THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLO VENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST Y ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 183.
CHICAGO, ILL., PETEK, 20. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 20, 1929.
LETNIK XXXIII.
Milo ogroženim drzavam.-Slavnost v M City, Pa.
MALE DRŽAVE, OGROŽENE PO VOJNI, NAJ DOBE PO-SOJILO. — PRIHODNJA VOJNA BO MORALA BITI SPLOŠNO SVETOVNA. — RAZOROŽITVENA KONFERENCA PETERIH VELESIL SE BO VRŠILA V JA-
NUARJU.
Genova, Švica. — Na zborovanju zveze narodov je bilo predlagano, naj bi se v slučaju, da bi bila kaka mala država ogrožena pred napadom od kake druge države, dovolilo tej državi primerno posojilo, da bi se lahko oborožila proti napadalcu. Ta predlog pa še ni prišel dovolj v razpravo in je zato odložen do prihodnjega zasedanja Lige.
Povdarjalo se je tudi, da mora Liga z vsemi danimi sredstvi podpirati Kelloggov pakt in njegovo izvedbo. Vse svetovne države so ga sprejele, in na njega podlagi ne bo v bodoči vojni nikake nevtralnosti več, kajti vse države, ki so pakt podpisale, se bodo morale vzdigniti proti kršitelju pakta. Ker je Liga sprejela u-radno ameriški Kelloggov pakt, je postala tudi Amerika v gotovi meri članica Zveze narodov.	.,
Ker ste prišli Anglija in Zed. države skoraj do sporazuma glede pomorske razorožitve, ste uradno povabili te dve državi še ostale tri velesile, namreč Japonsko, Francijo in Italijo, da se udeležijo pomorske konferenca, ki se bo vršila v drugem tednu meseca januarja prihodnjega leta in na kateri bodo prišli do končnih dogovorov glede razorožitve.
NEMŠKA KRIŽARKA OBISKALA CALIFORNIJO.
DRUŽINA OBSODILA OČETA NA SMRT IN IZVEDLA OBSODBO
Budapest, Ogrsko. — Državno oblast si je prisvojila družina Emerika Szabo, 50 letnega grocerista. Ko je namreč oče napovedal, da namerava zapustiti svojo prepirljivo ženo in svoje nehvaležne otroke, ki so ga ob vsaki priliki zba-dali in mu grenili življenje, se je sestalo družinsko sodišče, obstoječe iz matere, dveh hčera in enega sina. Najmlajša hči je igrala vlogo državnega pravdnika, ker je imela najboljši jezik; dejala je, da ni noben moški upravičen, na ta način se odtegniti svojim obveznostim, tudi če je še tako izmučen. Družinsko "sodišče" je nato obsodilo očeta na smrt na vislicah in sodbo tudi takoj izvršilo. Žena in hčere so obsojenca držale, sin pa mu je zadrgnil zanko okrog vratu. — Neverjeten in skrajno žalosten, a vendar resničen slučaj.
BOGASTVO TELEFONSKE KOMPANIJE
Chicago, 111. — Kako daleč se lahjco pride s kupčijami petih centov, nam kaže Illinois Bell Telephone Co. Vrednost njene lastnine, kar je spada pod mesto Chicago, znaša nam reč okrog 60 milj. dolarjev, torej nad 5 milj. dolarjev več kakor prejšnje leto. Tako se glasi poročilo davčnega urada Cook County. Za njo lastuje največ Commonwealth Edison Co., namreč za pribl. 34 milj. dolarjev.
VELIKA SLAVNOST V FOREST CITY
Petindvajsetletnica župnije sv. Jožefa v Forest City sijajno proslavljena. — Filmske slike KSKJ. vzbujajo zanimanje.
Forest City, Pa. (Izvirno.) — Slovenska naselbina v Forest Cityu je zadnjo nedeljo sijajno proslavila petindvaj-setletnico ustanovitve svoje slovenske župnije sv. Jožefa. Bila je velika pai'ada po mestu. Navzoč je bil sam škof iz Scrantona in več slovenskih in drugorodnih čč. gg. duhovnikov. Med drugimi je bilo tukaj tudi pet glav. uradnikov K. S. K. J. gg. Mr. Grdina, Mr. Go-spodarich,'Mr. Zalar, Mr. Opeka, Mr. Zulich in tukajšni Mr. Dečman.
V torek 17. sept, so se kazale občinstvu dvakrat filmske slike KSKJ. Udeležba je bila povoljna obakrat in slike dvigajo veliko zanimanje med občinstvom.
Iz Forest City obiščejo glav. uradniki mesto New York in okolico.
--o-
VARČUJ V MLADOSTI, DA. BOŠ IMEL ZA STAROST
Chicago, 111. — V neki tukajšnji trgovini je bila zasače-na starejša ženska ravno, ko je skušala izmakniti obleko in jo stlačiti v svojo torbico. Na policiji se je izkazalo, da je ta ženska bivša krasotica in pred desetletji zelo priljubljena gledališka igralka Truly Shat-tuck. S solzami v očeh je opisovala svoje bivše razkošno življenje, obilo denarja, množico draguljev in na kupe oblek. Postajala je pa stara, njena slava je začela temneti, in padala je vedno nižje, dokler ni padla v uboštvo. Brez vsakih sredstev, brez dela že čez tri mesece, je bila privedena do obupnega koraka, da je skušala ukrasti tisto obleko. Ako bi bila bolje oblečena, je upala, da bi jo morebiti še kako gledališče sprejelo.
-o-
BOSTON PRAZNUJE 299 LETNICO
Boston, Mass. — Pretekli torek je tukajšnje mesto praznovalo 299 letnico svojega obstanka. V proslavo tega dne s;) bile na javnih poslopjih razo-bešene ameriške in mestne zastave. Mesto je bilo ustanovljeno 1.1752 in se je sprva Imenovalo Trimountain, dokler ni pozneje privzelo imena, ki ga nosi še danes.
--o-
— Mexico City, Mehika. — V kampanji za predsedniške volitve je prišlo do spopada dveh nasprotnih strank, pri katerem je prišla ob življenje ena oseba, en policaj pa je bil ranjen.
Na svojem potovanju okrog sveta se je nemška križarka "Emden" ustavila v pristanišču San Diego, Cal., kjer je bila vzeta zgornja slika. Ladjina posadka šteje okrog 400 oseb; hitrost vožnje je 29 vozlov.
SOVJETSKA VERSKA NESTRPNOST
Ujetniki odklanjajo verske knjige. — Sovjetski starši bojkotirajo šole, v katerih se daje verski pouk.
Harbin, Mandžurija. — Dva
ameriška protestantovska misijonarja sta se podala v tabor ruskih ujetnikov na Kitajskem z dobrim namenom, da bi jim preskrbela kako razvedrilo, telesno in duševno. Prinesla sta seboj razne knjige in med njimi tudi evangelij, pisan v ruskem jeziku. A s tem sta slabo naletela. Dočim so druge knjige radi sprejeli, so evangelij ogorčeno odklonili, češ, da so se v sovjetski Rusiji vere "srečno" iznebili.
Kako daleč že sega sovjetski verski fanatizem proti veri, izpričuje izjava nekega odličnega sovjetskega uradnika, ki je dejal, da bi raje videl svoje otroke zmrzovati in u-mirati lakote, kakor pa, da bi hodili v kako šolo, v kateri bi dobivali verski pouk.
Ameriška organizacija Y. M. C. A. je ustanovila krščansko šolo med Rusi, ki jo vodi že nekaj let. Pravi pa, da se ji ni pdsrečilo do zdaj še niti enega otroka dobiti v svojo šolo, dočim ima odrastlih učencev okrog 350. Otrok pa starši zato ne pošiljajo v njo, ker ne uči komunističnih naukov. — Sov-jeti trebijo, a trebijo tako, da uničujejo klasje < in negujejo plevel.
-o-
PETDNEVNO DELO UPE-LJANO V FORDOVIH DELAVNICAH
Detroit, Mich. — Po poročilih uradnikov Ford Motor Co., je v vseh Fordovih delavnicah upeljano petdnevno delo na teden; izvzeti so le tri oddelki, a tudi ti samo le začasno. Poročilo tudi pravi, da v zadnjem času ni bilo odpuščenih nič delavcev.
PIJAČA ZDRAVI SUHAČA
Trd suhač pije opojno pijačo.
—	Samo za zdravilo, pravi.
—	Čudežna redilna moč tega "zdravila".
