vo' D"nai Graben 15121 laga»ln>AU lilA TIAC Vhod Habsburgerg. 1
Maga
u',r8°72,:eno Kcmmer i Scbiesinger
Ustanovljeno 1872.
Slovenci! Domača tvrdka prodaja snovi za napravo fine in okusne domače pijače
za na tropine, drožl in na vodo. Snovi so naravne in zato popolnoma neškodljive. Dobro je pijačo pozimi narediti, da se do spomladi uleži. — Cene so: I. vrste gld. 815, II. vrste gld 7 20, III. vrste gld. 5'90. Fir. Humljak, trgovina z špec. blagom, delikatesaml in poljskimi pridelki. Gradec, Auen-bruggerjevs ulica 26.	2424 i
Francovo žganje
je že 40 let preizkušeno domače sredstvo
posebno kot sredstvo proti migreni, influenci, trganju, revmi, dalje služi v okrepčilo oči, za izpiranje grla in vratu. Neprimerno izboren pri masaži, najboljše sredstvo za rast las.
Dobiva se povsod.
Br£zay KAImin,
Wlen, 111./2. Loweugas8e Nr. 2.
781 II 8-6
Vljudno se priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
lunn Podlesnik mL
Ljubljana, Stari trg iteu. 10.
Velika blago-
znlorja. — Solidno — Zmerna eona. . • .
2178 52 9
ipozorl
Kadar pridete v Ljubljano kupo-	£ vat gvantno blago, zglasite se v spodaj priporočenih trgo- V
vinah, kjer imate na razpolago	Mt
zelo veliko zalogo najnovejšega	2 blaga za možke in ženske obleke S v suknenem in volnenem blagu.
Nadalje vse vrste perilnega par-
hta, kambrika in kotenine, ogri-	||C
njalke, koltre, koče in sploh v lo	j«
stroko spadajoče blago.	tJ.
Čisto posebno omenjena naj bode S
velikanska zaloga vseh vrst rut.	* Vsled velikanskega nakupa iz JK prvih tovarn je umljivo;. da so cene jjg
zelo ugodne.	Mg Za mnogobrojni obisk se pripo- 3
m
i
ročajo trgovine:
23»8 6 - 4
|R. /TViklauc |
»Špitalske ulice št. 5 *
pri Škofu'|
Pogačarj e v trg (sadni trg)
nasproti mokarjev v veliki j mestni hiči.
,PM Miklavžu'!
Medene ulice. p
Naročnikom se na željo SI tudi dopoAljejo vzoroi H brezplačno. Pri naročbi istih naj se natančno naznani vrsta blaga, od katerega se vzoroi zahte-
»ajo.
§mmsmm
KaSelj, katar, obolenja, bolečine v prsih, sleze, potenje, grgranje,
so večkrat predznaki najnevarnejšega sovražnika našega zdravja, grozovite
O tuberkuloze! o
Zlo se mora zatretl v kali, in ako se je že vselilo, je treba tem večjega truda, da se je premaga in v to svrho služi na angl. razstavi z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočeni 315 40-19
Halapi-jev
PIT TUBERIN
ki tuberkulojo v resnici premaga, odpravi kašelj, omiljuje bljuvanje krvi, razredčuje slez. — Kdor se hoče osvoboditi tega zla, ali se ga obraniti, naj rabi ln naroči eno vzorčno stekl. za 3 K, ali eno veliko stekl za K 5'- .