Indianapolis, Ind. — Pred dnevi smo poročali, da je bil protestantovski pastor E. S. Shumaker zasačen, da uživa pijačo, ki vsebuje 23% alko hola. Ako bi se to izvedelo o kakem drugem ameriškem državljanu, bi ne bilo nič posebnega, a da to dela Rev. Shumaker, ki je predsednik protisa-lunske lige v Indiani in kateremu se pripisuje zasluga, da je priboril za Indiano trdo su haško postavo, ki jo inva zdaj, ta novica pa je vzbudila senzacijo in ogorčenje in završalo je po vsej suhi Ameriki. Člani protisalunske lige skušajo iz-mazati svojega predsednika s slabim izgovorom, češ, da tudi po drugih hišah se najde alkoholna pijača, ki se rabi za medicine, in Shumaker tudi pije samo za zdravilo. — Kakor trdijo očividcii to "zdravilo" Shumakerju prav "dobro stori" in ga redno vsak dan uživa. Pravijo tudi, da se je v par tednih zredil za osem funtov. Niso torej slabe te "arcnije", a uživati jih smejo samo su-hači.
PSA JE REŠIL, SAM PA IZGUBIL NOGO.
Kansas City, Mo. — Videč, da je njegov pes v skrajni nevarnosti, da ga drveči vlak povozi, je 16 letni Chas. Breistein skočil pred lokomotivo, potegnil psa g proge, sam pa se je za sekundo prepozno umaknil; lokomotiva ga je ujela in mu zdrobila nogo, da mu jo bodo morali odrezati. Pes je tako dolgo potem sedel ob svojem rešitelju in lajal, da je priklical dečkovega očeta, ki je našel sina v tem< žalostnem nolo-žaju.
KRIŽEMJVETA
—	Chicago, 111. — Policija je aretirala Mrs. J. Colburn, ker je obdolžena, da je začetkom julija podala lažnjivo izjavo, češ, da je neki deček, ki so ga našli mrtvega, in katerega staršev niso mogli izslediti, njen sin. Storila je to, pravi, na zahtevo svojega moža, ker je bila razpisana nagrada $25 za izsleditev staršev. Nagrade pa itak ni prejela.
- New York, N. Y. — "Rešite človeštvo tega modernega strašila," je zaklical advokat R. Ferrari pred sodiščem, kamor ga je spravil njegov hišni gospodar, ker ni maral plačati najemnine. Mislil je pri tem na radio, ki je nad njegovim stanovanjem venomer cvilil pozno v noč, in zaradi tega motenja tudi najemnine ni hotel plačati. Sodnik je za nekoliko dni odložil razsodbo.
—	Berlin, Nemčija. — Vojni minister je izdal ukaz na častnike, da jim je prepovedano biti članom takozvanega društva nemških plemenitašev, ki ima namen, boriti se, da dobe njih člani svoje prejšnje plemenitaške naslove in pravice nazaj. Ta ukaz bo zadel izredno veliko častnikov.
—	Chicago, 111. — Pred sodišče je prišla in zahtevala razporoko žena W. M. Becker-ja, in sicer zato, ker ni z njo izpregovoril že celih 18 mesecev niti besedice. Kadar je bil doma, je bil zaprt v svojo sobo, sam si kuhal zajutrek, njej pa je dnevno molče pomolil endolarski bankovec za njene stroške.
—	Friedrichshafen, Nemčija. — Zrakoplov Zeppelin se je vrnil domov v sredo zjutraj s svojega potovanja k pristanišču, kakor se je odpravil, da pozdravi svojega komandanta, Dr. Eckenerja, ki se je iz A-merike pripeljal z ladjo domov. Med 92 potniki na zrakoplovu se je nahajala tudi Ec-kenerjeva soproga, ki je šla pozdravit svojega moža.
—	Dunaj, Avstrija. — Dva avtomobila sta že bila na tem, da bi trčila drug v drugega. V zadnjem trenotku sta se hitro okrenila vsak na svojo stran. Nenavadno pri tem je bilo, da sta pri tem okretu zadela oba hkrati vsak v enega kolesarja. Oba kolesarja sta ranjena.
-o-
COOK COUNTY UŽIVA ZAUPANJE PRI SVOJIH USLUŽBENCIH
Chicago, 111. — Včeraj srno poročali, da je blagajna chica-škega okraja popolnoma izpraznjena in da okrog 4000 uslužbencev ni dobilo svoje plače in je ne bo še par mesecev. Razumljivo je, da je ta novica vzbudila upravičeno razburjenje pri uslužbencih, zlasti pri mlajših. Tudi starejši so jo bolj z godrnjanjem, kakor s veseljem sprejeli, vendar se je večina njih izrazila, da svojemu delodajalcu popolnoma zaupa in ve za gotovo, da bo prej ali slej prišli do svojih zaslužkov. Starejši uslužbenci so namreč na take slučaje že navajeni, ker to ni prvi, ki se je zdaj dogodil.
t
Iz Jugoslavije«
AVTOMOBILSKE NEZGODE IN NESREČE SE MNOŽE V DOMOVINI. — BIVŠI NARODNI POSLANEC ARETIRAN. — RAZNOTERE DRUGE KRATKE VESTI IZ RAZNIH KRAJEV DOMOVINE.
Avtomobilska nesreča v Šmarju.
Šmarje, 30. avgusta. &ocoj okrog 7. ure se je pripetila v Šmarju na Dolenjskem avtomobilska nesreča. V smeri proti Ljubljani je vozil osebni avto tovarnarja Kristana iz Za-puž pri Lescah. V nasprotni smeri pa se je peljal s kolesom neki delavec iz uštarjeve žage v Ljubljani, ki se je vračal z dela. Ker se delavec ni mogel pravočasno umakniti.ga je avto zadel in ga prevrnil ter mu prizadejal nad očesom 4 cm dolgo ter nad 1 cm globoko rano in najbrž tudi kake notranje poškodbe. Kolo, na katerem se je vozil delavec, je seveda tudi uničeno, dočim se je na avtomobilu razbila samo šipa. Ljudje iz bližnjih hiš so ponesrečencu nudili prvo pomoč, nakar ga je avto tovarnarja Kristana odpeljal v ljubljansko bolnico. Komisija bo dognala, kdo je kriv za to nesrečo.
——o--
Strašna nesreča pri Slovenje-gradcu.
Maribor, 29. avgusta. Dne 28. avgusta okoli pol ene popoldne je privozil Anton Horvat, šofer in prodajalec mesnatih izdelkov tvrdke Rudolf Welle iz Krčevine pri Mariboru, v smeri iz Šmartna proti Otiškemu Vrhu pri Slov. Gradcu. Vozil je s trgovskim avtomobilom v srednjem tempu. Ko pripelje z avtom do železniškega prehoda, ki nima ni-kakih zatvornic, privozi železniški stroj, kateri zgrabi avto v bok in ga vleče s šoferjem vred 76 metrov daleč. Avto je popolnoma razbit, a šofer je obležal tako težko poškodovan, da je danes zjutraj ob petih umrl v slovenjegraški bolnišnici, ne da bi se bil zavedel. Očividci pripovedujejo, da je Horvat vozil iz Šmartna, kjer je okoli 12. ure odložil naročeno blago v trgovini Verdnik, zelo polagoma, a da je ovinek na mestu, kjer prekorači cesta železnico, tako nagel, da o; mogoče videti stroja ali vlaka. Horvata je odpeljal slovenjegraški mehanik Tišler v nezavesti v bolnico. Govori se tudi, da je čudno, ko je lokomotiva še nad 70 m daleč vlekla avto in šoferja naprej. Šofer Horvat je bil rojen 1898 pri Sv. Benediktu v Slov. goricah in je bil že dve leti zaposlen pri tvrdki Welle. Bil je trezen in sposoben dečko.
-o-
Avtomobilska nesreča pri Grosupljem.
Dne 29. avgusta dopoldne okolu 10 se je peljala gospa dr. Fedranova, soproga zdravnika v Stični, s sinčkom na avtu tvrdke Renault. Pri Stari pošti blizu Grosuplja je naenkrat odpovedal volan, šofer je naglo zavrl zavoro, a bilo je prepozno. Zadeli so ob zidan steber pri ograji in ga podrli.
Gospa je pri sunku dobila težke poškodbe na prsih, šofer i-ma le neznatne poškodbe, sinček je pa ostal popolnoma nepoškodovan. Sprednji del avtomobila je docela razbit. Gospo so z drugim avtom prepeljali na dom v Stični, kjer bo ostala v domači oskrbi.
-o-
Aretacija bivšega narodnega poslanca.
"Vreme" poroča iz Cazina: Poglavar cazinskega sreza je dal zapreti bivšega narodnega poslanca Hasana Miljkoviča rodom iz Velike Kladuše. Zaradi težkih izgredov je bil Miljkovič kaznovan na 50 dni zapora. Miljkovič je prosil, da bi se mu zaporna kazen -spremenila v denarno, a je policija prošnjo zavrnila. Zaprt je Miljkovič v Cazinu. Po poročilih orožnikov, je Miljkovič v zadnjem času stalno nosil s seboj nož, boksar in revolver. Večkrat je skušal sklicati nedovoljene sestanke, kar so mu pa oblastva vedno preprečila.
-o---
Prepir in pretep.
V	Št. Vidu nad Ljubljano so pri nekem posestniku meli proso. Med drugimi se je nahajal pri delu tudi posestnikov sin France Skubic. Po končanem delu so se pričeli fantje med seboj šaliti in so posedeli dalje časa pri likofu. Slednjič pa se je vnel zaradi neke malenkosti med njimi prepir in je neki Anton Rajter pograbil nož ter sunil Skubica v trebuh. Zaradi težke rane in hudega krvavenja so morali Skubica prepeljati v bolnišnico.
-o-
Slaboumen otrok povzročil velik požar.
V	vasi Križevci, občina Mursko Središče je zgorelo posestniku Jambrošiču, Trstenja-ku, Čučeku in Strojki več gospodarskih poslopij v vrednosti okrog 200.0*00 dinarjev. Preiskava je ugotovila, da je požar povzročil 10-letni slaboumni sin posestnika Jambrošiča. To je v kratki dobi že drugi primer velike nesreče, povzročene po slaboumnemu človeku.
-o-
Kri in življenje zaradi zemlje.
V	Ivancu se je kmet Josip Blažinec, že dolgo prepiral s svojim tastom Pavkovičem zaradi neke njive. Ta prepir se je sedaj končal na krvav način. Zet je tasta težko obstre-lil z lovsko puško. Orožnikom se je sam predal ter izjavil, da je streljal, ker ga je tast napadel s sekiro. V vasi Drenovec blizu Broda na Savi pa je v prepiru za zemljišče kmet Mi-jo Vladič ubil svojega očeta.
-o-
Nogo si je zlomil na nekem travniku na Špični-ku 14-letni Adolf Vičar iz Špičnika. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Stran 2.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 20. septembra 1929
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prri in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan jazun nedelj, pon-4eljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in aprave: (849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098
Naročninsi
Za celo leto Za pol leta
.$5.00 - 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
U celo leto_______$6.00
Za pol leta_______________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year______
For half a year____
_$5.00 _ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___________$6.00
For half a year _____________________ 3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker * tem veliko pomagat« listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ie čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the pos^ office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Propaganda.
Svetovna politika, svetovni trg in gospodarstvo, upliv in stanje posameznih držav, vse to je odvisno od javnega mnenja, katero se pa neprestano oblikuje po dogodkih, razvojih in razmerah, v katerih se človeška družba nahaja.
Najjačji in najvažnejši oblikovalec javnega mnenja je tisk. Časopisje je danes sila, ki nadkriljuje vse druge sile na svetu. Naj bodo danes še take in take razmere na svetu, ali v kaki posamezni državi, jutri so že lahko čisto druge politične razmere in čisto drugo, povsem diametralno javno mnenje od včerajšnjega. Nič drugega ni potreba, kakor glavne časopise napolniti z drugimi vestmi in javno mnenje je na drugem tiru.
Tega dejstva se izurjeni politiki in državniki dobro zavedajo. Zato imajo tisk, kolikor največ mogoče na svojih vajetih, dobro vedoč, da je tisk tista sila, ki jih ponese liki brhki belec, kamorkoli hočejo s svojo politiko med javnost. Politiki in državniki, ki nimajo zaslombe tiska, so brez pomena v javnosti.
V	včerajšnji številki "Amerikanskega Slovenca" je bila priobčena vest iz Jugoslavije, da se je mudil na jadranski obali v Jugoslaviji ameriški časnikar Louis Willey, urednik newyorškega Timesa. Ta ugledni ameriški žurnalist je izjavil jugoslovanskim novinarjem, da je Jugoslavija premalo poznana v ameriški javnosti in da ta država bi morala imeti v Ameriki propagandno pisarno po vzgledu drugih držav, ki bi ameriške liste zalagala z vsemi informacijami o Jugoslaviji.
Kaj ne, malo čudno je to, da morajo ha tej stvari celo tujci opozarjati našo domovino. Ne, da hočemo pripisovati sebi kako važnost, a želimo povdariti, da je pisec teh vrstic že pred štirimi leti, 19. oktobra 1925, v Drake hotelu v Chicagi
0	priliki obiska jugoslovanske parlamentarne delegacije na to opozarjal v svojem nagovoru na delegacijo, da naj vlada vendar enkrat poskrbi za primerno informacijsko propagando v Ameriki, kajti Italijani so dnevno-blatili in poniževali Jugoslavijo po ameriškem tisku, a od jugoslovanske strani ni nihče niti s prstom ganil, da bi se tako sovražno propagando proti naši domovini paraliziralo, ali vsaj zavračalo s protipropa-gando. Načelnik delegacije, Velizar Jankovič, je odgovarjal in se zvijal, češ, mi smo prišli le na obisk, ne pa, da bi vajn tu odgovarjali. Mimogrede je izjavljal, da država nema pare za take stvari itd., kar pa je vse mišmaš. Ako je imela domovina dovolj novaca, da so na njih rovaš politikarji vodili vse vrste politiko, kako da bi ne bilo par centov na razpolago za ustanovitev take pisarne, kjer bi lahko ena oseba vodila vse delo.	'
Jugoslovanski predstavniki, kakor je bil prejšnja leta Trešič-Pavičič, sanjavi pesnik, se niso ganili v tem oziru prav '.ič. Ako jih je kdo vprašal o taki potrebi, je bil odgovor: "Pa Beograd nam ništa ne kaže . . .", itd.
V	Beogradu pa so "reševali" milo domovino. Pri reševanju je delovalo več strank kakor je črk v abecedi. Vsak je rinil v ospredje svoj "prav". Domovina pa neka plaka i joče.
1	plakala je, dokler je ni rešil iz zavoženega položaja jugoslovanski vladar sam s proglasom 6. januarja 1929. Od tedaj se dela bolj energično, ker so odstranjeni od dela tisti, ki so sami vse skupaj najbolj zadrževali. A dela je mnogo in veliko.
Prepričani smo, da je sedaj v Beogradu več dobre volje,
kakor je je bilo. Zato naj merodajni faktorji v domovini vzemo na znanje priporočilo ameriškega novinarja Willeya in naj čimprej v Združenih državah ustanove propagandno pisarno, ki bo skrbela, da bo ameriška javnost točno, pravilno in pošteno informirana o Jugoslaviji, o njeni turistiki, o njenem stanju in vsem, kar služi javnosti. Na ta način bo Jugoslavija prišla do svojega kredita, kateri ji gre in katerega v polni meri zasluži. To, pravimo, da od sedanjih faktorjev v domovini pričakujemo. Kajti pri preobratu se je obljubilo delati in strankarsko politiko odstraniti.
Pa še eno vprašanje je, ki potrebuje silne neodjenljive propagande v vsem civiliziranem svetu. To sta naša Primorska in Koroška. Zadnji čas je, da bi se organizirala akcija sa to vprašanje. Ako se bo odlašalo še dalje, bo prepozno. Italijani kot Nemci so na delu s polno paro, da zabrišejo vsak spomin na slovenstvo v teh krajih.
Poglejte Madžare! Par madžaronov je ostalo izven njenih meja, pa kako vpitje, koliko knjig, in brošur je v javnosti o tem. Jugoslovani pa so tiho, brezbrižni so za svoje zasužnjene brate, kakor da jim ni nič zanje, četudi je bridka resnica, da je nad 600,000 samo Slovencev pod Italijani in Nemci. V Jugoslaviji se naj skrivi las samo enemu malemu nemškemu šolarju, pa bo ves svet zaznal o tem. Slovanom v Italiji požigajo domove, na debelo jih deportirajo, pretepavajo, sežigajo jim slovenske knjige, zapostavljajo vsepovsod, celo njih rojstnih in krstnih imen jim ne puste — o tem pa majka domovina niti ne črhne. Ali je to možato? Junaki tako ne delajo, ampak če treba, raje uraro za pravico in resnico, kakor pa, da bi pustili, da bi jim kdo teptal najsvetejše narodne svetinje. V tem oziru bi bilo pa že pričakovati malo več špartanskega duha od Jugoslovanov.

O IZLETU V KANADO IN DRUGO.
Milwaukee, Wis.
V "Amer. Slovencu" mnogo čitam o raznih izletih in potovanjih, kar je v resnici zanimivo. Taki dopisi tudi mene zanimajo. Zato sem se namenil tudi jaz priobčiti par vrstic o mojem potovanju ali izletu v Kanado, ki sem ga napravil koncem julija in začetkom avgusta.