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
Leknr.,pri apostolu*
g. Iz prve roke ^
zato je mogoče, da je naša
božična priložnostna razprodaja
še za čudovito nizke cene nastavljena
15 m 84 cm Sir. kikon Ikanlna, jako priljubljena K 7-80 23 „ 78 „ „ Kanafas „ najb. kakovost „ 11'— 23 , 7S „ „ daindst gradi, progast	„ 13-75
s cveticami	. l.'5o
2o m o (tanki llanele n sra|ce Izbran, p.riino K 7-2o 2o m platnen! cellr - ostanki „	„ „ 9'8o
2o m barliant za obieke-ostanki „	■ . II 2o
Umirjeni kosovi za bluze, tez., v raziič. barvah K 2 6o
KC-, 6-
„ , .Iz mod. žam., zelo eleg K 6'4o
I Kompletna obleka 1
iz modnega blaga po najnov. vzorcih K 4-;o 5'5o, 6*— iz kamgarna v "Seh barvah	„ 5-5o, 0.—
Iz lodna za dame, zelo priporočilen „ 6' -, 8 5o iz clbelina, gladek In po vzorcih „ 7 —, 7-7o, lt-6o
1 jedilna garnitura s 6. serveti, belimi, z Učnimi cvetličnimi vzorci	K 4-8o, 6 — 1 garn. za kavo, s 6. serv., bel. ali s pls. robovi K 5--
Žepni robci z robovi Iz atlasa, samo beli	K 1*15 ducat Modni robci za gospode, obrobljeni z ličnimi cvetličnimi robovi	K t'9o , Modni robci za dame, z eieg. robovi	K 3
19 Naročite takoj
ker ta ugodna prilika tiajt vsled splošnega
povišanja cen samo do novega leta. Izbera vzorcev in ilustriran špecijalni cenik zastonj in franko. 2558 5-3 Krkonoikn tkalnica Heinke & Bpod Dunaj, 1., Augustengifsse Nr. 2 — D.
' Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
,Ku nard Line* Trat-N.v-Vork je najpripravnojfc, najceneje in najboljša pot iz Ljubljane ▼ severno Ameriko, ker tort nI dolgotrajne miline vožnje pu raznih železnicah, nobenega presedovanja De prenočevanj, in aploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Par-nikl so prostorni, vami, zračni ln snažni; vozijo vsake 14 dal. Hrana iD postrežba n&jbolJAa. Pojasnilu daje in karte prodaja glavni zastopnik	9004 30
Andrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Nove boiične In novoletne —= razglednice —
100 božičnih ra>glednic, vtisnjen barvotisk
dobro izbrane ... ...... K 2' —
100 božičnih razglednic, simbol, slike, najfinejši barvotisk z zlatimi okraski, ie
novi vzorci............. „ 3 —
100 božičnih razglednic, zlato izdel., 20 vrst,
najlepša ln najboljše letošnje sezone . „ 4 — 100 novoletnih tazglednic, najbolj, izbranih,
dobroidoča vrsta......... „ 2- -
100 novoletnih razglednic, razi. vzorci, okrašene 7. zlatimi žilami ........ » 4- —
1 zbirka za poskušnjo, 200 kom božičnih in novolet. razglednic, dobro izbrane . „ 6 — 100 kom. humorist, razglednic, toietne novosti .............. ,150
100 kom. transpar. zabavnih kart .... » 2 —
Razpošilja se po povzetju. Ceniki zastonj in franko.
ADLERt ZEISEL, papirnica za luks. predmete Dunaj II., Prateratraaas 66.	2559 J
>fc£njVI raja
dni Q dni ijC-r -teapoM^jnojtan« z najnovejšimi fefi ©05 in 06 igraje ni m i vetiKpnsKjmi pamilj
,	l\ i^i^ordo sedaj vflily parnimi z &-t2pOOr<wmi
feasnila dajezastopnilt Fr.CCUnig,
lj ubij a rta j@iodwrcte-uiicellv.28
** Odhod ajjubljane vsaKj pontdelel^.toreh in čelrtekv tednu.
IVAN PERDAN,
Ljubljana, Caaapja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih
rabojčkih, in m »
Deček iz poštene hifte
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v učenje v trgovino z mešanim blagom 2603 3-2
Levatek 41 Mlkollft, Šodražlca, Dolenjsko
P.itavoe vartvan. Vitke ponare|aa|i Ia ponstiskovanj« kainlve.
Edino prlaien je Ttalerryje*
2030 D balzam 92—48
le i zelen;* znamko .redovnica", (lareilama Mprttum proti slabemu prebavl|anja, krčem v katoden, koliki, katam, prsnim boleznin,
Influenci Itd. Ud. Cena 13 majhnih ali 6 dvojnatlh sleklenle •II en« velika apecialna steklenica a patent aamaikom K 5*— franko. IMsnvfsea c<mHfoH)tko m' .o, povtod »aao kot non plut ssttrm jjrall , isaa s. iake sfer m ranam, vnetjem, ranltvam, abaceiea ■ etekllnam »<eh vrst. Cena: J lončka K 3-60 ae poll|e lepreil povzetja lil denar napre|.