Iz Milwaukee sem se odpeljal z vlakom dne 29. julija zvečer v Minneapolis, Minn., kjer sem se presedel na direktni vlak v Kanado, ki vozi v Winnipeg, Manitoba. Na vožnji iz Milwaukee do Minnea-polisa nisem imel prilike mnogo opazovati, ker vozil sem se skoro ves čas ponoči. En čas sem dremal, en čas čital, in tako na svojem sedežu prekladal svoje kosti semintja. 30. julija zjutraj sem dospel v Minneapolis in na postaji sem zvedel, da direktni vlak do Winnipega odpelje šele ob 4:45 popoldne. Torej sem imel časa skoro osem ur v Minnea-polisu. Ogledal sem si to mesto. Poleg Minneapolisa je St. Paul. In oba mesta imenujejo Twin city — dvojčka. Mesto je zelo lepo in zanimivo. V hotel se ni splačalo iti za par ur, zato sem sklenil, da bom rajše naročil Pullman za zvečer in bom spal med potjo v Winnipeg. Tako sem storil in šel takoj na postajo in si preskrbel vozni listek za Pullman voz. K sreči sta bila samo še dva na razpolago in sicer zgornja. Čas do popoldne pa sem sklenil porabiti, da si ogledam me-
sto in okolico. V restavraciji, kjer sem zajutrkoval, mi povedo, da vozijo auto-busi v sosednja mesta in da za par centov lahko naredim izlet v kako bližnje mesto, če želim. Povedali so mi, da je Hastings, kakih 20 milj južnovzhodno od Minneapolisa, in zelo prijazno mesto. Sklenil sem, da grem tja. Pozneje, že na busu, sem zagledal na turistični mapi mesto Shakopee, kjer pasti-ruje naš starosta slovenskih duhovnikov, preč. g. dekan Šavs. Gotovo bi bil šel tja, da bi to vedel prej. Zdaj je bilo prepozno.	•
Čez kako uro in pol smo dospeli v Hastings, kajti bus se je med potjo ustavljal in pobiral potnike. Mestece je zelo prijazno. Njegova lega se mi je zelo dopadla. Leži blizu meje med državo Minnesoto in Wisconsin, poleg velereke Mississippi. Svet je valovit in kakor kaže, mora biti zelo rodoviten, ker po okolici so raztresene obširne farme. Ta čas je zgledalo silno slabo. Pašniki so bili vsi rujavi, kakor ožgani vsled dolgotrajne letošnje suše. Take suše že več let ne pomnijo. V normalnem času, to je, kadar ni suše, je pa ta okolica zelo rodovitna. Farmarji se ukvarjajo ponajveč z mlekarstvom. Ko smo se vozili z busom v Hastings, smo sre-čavali truk za trukom, naložen z mlekom. Hastings šteje kakih 5000 duš in je bolj nekaka farmarska centrala. — Opoldne sem se odpeljal nazaj in dospel malo pred drugo uro v Minneapolis. Obhodil sem še nekaj ulic tu in tas je bil zaj
odhod.
Četrt do pete ure smo potegnili naprej. Gladko je začel brzeti vlak po valovitem min-nesotskem svetu, po katerem smo opazovali lepe pokrajine. Večji del zopet same obsežne bogate farme. Ko človek gleda te obširne farme in daljave, šele spozna, kako bogata je ta dežela napram malim deželicam v starem kraju.
Kmalu je začel legati na pokrajine mrak in se črnil, dokler ni tudi brzečega vlaka objela črna noč. Porterji so nam pripravili postelje in polegli smo k počitku. Ker nisem prejšno noč skoro nič spal, sem se to noč kmalu zazibal v zgornjem .Pullmanovem štuku in sladko zaspal. Le proti jutru me je zeblo. Hudirja, proti severnem tečaju so nas vlekli v Kanado. Predpoldne smo bili v Winnipegu. Tako, zdaj si v Kanadi, sem govoril sam seboj. Šel sem na hotel, odložil moj kovčeg, se obril in umil, potem pa sem šel v jedilnico, ki je tudi v hotelu in si privoščil dobro kosilo. Zraven seveda tudi dobrega kanadskega ječmenovca, ki se mi je prav prilegel. Kar spomnite se čita-telji, zlasti v Milwaukee, kako je pasalo kozarec dobrega ječmenovca za dobrim dinerjem. Saj veste, kako se je lepo "pa-halo", ko ste potegnili pol iz kozarca. Vidite, tako se je meni godilo v Winnipegu. Kaj ne, ne prenapačno. You bet, da ne. Še danes se mi skomina po teh trenutkih.
Po kaj sem šel v Kanado? Moja žena ima tu gori dva svoja bratranca, rodom Nemca. Kakih 70 milj od Winnipega imata svoje farme in pra\ lepo napredujeta od leta do leta. Imata velike farme, vsak nad 350 akrov, katere sta pred 20 leti prav poceni dobila. Seveda sta hudo trpela, kakor sama pripovedujeta, prva le-vta. Zdaj pa sta se uredila in imata zadovoljno življenje. Najboljše uspeva v teh krajih žito. Kadar je leto, imajo sil-, no bogat pridelek. Samo meni se je zdelo življenje v teh puščavah dolgočasno. Sem pač navajen mesta in druščine. Tli pa ni okrog žive duše tedne in tedne. Po zimi celo zimo ne, le če kak sosed slučajno pride okrog. Pa kanadski farmarji so temu privajeni, njim ni nič.
Vozili smo se po okolici daleč okrog z avtomobili, katere imata oba. Nekatere farme so tu gori pa že tako obsežne; da zavzemajo kar pol Kranjske dežele. Nič ne pretiravam. Pokazali so mi farmo, ob kateri smo se vozili 3 ure z avtomobilom, najmanj 60 do 70 milj, pa mi je bratranec pravil, da je še vedno vse od enega gospodarja. Za božjo voljo, tu imajo. farmarji kar cele dežele, cela kraljestva, sem si mislil, hi res je tako.
Lansko leto je bila tudi na počitnicah moja žena, ki mi je vse to pravila, pa ji kar nisem mogel verjeti, tako, da letos jc
pa mene potegnilo v Kanado, da sem na lastne oči videl to vse.
Mesto Winnipeg je, kakor so mi pripovdttovali, največje žitno središče v celi Veliki Britaniji. Tu imajo farmarji cele province svoj Wheat Pool — žitno zadružno skladišče, kamor ga dovažajo cele vlake. Tu potem prodajajo žito na vse strani sveta. Mesto šteje okrog 275,000 prebivalcev. Je kakih 75 milj od meje Združenih držav, v provinci Manitoba. O Winnipegu je značilno zlasti to, da leta 1870 je to mesto štelo komaj 215 prebivalcev. Tekom 50 let pa je na-rastlo na 275,000 prebivalcev. Takega razvoja ne beleži nobeno mesto v povprečnosti. Poleti je tu gori zelo veliko ameriških turistov. Pravili so mi, da je v tem mestu okrog 1000 raznih tovarn in delavnic, katere pa financirajo po večini kapitalisti iz Združenih držav. Letno producirajg v tem mestu za več kot 150,000,000 dolarjev. Tu je sedež provincije in je mesto imenovano Provincial Capitol.
Slovenskih farmarjev je po okolici tudi nekaj, pa žalibog ni bilo časa jih obiskati. Bratranca sta imela v teh dneh največ dela. Ni bilo mogoče jih nadlegovati, da bi hodili okrog. Prihodnje leto, smo se dogovorili, da pridemo gor vsi, žena in otroci, in bomo o-stali cel mesec. Letos sem ostal komaj pet dni in sem moral nazaj.
Kakor sem razvidel, se Kanada res hitro razvija in bo to nekoč bogata dežela. Je že sedaj, pa bo še bolj.
Gospod urednik, imejte u-smiljenje s tem dolgim dopisom, saj se tako vsakih sedem let kaj oglasim; upam, da to vpoštevate in mojemu dopisu prizanesete. Pozdrav vsem okrog A. S., kateri je res zanimiv list, kakor tudi vsem rojakom širom Amerike!
Naročnik.
HITRICA.
Hitrica se ne omejuje le na avtomobile in zrakoplove. Ta primer, ki so ga naredili v Nemčiji: na njivi še valovi žitno klasje, žanjice je požanje-jo, naložijo na avto, v mlin, k peku, v peč in 18 minut potem, ko smo še žito videli na polju, jemo prav iz istega žita speče,ne biškote. Ta poskus je naredil neki nemški profesor poljedelstva. Zanimivo je, da je še lansko leto rabil za isti poskus 41 minut.
_-o--
TUDI JUDOM HOČEJO VZETI BOGA.