Likirmr A. Thierrj v Pregradi pri Ragaiki Slatini.
flr.i.r. a tisoči originalnih zahvalnih plaem gratti In Iranka. 1 • slogi * skoro vseh vetjih lekarnah In medfclnainlb drogerijah
Izjava.
Podpisani Janez čarman, po domače „Dernovšek", posestnik v Sori, obžalujem, da sem pravil o velečastitem gospodu Josipu Brajc-u, župnemu upravitelju v Sori dejanja, o kojih neresničnosti sem sedaj popolnoma prepričan, — ter mu izrekam svojo zahvalo, da mi je pred sodnijo kazen odpustil.
SI V Sori, dne 22. novembra 1906. 1-1 fe'^. Janez čarman.
2679
..Katoliško Tiskarno"
priporoča
kuverte s firmo in trgovske računi.
Pozor, kmetje ln tantjet V
moji lckarniSKi praksi, katero Iz-vršulem ic 2, let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk ln las, proti izpadanju las n za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapllor it. t. Cena (tranko na vsako pošto): 1 lončlč 3 K 6<i v, 2 lončka 6 K Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišlč, lekarnar v Pakracu 81. 65. Slavonija. Denar se poiije naprej ali s poitnim povzetjem.
2643 10—1

Krila za dame
W>en gld. 2*60
(prav po podobi) natančno vmerjena, najn. kroj, i/ prima tlrol lodna sive, drap zelene, olivne, teget-h» f, črne barve, kakor tudi iz izbr sukna za gospode, karir in
firog zelene, olivne n dran barve, gld. i 95 konkur. krilo, lepo izvri in zelo prlm. za strapac z všfilm vrhnim na-Sivom iz trdn. lodna v vseh barvah, ali Iz k>-rir suknagl. 1 95. Vsako krilo ae izgo-tovi posebej, natan.
Eo poslani meri, ni-ak	- - -
_ako tovarn delo. Za mero zadost. prednja in zadnja dolžina, čez pas In v bok. Pošilja po povzetju.	2550
veliki
izdelovalnici kril
Auer, Dunaj IX|2 Nnaadorferstr. 3|D 1
I
I
Krn i
;'Ji
FRANC JOŽEFOV A arenčica
Ohranite« zdraoesn
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprti a. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbijajoče in prebavljanja pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke no-zmernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je d'r. Kose balzam mm ieiodeo iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
,'/. steklenica I K, 1 steklenica 2 K.
VARILO!
k Vsi deli embalaže imajo I postavno depono^ano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja ===== „pri črnem orlu" =====
Praga, Mali Strana, ogelNerudove ut.203.
Po pošti lazpošilja se vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2 16 se pošlje velika steklenica in za K 1*50 mala steklenica na vse postne avstro-ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, v Ljubljani se dobiva pr, gg. lekarnarjih: O. Piccoli. U. pl. 7rnk<5ciy, M.MardetschU ger, J. Mayr. «31 b 20-20
I !
KAVINA PRIMES
ulamtcoo pristM ciKori^
>«1»A
tuuim«
Prva jugoslovanska tovarna
ta kavira surogate, figovo io jladM. lUlrf
V
Tovarna za stola
Franceta Soisellna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje _
vsakovrstne stol«
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah bre« konkurence. Ilustrovan cenik pošti« n» "htovo 2525 D 26-24 zastonj in franko.
Sftopalnik, iliiap za cmoke, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Drialo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revolucijo
je provzročlla velikanska kupčija naStetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po
deželi, nakup teh neverjetno cenib	,,. .j™—™ a. a» o
rečij, sem izdal cenike z nekaj	v ifc (ž C §
tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.;	dobiva se tudi blago po viSji ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje
vsakomur poštnine prosto, kateri	postane gotovi moj odjemalec. 2236 10—8
Izvozna hlia Hermonn Auer, Dunaj, IX./2. Nussdorferstr. 3.-X. (krščanska tvrdka).
Fr. Čuden
urar In trgovec na drobno In debelo t
00 Ljubljani. 00
Edini zastopnik švicarskih tovarn „Union".
Najnižje cene.
Lepi novi ceniki na zahtevo tudi poštnine prosto. 997 16
II Največji vspeh nove dobe II
je sloviti

Vpisana varstvena znamka. Daje snežno belo ln. popolno brez duh*
perilo ln Izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v Izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2197 16—6 2B0 gramov-zavoj po 16 vin.
500 „ I kO
» ii
SO
ae
Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek In preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseli drogerijah, trgovinah s kolonijal-nlm blagom, lekarnah ln trgovinah z milom.
No debelo pri LMInlosunn Dunaju, I. MOlkerMI 3.
Poz ar, kmetice in dekleta
V m"jl lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 2"> let. posr.čllo se ml je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to |e Kapllor it., II. isii deluje, da postanejo lasle gosti dolgi lit odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena {franko na vsBk<> pošto) je: 1 lončič 3 K 6!l v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: F. Jurlšič. lekarnar, Pakrac 5t. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2643 10—1
Novosti	Zelo efektno 1
Briljantni angel, zvonci za božično drevo
s 6 pozlačenimi angeli, 30 cm visoko. Ne-zdrobljiv vih za drevesce. — Jamstvo za izborno funkcijo. 2627 4—1
Najlepši In najnovejši okras božičnega drevesa, ki naj ga ne pogreča nobena kršč. rodbina.
n Topli zrak 3 l| sveč žene ko-l lo, pritrjene I kroglice bije-to ob zvonce, kar povzroči lepozvonenje ki prija mladim in starim.
Komad naprej plačan s karton, in navodilom fran.
K 1.80 3 kom. K 4"— 6 „ „ 7-50 12 , ,13-60 24 „ „26 50 Po povzetju 20 vin več. Če ne ugaja, denar naraj. Naroča naj se pravočasno pri
Honns Konrad feSi*«™1!««1"'&«£?{
Moj 200 strani broječi, 3000 s'ik vsebuj, cenik se pošlje na zahtevo zastonj in franko.
Itte se dekla v župnliče na Dolenjskem.
Oskrbovala bi malo gospodarstvo. Osebe zglednega življenja naj pošljejo ponudbe na uprav-ništvo ,DomoUuba* v Ljubljani.	2604 3-2
Vse vrste ;l(fflie lil SM
stisnjene od vseh postaj se dobivajo po
Viljomu Lowboer, Dunaj ll.iS. Oredleretraeee 10. 1003 4
Za nagluhe. m
je Plob.nerjev novo-zbollš. slušni bobnič neobh potreben. (Patent, v vseh kult. drž.) Z vel. uspehom se rabi, ako šumi po ušesih in pri nervoznem b o I e n j u u i e s. Kdor ni po-pol. gluh, dospe skoro do popoln, sluha. Ne-, porušljiv in skoro neviden, ako se nosi v ušesu. Tisoči v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar nanrej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s sprifali zastonj.	2589 3-2 C. POEHLMANN, K8nlglnstr.4, MOnchen W.44, Moja soproga je 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala; po komaj trimesečni porabi Vašeea slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil »e bom vedno naitopl priporočati Vašo tako koristno Iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila. Ulm, O. K.
° #	Klauerjev
| J ,Triglav«
9 je najbolj zdrav izmod vseh llkžrjev.
• Pravi in pristni Triglav ^
SW	izdeluje edlnole
J. KLAUER, Ljubljana. J
Trgovina z oblačilnim blagom 1 "»■
Marija Rovšek
Ljubljana, Kolodvorske ulice fttev. 35 nasproti „Ti&larjeve aostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj In havelokov domačega Izdelka. — Velika Izber klobukov, kovžegov, deinlkov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, ml je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p n. občinstvu Iz mesta in dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj. - Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo In prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah, brez konkurence.
Z velespoštovanjem	1907 8
Marija Rovi«k, trgovka Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*.
Najve&ja zaloga železnine, traven, železniških šin, cementa, štorij za strope, strešne pločevine In lepenke, slamoreznlc, mlatilnlc, gepelnov, čistilnic, preš za grozdje In sadje, plugov In bran
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti itev. 1.
(zraven „Figabirta" In na
Vfllvazorievem trgu 6, naspr.Krlžanske cerkvi'.
Ondi se dobijo ž»lezni nagrobni križi, pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, kotli za klajo in žganje, štedilniki in peči, kuhinjska oprava, železne ročno-povlečene grablje, ose, potrebščine za mlekarne, ter razno orodje za kovače, ključavničarje, kleparje, zidarje, tesarje in mizarje. Točne postrežbe in zmernih cen zagotavlja	1886 19 -14
Fr. Stupioa, trgovec.