Pred praznikom židovskega novega leta se je začela ^med židovskim prebivalstvom v Moskvi velika protiverska agitacija. Židovski "rodnji dan" se proglasi za "židovski praznik industrializacije." Židovski delavci in obrtniki.se poživljajo, da zaslužek tega dne darujejo za industrializacija dežele.
Tiho ostanimo, da se pozabi .. . — To je stara navada vseh lažnjivcev in obrekoval-cev. Na Lawndale so v tetki potvorili govor govornika na Vseslov. kat. shodu. Mislijo, da je stvar že pozabljena, pa ni! Tetka je še vedno dolžna popravka svojih laži. Javnost še ni in ne bo to pozabila, pa naj Volek in njegov asistent
še tako molčita . . .
* *
To ni za verjeti! — Kaj
pa? To, da kanadski ječme-novec je tako dober n okusen, kakor to trdi dopisnik v današnji številki A. S, Jaz mu ne verjamem, dokler mi "sempel-ca" ne pošlje, da se sam prepričam, če je res ali ne, kar trdi .. . Drugi pa kakor hočete .. .
* * *
Oglasil se je. — Tone s hriba mi piše, da se ne počuti dobro in da jo zna mahniti v stari kraj. Kar hoče lahko stori, samo od časa do časa se naj bi kaj oglasil v A. S. Vsaj zdaj, ko bo začelo v spodnjem štuku vret, bo menda ja po?,tal spet živahen in se kako domislil za kratek čas. Tone pero v roke
in piši, piši, piši!
* * *
To je pa že res hudo! —
Ljubljanski socialski Tone piše, da je ukazal razobesiti črno zastavo, ker je v Ameriki ugasnila njegOva sozvezda. Rdečo bi rad, pa se jo ni upal. Vzrok ker Tone je diplomat in bogzna kaj še vse pride, morda se ponudi še prilika, da bo lahko h vladnim jaslim prilezel. In če je tako, se Tone požvižga na vs,e sozvezde in so-cije. To je že večkrat jasno pokazal.In še bo, če bo prilika. V splošnem pa seveda je lawn-dalska ustanova Tonetu še vedno hudo pri srcu. Slovenski delavci imajo v njej miljone, ameriške miljone, ki kaj odva-gajo. Zato lisjak večkrat pride pod drevo hvalit krokarja, da bi kako zapel in odprl kljun. Pred dvema letoma bi bil krokar skoraj odprl kljun — pa ga le ni in to je lisjaka
hudo bolelo . . .
* * *
Kje so, kje? — Proklepetnl-čevi agitatorji so nekam utihnili. Včasih so pisali, govoričili, da bo njih znanost zdaj in zdaj uničila vse "nazadnja-ke," zlasti take, ki še kaj vere imajo. Zdaj so vsi tiho. Zdaj si privoščijo boljših časov. Izlet-ni urad je prišel kakor nalašč, da se vozijo čez Atlantik za vsakih 25 listkov zastonj. Znat je treba pa gre . . .
* M: *
Na pečlarskem plesu. "Gospodična ,čemu se neprestan?. smejite, kakor bi večerjali same pečene grlice."
KAKO SE "RRIGVO" UBIJA.
Narodni običaji v slovenskem Korotanu, aH kako se koroški Slovenci zavedajo svoje narodnosti.
Prišel je čas, ko bomo praznovali dan sv. Mihaela, to je dan, ko romajo misli vseh v Brdški fari na Koroškem rojenih izseljencev, nazaj v stari kraj, kjer so preživeli najlepšo dobo njih življenja in se gotovo vsakemu zdi tisti kraj kot najlepši na površju svetovne oble.
Tam se cepita slovenski in nemški jezik, torej zadnja slovenska fara v ziljski dolini, ki jo nazivajo Nemci "Die jugo-slavische Inselgemeinde Egg" (jugoslovanska otočna občina Brdo), hoteč s tem sramotiti tamkajšno prebivalstvo, kar se jih pa prav nič ne prime, temveč nasprotno, — šele po-
Trail, B. C., Can.
nosni so in se še bolj zavedajo narodnosti, h kateri pripadajo; pa zakaj, da bi se ne? Sa; so napram državi povsem pravični in kot taki, bi morali imeti vse pravice, ki pa nikakor ne pridejo v poštev . . .
Torej tukaj je ta dan jako velikega pomena, kajti na ta dan je bila . na lepem kraju stoječa cerkev, katere vas odgovarja lepem imenu "Brdo", posvečena sv. Mihaelu.
JMlado in staro, v$e se veseli tega dneva, in ko še v soboto oglasijo zvonovi, ki naznanijo delopust, tedaj se sliši streljanje z možnarji, katerih grom odmeva dolgo, dolgo po lepem karniškem gorovju, kar se po-
navlja skozi do pondeljka večer.
Mladina, katere naloga je vprizoriti na ta dan nekaj sta-roslovenskih običajev, ja v največji radosti. Fantje iz cele fare se združijo v eno družbo, ki jo nazivajo "konta", ki šteje od 25 do 40 člano.v; od teh si izvolijo najuglednejše-ga, kateri mora skrbeti, da se vse v prav lepem redu izteče; istotako mora voditi tudi račun.
Nedeljo naznanja gromenje več številnih možnarskih strelov. Vse ljudstvo se čuti v neki radosti, da se ne da popisati, ker na ta dan pridejo vsi strici, tete, šolarji itd., vsak na svoj ljubi dom; celo tujcev nikdar ne manjka.
Vsak gospodar gre v spremstvu svojih sorodnikov do farne cerkve; fantje se zberejo v gručo Ijer se živahno pogovarjajo, kako bodo petje uvrstili;
[tudi ima vsak svoj šopek lepo I pritrjen za klobukom, katerega mu je dalo dotično dekle, s katero bo on plesal pod lipo ;' istotako se prične debata, katerega šopek je najlepše okrašen. Možje se pa medtem pozdravljajo z vsemi, ki so prišli iz tujine, da se udeleže žegno-vanja in tako je obširni prostor med cerkvijo in gostilnama, ki ima na sredi na vzvišenem prostoru lepo zrastlo lipo, i ki ima klopi okrog, skoro zaseden.
Ko vabijo zvonovi ljudstvc, gre vse v najlepšem redu v cerkev; otroci zasedejo angelsko mizo, žene in dekleta se posedejo po klopeh, možje in fantje pa gredo na dva kora; ob strani je pa še posebej en kor, na katerem je poleg u-metniško izdelanih orgel, precejšnje število pevk in pevcev. Ko mali zvonček naznani prihod duhovnika k oltarju, se le-
pi glasovi orgel oglasijo, ki jih dotični pevovodja spusti, kateri pa nekako mamljivo vplivajo na pobožno množico, katere se toliko nabere v tej veliki cerkvi, da jih mora ostati precej še zunaj in si cerkovnik le s težavo napravi pot skozi nabrano množico, da pobere darove. Dobro izvežbani glasovi pevskega zbora napravijo božjo službo še bolj častitljivo in tako je vsa množica zatopljena v pobožno molitev, le tu pa tam jih vzdrami neprestano streljanje.
Po dokončani sv. maši gre vse v najstrožjem redu iz cerkve; možje se postavijo k lepo zidanem zupnišču. Fantje jo poberejo takoj pod lipo, kjer že sedijo na klopeh godci r /svojimi trobentami; včasih jih je celo po deset. Žene in dekleta pa okrožij o v velikem krogu lipo s fanti vred ter napeto čakajo na pelje. Otroci se
pa razpasejo po kramah, katerih je na ta dan najmanj osem in barantajo za vsakovrstne sladkarije.
Ko naznani zvon poldan, sc vsi pobožno odkrijejo; vodja fantov moli lepo na glas an gelsko češčenje, drugi mu pa sledijo. Ko dokončajo molitev, se veselo spustijo v vriskanje, potem pa začnejo peti samo staroslovenske pesmi, katere pa dobro izvežbani godci ponovijo v istem taktu kakor melodiji. Gostilničarja se pa pridno urita z donašanjem vina. Vse to traja kake pol ure. Slednjič zapojejo kako koračnico ter se podajo v spremstvu godcev do prve gostilne. Pri vratih jih čaka gostilničar, jih lepo pozdravi in jih povabi v svojo plesno dvorano, kje" še vsak poskusi malo plesati, ko jo pa že skrajni čas za kosilo, pa poišče vsak svoje sorodnike in gre ž njimi na svoj
dom.
Kosilo traja na ta dan precej dolgo, posebno za te, ki so namenjeni se udeležiti pri ubijanju "brigve", zato se kar hitro spravijo čistit konje, katere okrasijo v grivi z vsakovrstnimi narodnimi traki, kajti vsak je ponosen, ako ima on najlepšega konja. Zato se vzame pa za vbijanje brigve samo najtežje in najlepše konje, nikakor pa se ne sme vzeti lahkih ponijev, ker so lam posestniki jako ponosni na lepo pasmo, ki se v tem kraju goji; zato tudi vsak skrbi, da bi bil njegov konj povsem lepo o-krašen.