Fran Zeman, Ljubljana
Poljanska cesta 24 in v tovarni pri živinskem sejmu. — Skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamoreznlc, kllnj, mlatilnlc, motorjev za žage in mline, tromb In cevi za vodovode, ter vseh potrebščin za kmetijstvo I 2323 7 2 Nizke oenel	Zajamčeno blage!
Nedosežne prednosti, brez konkurence, v ceni, najboljša, najmodernejša In re9 2011 20-11
precizljskaurajelntakt
Iz jekla, srebra in zlata pri vsakem urarju. • -
I. kranjsko podjetje za umetno »tek-larstvo In illknnje na steklo .......
Aug. Agnola,. x
Dunajska cesta 13a, poleg,Figovca'
se priporoča prilastiti duhovščini in p. n. slavn. občinstvo z« napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na »leklu, stavbenih del, napravo okvirov, itd. Itd. — Ima tudi v zalogi različno porcelansko in stekleno posodo za namizje gostiln in zasebnike, svetilke, okvire itd. po najnižjih cenah -- Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 52-16
99
Slava
B9j«
ob triatolntnici Marijine družbe se še vedno dobi v ,Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod.
Kranjska tov. lanenega olja
Zabret & Huter v Kranju
pripoioča 2307 11-7
lanene tropine (preše)
najboljše kakovosti v vrečah po 50 kilog. in
iV sladko llaneno olje.
Opomniti jo. da je lan-ino olje mrzlo stiskano, nima v sobi nikakega albnmina in je ravno radi tog« najboljfie kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljiio brez te sestavine, t toliki meri pridobe s to sostavino lanene tropino. Analiza lanenih tropin znača: 40—41 % surovega proteina (beljakovin) z 9—10 % olja, po anaiizi Št. 1901 o. kr. poljedelsko-komičnega preizkuševalca na Dunaja.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo In okolico
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo)
sprejema hranilne vloge od vsakega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
l9°lo
0SF* 4 VIO
na leto. — Obresti se pripisujejo glavnici	koncem vsacega leta brez posebnega naročila.
Rentni davek plačuje posojilnica sama,	ne da bi istega odtegovala vlagateljem, 24i7 5-4
Sirolin
Povečaj« (lati de jedi In težo telesa, •dstranjnje kalcij, iametavanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44-27
PiiporoCajo v tak dan pri
pljučnih boleznih, Katarih oslovskemu kaSUu, ikro- m fulozl, Influend a a s
IRoehe
nnogiitnilni profnorji li zdravniki.
F. Hoffmann-LaRoche&Co.,
Basel (Snioa).
Dobiva se z zdravniškim receptom po 4 K steklenica.
Ker t« ponujajo manj vredni ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: Izvirni zavitek .Roche',
Josip Janko
urar v Kamniku
26?6 1 Velika ulica priporoča veli ko zalogo žep-n h in stenskih ur, budilnic, ve-I rižic, prstanov, uhanov, brošev kakor tudi vsakovrstnih očal, po zelo nizki ceni. — Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom.
•«* Zarezano strešno opeko
(StrangfaizzJ.gel) prve in druge vrste iz najboljše ilovice zaradi preselitve skladišča po zelo ugodni
ceni priporoča	2646 5 - 1
Frano Pe&ntk, Domžale.
POMflČA TISKARNA.
Vsak svot tlafcai 1
Z mojim kavčuk. tisk. aparatom more vsak takoj tiskati posen<ce, naslove, okrožnice, uradna vabila Itd. Enkratni stavek omogoči tisoče natisov. -Lena z vtemi potrebSčintmi: 65 črk K 1-—
°o črk K l-4o
'3o ., .3'- Ho , ,	2-Jo 3" „ „4-- Z5S 354 „ „ 6'— 16s <150 „ „ In'- 8ot
4 8o
7'So 12* -
7t H |f dobite avtom počat *-c'	„Selbstfiirber" s
pol|uhnlin napisom, napisni prostor 38X'o mm. Velluost 4 .(',nXl5 mm)
K 3 -, s 5o X »o mm K 4-Cena za popolen aparat z barvo.
i. LE W I N SON
Izdelovanje pečatov in livarna kavčuk-črk. DUNAJ, 1 146, Adlergasse 12, podružnica Odesa (Rusko).