Ko je vse to v redu, se fantje in dekleta oblečejo v lepo ziljsko narodno nošo, potem gre vse zopet na.Brdo, kjer se prične rožnivenec, katerega pe-vse udeleži. *
(Konec prih.)
.NOSHA
MUKEGAN
BEAT LAKES
VtOMANClTY OF CMIlOfOOD
BENTON HAftflOl
'ST. JOSEPH
BRIDGMAN
IHICAGO
aoop %
iCRAND BEACH
HUDSON LAKE
■|J/CHicAr,o 1 (AURORA AND P L"G I N j
ooooooooooooooo« i
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah CpJpy. TrJipf ¥11
Severne Amerike »^aeZ. JOlld, ill.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George* Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, I1L Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joilet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, I1L
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, III -o-
Do dne 1. jarh 1929 je. D. S. D. izplačala svojim Članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $58,942.33.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
■--—---------______________________________________ • _
000000<>0<XKKKK>0<K>0<KK><>0000<K>OOCK>00^
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
CIGANI KOT ROPARJI OTROK
št. i. Društvo sv. Družine, Joliet, 111-: — Predsednik George Stonich, 815 N. Chicago Str., tajnik Louis Martincich, 1410 Center St.; blagajnik Joseph Geršich, 401 Hutchinson St Vsi v Joliet, 111. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dyoran stare šole sv. Jožefa, ob 1. uri pop.
Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, IU.: — Predsednik Mike Golda-šich, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mounl Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Predsednik Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., tajnik Ant. Kastigar, 1146 — 7th St., blagajnik John Šetina, 1142 — 5th St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo V mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob 1. uri popoldne.
Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Bo* 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnik Deniel Raich, P.O. Box 284. Vsi v Bradley ,111. Seja se vrši vsakol drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Predsednik Jakob Simonič, 1624 N. Tine Street, tajnik Frank Po-lančich jr., 1021 Mulberry St., blagajnik John Sekan, 800 Jackson Street. Vsi v Ottawa „111. Seja se vrši vsako sredo po tretji nedelji v mesecu, v Math Bayukovi dvorani, ob pol 8. uri zvečer.
Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-kegan, 111.: — Predsednik Frank Ose-nek, 1023 Jackson St., North Chicago, 111.; tajnik Joseph L. Drašler ml., 66 Tenth St., North Chicago, 111.; blagajnik Joseph Drašler, 66 Tenth St. North Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v novi šolski dvorani na Tenth St. ob 1. uri popol.
Štev. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111.: — Predsednik John Panian, 416 Bellview ave. Tajnik in blagajnik Vsi v Ottawa, 111.. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih.
Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kremesec, 2323 S. Winchester St.,- tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street; blagajničarka Agnes Zunic, 1848 W. 23rd St. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111.: — Predsednica Kathrine Ba-yuk, 528 Lafayette St., tajnica Josephine iJradish, 804 Jackson St., blagajničarka Mary Lekan 800 W. Jackson Street. Vse v Ottawa, 111. Seja se vr-
Anton Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, lil.: — Predsednik in blagajnik Frank Cherne, 2672 E. 79th St., tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharps-burg, Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blagajnik Mathew Balkovec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po osmi sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta.
Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, III.: — Predsednica Marie Klepec, 901 Scott St., tajnica Rose Bahor, 809 N. Broadway Street, blagajničarka Jennie Ncmanich 1015 Raynor Ave. I Vse v Joliet, 111. Seja se vrši vsako lrugo nedeljo y mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sr. Ivana Krstitela, Chicago, 111.: — Predsednik Ignatz Krapetz, 5331 S. Sacramento ave., tajnik Steve Foys, 192? W. 22nd PI., blagajnik Joh n Dcnsa, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Peter Malek, P. O. Box 1198 East Pittsburgh, Pa. Tajnik George Miketich, P. O. Box 353, East Pittsburgh, Pa. Blagajnik Michael Kelly, East Pittsburgh, Pa. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 338 Beech St.
Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik Nick Ko-zarich. 825 W. Washington St., tajnik in blag. Joseph F. Medic Sr., Box 263 ši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bavuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. _ Predsednik Joseph Gru-belnik, 1901 S. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So. 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St.
OPOMBA:
Ta imenik se priob.ci v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni un>d D. S. D. po društvenem tajniku- Ravno tako na] se naznani ako kateri najde kako pomoto. da se ista popravi.
Meseca aprila letos je izginila na Dunaju neka deklica, po imenu Stefi Polna, brez vsake sledi. Igrala se je bila na nekem otroškem igrišču ob Donavi ; nekatere osebe so še videle, kako je otroka ogovorila neka ženska ter ga nato za roko šiloma vlekla s seboj. Poslej deklice nihče ni več videl. Ker se je prav tedaj mudila v bližini tolpa ciganov, se splošno domneva, da so ljubkega, rume-nolasega šestletnega otroka odvedli cigani.
Cigani se poslužujejo pohabljenih otrok, da vzbujajo pri ljudeh usmiljenje in zanje beračijo. Svoje lastne otroke ljubijo cigani prav tako kakor drugi ljudje, zato pa ropajo tuje otroke, jih pohabijo in na-uče beračiti in krasti. Redkokdaj se zgodi, da bi tak otrok našel pot nazaj k staršem, a posamezni slučaji se pa vendarle pripete.
Leta 1916 je v Stuttgartu brez sledi izginil triletni sinček j kontrolorja cestne železnice Launa. Otrok se je bil igral pred domačo hišo. Vsa poizvedovanja za njim ^o ostala brezuspešna. Minoli mesec je pa v češkoslovaških listih izšel oklic nekega zakonskega para, ki je bil vzel za svojega nekega ciganom ubeglega dečka, starega sedaj že 16 let, za katerega je sedaj potreboval listine in zato iskal njegove stariše. V oklicu je bilo navedeno, da je bil deček najbrže 'ukraden leta 1916 v starosti treh let nekje na Wuertemberškem. Pozneje so cigani prišli na Češkoslovaško in tam jim je deček ušel. — Ta oklic so prinesli tudi wuer-temberški listi. Nadzornik Laun in njegova žena sta se takoj odpeljala na Č^hoslovaško in v ciganom ubeglem dečku spoznala svojega sina po nekem znamenju na nosu. Tako se je ukradeni deček vendarle
še vrnil v domačo hišo.
Podoben slučaj se je zgodil na Ogrskem. Leta 1918 je izginil v budimpeštanskem predmestju Rakosu devetletni sin živinozdravnika Ludvika Sosa, ko se je igral na cesti. Zaman so poizvedovali starši sami in po oblasteh za svojim sinčkom — nobene sledi ni bilo najti za njim. Živinozdravnik in njegova žena sta se nato izselila iz Budimpešte, ki ju je preveč spominjala na izgubljenega otroka. Nekega dne pa je prišla na prejšnje Sosovo stanovanje v Rakosu policija in privedla s seboj izginolega dečka. Izkazalo se je, da so bili dečka, ko se je na cesti igral, odvedli cigani. Pripeljali so se po cesti z vozom in se ustavili. Trije cigani so nič zlega slutečega dečka obstopili, stara ciganka ga je pa objela z rokami, mu zatisnila usta in ga potegnila v voz. Nato so konje pognali in bežali iz mesta. Dečka so oslepili na eno oko in ga silili beračiti in krasti. Ciganska tolpa je nato krenila na Balkan in se klatila po tamkašnjih krajih. Po vsakem daljšem pohodu pa se je vračala v Kološ, kjer je imela pod zemljo svoje skrivališče. Ko se je tolpa mudila v Braili, so ukradenega dečka pustili nekoč samega v vozu. V domotožju je vzel kuhinjski nož, odprl vrata na vozu in zbežal. Komaj so cigani odkrili njegov beg, so napregli konje in udarili za njim1. Seveda so neizkušenega in slabotnega o-troka le prekmalu ujeli in ga nato tako pretepli, da se več tednov ni mogel ganiti. Kmalu nato so se cigani vrnili v Kološ, ki ga je fant že od preje poznal. Ustavili so se na gostilniškem dvorišču in cela tolpa se je udala blaznemu pijančevanju. Deček, ki je ostal sam na vozu, je sklenil, da znova pobegne. Z nožem je prerezal
šotorovino, zlezel na tla, nato pa začel blazno bežati po ulici. Pritekel je naravnost v roke nekemu policaju, ki ga je od-vedel na stražnico. Tu je deček povedal svojo resnično in pretresljivo povest. Policija je takoj odredila, da se ciganska tolpa zapre. Toda predno je mogla to izvršiti, so cigani, o-pazivši dečkov beg, že izginili. Malega Sosa so nato rumunske oblasti poslale v Budimpešto, kjer so tamkajšnje oblasti po-izvedele za novox bivališče njegovih roditeljev in ga kmalu nato izročile v njihove roke.
ZADNJI PIKNIK
V LETOŠNJEM LETU
se bo vršil
v nedeljo, 22. septembra '29
na Keglovem vrtu v Willow Springs, 111.
PRIREDI LASTNIK SAM.
Prigrizek brezplačno. — Izvrstna postrežba v vsakem oziru. PRVOVRSTNA GODBA ZA PLESALCE.
Povabljeni ste vsi Slovenci i/. Chicage. Jolieta in okolice, du. se še zadnjikrat letos razveselite v prosti naravi.
Dobrodošli.	ANTON KEGL.
Only a prothict of
Unmatched - Quality \
in popolne dovršenosti more postati prvak na svojem polju samo v treh letih. - Danes je Budweiser ječmenov sladni sirup eden izmed najbolj priljubljenih izdelkov enake vrste v Ameriki - - na prodaj povsod.
Da izboljšate okus in povečate redil-nost kruha, tort in raznega drugega peciva, uporabljajte Budweiserjev ječmenov sladni sirup pri svoji peki.
^Anheuser-Buscb
. ST. LOUIS -
Prodajalci
IZ DOMOVINE.
Cene mesu v Mariboru.
Volovsko meso od 12 -do 20 Din. telečje od 20 do 25, svinjsko od 15 do 27.50 Din. za kilogram, kar je dva ameriška funta. V ameriški valuti bi to prišlo 24 do 40c. kilogram.
Z razbito glavo v bolnišnico.
, V ljubljansko bolnišnico so včeraj 28. avgusta s popoldanskim dolenjskim vlakom pripeljali iz Kočevja 45-letne-ga delavca Jurija Kumpa iz Mozlja, št. 47. Kump je i-mel včeraj priliko voziti se z nekim avtomobilom. Po nesreči pa je padel z avtomobila ter se pri padcu prav resno ranil na glavi. Njegovo stanje je prav nevarno.
--o-
Šmarjeta na Dolenjskem.
Pretekli teden smo dobili novega kaplana g. Viktorja Perka, brata našega g. duh. svetnika.
Letina. V splošnem se nam obeta obilen sad v vsakem pogledu. Po dežju, ki smo ga do-
bili, se bo rastlinstvo lepo razvilo in opomoglo. V sadjarstvu se nam največ obeta češpelj in jabolk; že dolgo let ni tako dobro obrodilo. V vinogradih bo malo manj rodovitno, vendar pa kvalitativno boljše, veliko bo pa k temu pripomoglo septembersko solnce.
-o--
Umrli so Ljubljani
v času od 21. do 24. avg.: Helena Trdina, zasebnica, 89 let, Gubčeva ulica 17; Ivan Lovrin, trgovski potnik, 24 let, Gospo-svetska cesta 10; v bolnišnici so v istem času umrli: Anton Hiršelj, užitkar, 72 let, Pre-vek 4 pri Litiji; Alojzija Bač-man, občinska uboga, 78 let, Rečica pri Krškem; Luka Pogačnik, zasebnik, 72 let, Ceš-njica pri Selcih; Anton Lukanc delavec, 39 let, Križe; Ciril Nakrst, posestnikov sin, 4 leta, Peče, pri Moravčah; Josip Turk, kmetski sin, 2 in pol leta, Toplice pri Zagorju.
Prepovedan inozemski tisk.
Ministr. za notranje dela je prepovedalo uvažati v jugosl. državo knjigi "La question croate devant 1' opinion pu-publique europeen" in "Hrvatskim mučenicima," spomen o-pis tragičnih dogadjaja u lip-nju i kolovozu 1928, ter ukrajinski list "Surma," ki izhaja v Berlinu.
posnel vso kožo na dlani leve roke in odtrgal tudi nek; j mesa.
Smrtna kesa.
V celjski javni bolnici sta u-mrla 58-letna Marija Sebojin-šek, dninarica iz Petrovč in 62-letni Jožef Huš, rudar iz Megojnice pri Grižah.
Iz Tržiča.
V predilnici je mizarski stroj za oblanje desk zagrabil delavca Evgena Perneta, mu
V NAJEM
stanovanje, svetlo in zračno, 4 sobe, kopalnica, na novo preslikano; nizka najemnina. Vprašajte najemnika na 2. nadstropju na 1903 W. 23rd Street. Chicago.—Tel. Graceland 0962. (2883)
JOSEPH E. SPELICH Kupite pohištvo, karpete in peči od
JOSEPH E. SPELICH
dolgo letno izkušnjo v pohištvu v Jolietu.
Sedaj skupaj z Fitzgeralds.
Dobro pohištvo za manjšo ceno.
805-807-809 CASS STREET Zunaj iz visoke rentne cene.
Odprto zvečer.
Zamenjajte pri nas svoje stare pohištvo za novo.
pot brez brige!
Nikake prometne gneče. Ceste iz jekla so vedno odprte.
ST. cJOE VALLEY
SOUTH BEND
• "ELECT.IC IHTC.UR.AN. ■ -MOTOR COACH HUUTL.
milj na uro v
večja in manjša mesta in letovišča na Michigan Shore, North Shore in Fox River Valley. Fotujte na teh brzih električnih linijah — privoščite si užitkapolni izlet ob koncu tega tedna. Držite skupaj svojo družbo.
Tja pridete hitrejše in lažje. Nikakega truda pri vožnji ali skrbi za parkanje. Vsedete se v razkošni udobnosti — švigate mimo lazeče vrste zagozdenega prometa. — Vrnete pa se, kadar ste pripravljeni — na razpolago vam bo pripraven vlak.
Za vozni red, voznino in druga pojasnila glede vseh treh železnic telefonirajte na RANDOLPH 8200
CHICAGO NORTH SHORE CHICAGO SOUTH SHORE & MILWAUKEE RAILRODA & SO. BEND RAILROAD CHICAGO Al'RbRA AND ELGIN RAILROAD (Tin; Sunse: Lines)
Poslužujte se našega Outing and Recreatior Bureau, 72 W. Adams St., Randolph 8200.— Brezplačna pojasnila glede izletov, piknikov, izletov v vzgojne svrhe po vsem mestnem chicaškem svetu.
Petek, 20. 'septembra 1929	AMERIKANSKI SLOVENEC	Stran
Širite "Amer. Slovenca"!
WESTERN SALE CORPORATION 152S Newberry Ave.
Phone Canal 7051
Chicago, 111.
Stran 6
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 20. septembra 1929'
I fMBMIiianK!

	SIR H. RIDER HAGGARD:	! 5 i
cA? m*	KLEOPATRA	^ I
	Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. <	-
"La! La!" je zagostolela s hreščečim glasom, "res pijača za kraljico! Ko bo petdeset kapljic tele vode, ki sem jo jaz pripravila, steklo čez tiste njene rdeče ustnice, potem, Harmakis, bo tvoje maščevanje nad Kleopa-tro pač gotovo! Oj, da bi bila zraven in videla tvojo pogubo pogubljeno! La! La! Prijetno bi bilo videti!"
"Maščevanje je puščica, ki pogosto zadene njega-, ki jo izstreli," sem ji odgovoril spom-nivši se besedi dvornice Karmion.
Osmo poglavje.
Poslednja gostija Kleopatre. — Kleopatra izrije smrtno pijačo. — Harmakis se ji razkrije. — Harmakis prikliče duhove. — Smrt Kleopatre.
Drugp jutro je Kleopatra s Cezarjevim dovoljenjem' obiskala Antonijevo grobnico in jokaje tarnala, da so jo bogovi Egipta zapustili. Ko pa je bila poljubila rakev in jo po-krila z lotusovim cvetjem se je vrnila, kooala, mazilila in se oblekla v najsijajnejša oblačila ter sedla z dvornicama Iras in Karmion in mnnoj k večerji. Med večerjo ji je duh divje vzplapolal podobno ko nebo vzžari pri so!n'-nem zahodu, in zonet se je smejala in rado-vala kakor v minulih časih, in pripovedovala o gostijah, ki sta jih imela z Antonijem. Meni se v resnici nikdar ni videla tako krasna kakor v tej usodepolni noči maščevanja. In tako se je njen duh obrnil do one gostije v Tar-zu. kier je izpila bisere.
"Čudno," je rekla, "čudno je, da se je An-torijev duh v poslednjih trenutkih snomnil bas. na tisto izmed vseh noči in na Harm-aki-sove besede. Karmion, ali se še spominjaš na tistega Egipčana Harmakisa?"