Neugajaioče se vzame nazaj.
2652 4- 1
Ceniki zaMonj.
Za K 4.-
okusno Izdelan kavč. pečat, do 4 vrst besedila. ncporušljlv, /elo eiegnnt., javor-jeva kaseta, z nepo rabljlvo barveno kaseto , kras za vsak pis«lnlk; s kaseto iz papirja In tru|nim barvilom Ic K .V -Zastopniki se iščejo.
Schicht-ooo
milo je najboljše!
K pranju idem kot na ples Moči potreba ni zares; Schicht-ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo. 2441 3-2 a
o j*
C
o
o> a N
C a O
O
re 3
O
a
o
3 **
O
najbofjše oljnate barve
prodaja po najnižjih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna o!jn»HH barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja. 2322 2i-3
Zadružna mlekarna v Gorjah pri Bledu ponuja
čajno surovo maslo
(Theebutter) najfinejše kvalitete franko 2 K 60 kilo. Ponudbe na naslov zgoraj imenovane mlekarne.	2520 3 2
čvrst in krepak deček
poštenih starišev, ki ima veselje do pekovske obrti sprejme se takoj pod zelo ugodnimi pogoji pri Lov.-o Su&niku v škofjiloki. 2624 1
Zahvala.
2666
Pošhusite
in priporočite = izdelke =
1?ydropdom hranil
v Pragi VIII. Cenocntofonj.
Podpisana se zahvaljujeva slav. ,,Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani", ker nama je vsled požara dne 19. novembra t. I. ves zavarovani znesek tako hitro izplačala, ne da bi kaj odtegnila. Vsled tega ta domači zavod vsakemu najtopleje priporočava.
Topole, dne 22. novembra 1006. Janez Lap. Jakob Lov&a.
Zdravnik strokovnjak
univ. med. dr. BOGDAN DERC
usoja si javiti, da ordinira
V Ljubljani, Sodnijske ulice it. 1,1. nad.
vsaki dan od 10—11 in od 2~=4 ure
za otroške in notranje bolezni.
Brezplačni ordinacija za otroške bolezni v mestnem ambulatoriju „Meatni dom".	2647
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja eksportna tvrdka!
H. Suttner, urar Ljubljana
Mestni trg nasproti roftovža prej v Kranju priporoča svojo veliko zalogo finih švicarskih «r, brilantov, zlatnine srebr-
nine v veliki meri po najnižjih cenah.	// ^
V dokaz, da je moje blago res lino in dobro, je to, da ga razpošiljam po M	IJ Pro.jm.^.htev.ju
celem svetu Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled,	8e poS|,e zastonj ,„
.. , ,n ,, _----■'	poštnine prosto. -■
da se lahko sam prepriča. 1821 19-1 > -—---
Izdelane postelje
Koverte s firmo
priporoča
Katoliška tiskarna
dobronapol-njeno. Pernica ali bla ■ ; zina, 180 cm dolga lis cm Širok« K 10—, K I''-, K 15-— in K 18 — 2 metra dolga, 140 cm široka K 14'—, K 16--, K 18--, K 21 —. Zglavnlk 80 cm dolg, in cm širok K 3--, K 3 50 In 5S 4'—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4-50 in K 5S0. Izdelujem tUdI po kakršnikoli drugi meri. 3-delni modroci iz žime za 1 po-steljo K 27- . boljši K 33--. Pošilla se poštnine prosto po povzetju od K 10*— naprej. Zamenja ali nazaj sc vzame proti povrnitvi potnih stroškov. 6—4
Benedikt Saciisel, Lnbes 910
pr! Plinu it h Češkem 2499
Ceno češko perje
1 kg novega sivega sku-bl'enega dobrega gosjega perja K 2 -
boljšega K 210, 1 kg. belega skubljen. puhu podob. K 3 60, K 5- ; l kg najfln. snežnobelega skublj K 6 40, K 8 —. Razpošilja se po povzetiu. Pošiljatve nad 5 kg franko. Zamena dovoljena, S. Benisch, Dešenicc, št. 71, CeSko	2498 10-4
Prav zastonj
brez vsakega plačila
dobi za božično darilo ponoči se bliščečo železniško budilko ali Roskopf uro v vrednosti 5 K poleg lepega stenskega koledarja s košarico, vsak ki naroči do 15. decembra blaga črez 30 K. - Zahtevajte torej takoj moj cenik z 2000 podobami zastonj in franko. Telefon 3523. MaSsBobnel, urar,Dunaj IV., Margaretenstr. 27.
5 vinarjev
si more vsak preskrbeli prednosti pri nakupu blagi za obleko, kakoršnih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Lechner v Gradcu, železna hiša. To ne stane nič, na (zbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke, črno in barvano pcrilno blago, posteljnino, oksiord, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naioča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost r.vojih odjemalccv.
2126 18-7
Strešne skodle
hrastove, sulic, 15 tisoč komadov, se prodajo. -Cena po dogovoru. Župni urad pri Sv. Jo&tu nad Vrhniko.	2670 3-1
A. jEnrabono Llubljanl
tik svetega Petra cerkve.
Trgovina s špecerijskim blagom, moko, žganjem in deželnimi pridelki na drobno ia debelo. Velika zaloga istrskega in laškega brinja) fig in sliv za žganjekuho. Ob času setve najboljša, zajamčeno zanesli i vo kaljiva travna, žitna, dceiina in vrtna semena. Dobi se tudi klajnoapno in rodilni prašek za živino. Nainižjc ceno, poštena in točna postrežba 479 26-20
Ne kupite 'nobene ure
dokler nisto prejeli mojega tolikega conika:
1 (jld
50
nikel. Rosinpr uro . gl. 1*50
Goldin „ „ . „	2- -
srebrno „ „ m . „	8 —
z dvojnim pokrovom „	4'—
s 8 srebr. „ „	5*—
plosk, j klono ure . „	S'50
amor. Golddouble . „	5'—
pravo RosVopf-patent. „	3"50
prave „0megaM . . „	9'50
srebr. oklopne verižice „	1*—
Mkaratno zlnte ure . „	8 50 14karatno zlate veri! „ 10'—
14karatni zlati prstani „	2 —
stenske uro od . . „	2 80
z bitjem liki zvonu . „	4*50
z godbo.......C"—
s kukavico .....	2 50
kahinjske ure . . . *	1'20
bud«»ko.......1"20
„ ponoči s t teče „	1*50
z dvoinim zvonoom . ,	1*75 budilke z bitjom in
zvononjom liki zvonu „	2 50 Triletno pism o jamstvo, za neprimerno >nar nazaj. Razpošil a po 'ovzetju.
Maks Bohnel
Dunaj, VI., Margare-thenstr. 27(v lastDlhlši}
Zahtevajte moj cenik z 2000 slikami zastonj In poltnlne prosto.
Cslkt pntaljM perje
l kr ■«•(•
•kibl|«i«I>
K t tO. bal|-itcsKia—; bclcg«, |ak«
--- n>bkt(i
Mbl|ttf<« K II — ; krsa 11 iitiaabtltgt, aicbk«(i, ikab-!»•(• K 30 -; krma 3»-—. f: ll|l «c frank* pral! p»»l«l|« Tadl ■• »menja sli n«n| iiui jroll pavrnltvl paitnlb ilrtika*
«*mdlktS«ohtel, L»b»t 151
2601 e.PIzen n* Češkem
Zanimiva ocena Iz uienjaških krogov: Profesor Dr. J. Pr. piše na	2537 3
Rastlinsko destilacijo ,,Florian" v Ljubljani:
Vnia grenčlca Jlorlon" je Izvrstno K rep tllo za želodec-
Podrobni pogoji tega Ceres-tekmovanja se dobe brezplačno pri vsakem bolj- .
sem trgovcu. C 3 2313 6-3 jedilne masti.
Pozor!
Čitaj!
Pozor!
Pakraške želodčne
kapljico.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.	2444 20—3
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rlca) 5 K franko na vsako pošto po povzetju al! če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišica, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
y(dlc>ri vc/ijo (Sobfx>, po ceni in xrct /ics//ii't> pc/ovuli rut/ ax> cbrne/o
c$i77io/ic""Mrie/e/x<t
v i/uN/c.i M o Iv dvo>\ske u/ieoPt?. Ss('/cvursOui!Poias/iilci dft/c .se lwyi/ač>io.
Izdajatelj In odgovorni urednik Dr Ignacij Žitnik.
Titkalt: .Katoliška TUkarna*