"Gotovo, kraljica," je odgovorila počasi.
"Kdo pa je bil tisti Harmakis?" sem jo vprašal; rad bi namreč izvedel, ali je kaj žalovala za mojim spominom.
"Hočem ti povedati. Čudna je tista zgodba, vendar jo lahko povem sedaj, ko je vsega konec. Ta Harmakis je bil starodavne rodovine faraonov; v Abidu so ga skrivaj kronali, nato pa so ga poslali semkaj v Aleksandrijo, da bi izvršil veliko zaroto, ki so jo skovali zoper vladanje nas kraljevskih Lagid. Prišel je v iwojo palačo kot vedeževalec iz zvezd; bil je namreč jako učen — precej tako kot si ti, Olimp — in krasen človek. Namen zarote je bil- da me on umori in se proglasi faraonom. Zarota je bila velika, imel je namreč mnogo prijateljev, dočim sem jih jaz imela malo. V taisti noči pa, ko bi bil moral izvršiti svojo namero, da, prav v tisti uri, je prišla onale Karmion in mi razodela zaroto rekoč, da je slučajno našla ključ do nje. V poznejših časih pa sem precej dvomila o resničnosti tiste tvoje zgodbe, Karmion, dasi ti tega nisem niti omenila. Zakaj pri bogovih! še v tej uri mislim, da si ljubila Harmakisa in da si ga izdala, ker te je preziral. Iz tega vzroka si tudi ostala devica ves ta čas, kar je nekaj nenavadnega. Daj, Karmion, povej nam; sedaj
!
na koncu je itak vseeno."
Karmion se je stresla in odgovorila: "Resnica je, kar praviš, kraljica. Tudi jaz sem bila zapletena v zaroto in sem izdala Harmakisa, ker rtie je zaničeval. In zavoljo svoje velike ljubezni do njega sem1 tudi ostala neporočena." Pri teh besedah se je ozrla prt)ti meni, mi gledala v oči, nato pa je s skromnimi trepalnicami zakrila svoje oči.
"Tako! Sem si mislila. Čudna so pota žensk! Tisti Harmakis je, kakor se mi vidi, pač imel le malo vzroka, da se ti zahvali za tvojo ljubezen. Kaj praviš ti, Olimp ? Oj, torej ti si tudi bila izdajalka, Karmion ? Kako nevarna so pota, po katerih hodijo vladarji! No, odpuščam ti, zakaj izza tiste ure si mi zvesto služila."
"Sedaj pa naj se vrnem' k svoji povesti. Harmakisa se nisem upala umoriti, da ne bi še bolj razdražila njegove močne stranke, ki bi se dvignila in me vrgla s prestola. Sedaj pa glejte, kaj se je godilo. Dasi me je ta Harmakis moral umoriti, me je skrivaj ljubil in jaz sem to nekoliko uganila. Poskušala sem bila nekoliko, da ga pritegnem zavoljo njegove lepote in duha k sebi, in Kleopatra se ni nikdar zaman potegovala za ljubezen. Ko je torej prišel z bodalom v svojem- oblačilu, da bi me umoril, sem s svojimi čari zoprvala njegovi volji, in ali mi je treba povedati vam, kako sem zmagala? Oj, nikdar ne pozabim pogleda v očeh tega padlega kneza, onega verolomnega duhovna, tega faraona, ki sem mu vzela krono, ko se je omamljen od opojne pijače pogreznil v sranrotno spanje, iz katerega se ni več mogel zbuditi s častjo! Pozneje se je res zgodilo, da sem ga nekoliko rada imela, ljubila ga pa nisem, dokler se naposled nisem naveličala njega in njegovega otožnega učenega duha; njegova grešna duša mu namreč ni dala, da bi bil vesel. On pa je mene ljubil in se me oklepal kakor pijanec svojega kozarca, ki ga pahne v pogubo. Ker je mislil, da ga vzamem za moža, mi je izdal skrivnost zaklada, ki je bil skrit v piramidi— takrat sem' namreč bila v silni stiski za denar — in skupaj sva kljubovala grozotam grobnice in prinesla zaklad, ki sva ga vzela prav iz faraonovih prsi. Glejte, ta ^maragd je bil tudi v tistem zakladu!" In pokazala je velik smaragd v obliki svetega hrošča, ki ga je bila vzela iz srca božanskega Menkaure.
"Zavoljo tistega, kar je bilo napisano v grobnici in zavoljo tiste strašne stvari, ki sva jo videla v grobnici — oj, zakaj me še sedaj muči spomin na tisto? — in pa tudi iz politike, ker bi si bila jako rada pridobila naklonjenost Egipčanov, sem imela res namen poročiti tega Harmakisa in ga javno vsemu svetu proglasiti kot svojega moža — resnica, in ž njegovo pomočjo obvarovati Egipt pred Rimljani. Takrat je bil namreč dospel Delij, da me pozove k Antoniju in po dobrem pomišljanju sem sklenila, da ga z ostrimi besedami pošljem nazaj. Ali baš ono jutro, ko sem se oblačila za dvor, je prišla tista-le Karmion; razodela sem ji svojo namero, da bi videla, kako bo nanjo vplivalo. Sedaj pa glej,
SLADNI IZVLEČEK S HMELJSKIM OKUSOM.
Pri sladu, iz katerega se izdelujejo temne pijače, se pri sušenju vporablja visoka temperatura, kar ima za posledico, da sladkor takorekoč zgori in tako nastane temna barva. Nasprotno pa se nizka temperatura porablja pri sladu za bolj svetle pijače.
Pri oslajevanju se ječmenov škrob deloma izpremeni v
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevajanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21st Place, Chicago. IU
sladni sladkor, s pomočjo naravnega vrenja, kar se zgodi, kadar kalijo zrna.
Budweiserjeva kompanija je ena izmed največjih tvornie za izdelovanje slada na svetu. Za seboj ima dolgo izkušnjo in velikanski kapital; to je najboljše jamstvo za kakovost in zanesljivost, kar vedo ceniti naši Jugoslovani, kateri uporabljajo slad v veliki množini.
Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816
DR. ANDREW FURLAN
SLOV. ZOBOZDRAVNIK
URAD:
OGDEN AVE. BANK BLDG.
soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, III.
Uraduje: Qd 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop.
3
<>0<KK>0<>00<>hD<H>0<K>000<K>0^
PISANO POLJE
5<xxkkxxxxmx>o- ^	Trunk oooooooooooo
"nR*
G2> f
'Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo »o tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -s- štev. sobe 204
Phone: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postrežnica
Odprto: od 9. zjutraj do 8 zvečer.
od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedeljo
Jugoslavijo
Oktoberske plovbe
S. S. Pres. Harding 2. oktobra—30. oktobra S. S. Republic 5. oktobra S. S. Pres. Roosevelt 9.oktobra S. S. Leviathan 13. oktobra S. S. Geo. Washington 16. oktobra S. S. America 26. oktobra
Leviathan pluje preko Cherbour-ga; vse ostale ladje naravnost do Bremena.
Pri svojem nameravanem potovanju v domovino to jesen si lahko izberete katerokoli izmed navedene šesterice izvrstnih ladij United States Lines.
S. S. Levithan, največja ladja sveta, odpluje preko Cherbourga; vse ostale gredo naravnost v Bremen.
Za vse predpriprave je preskrbljeno pred potovanjem z vašo skupino, in tudi prtljaga se odda na namembni kraj, in so na ta način odstranjene vse neprijetnosti in težkoče, ki so običajno združene z oceanskim potovanjem.
Vse te ladje so svetovno znane zaradi svojih- udobnosti; izvrstne kuhinje, kakor tudi družabnosti med potujočimi.
Obrnite se na svojega lokalnega agenta za popolna pojasnila glede cen itd., ali pa pišite naravnost na
United States Lines
110 So. Dearborn St., Chicago' 111.—45 Broadway, New York City
& & «$? ffr «£* "if? •§• 4»	4» «1? 4? *
* —-f-,L-- G0SP90ISUEV JOLtETU
*
4* *
*
so prepričane, da dobijo pri men! najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake Trste sveže ali suho prekajeno meso tei ▼se predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS„	JOLIET, ILL.
Chicatro Telefon 2917.
* * * *
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMAN1CH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
gam
I
a


Prihranite nekaj svojega zaslužka
vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovof v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju i dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši moč-in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se i lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
m
CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS.
WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir.
iiiiuiwiaia^^
Hvala sem, graja tja.
Komunizem kot naziranje je zgrešen, ker še protivi svoj-stvom človeške narave, ki bi se morala popolnoma predm-gačiti, ako bi se kdaj komunizem vsaj v vsem obsegu mogel vpeljati in vzdržati. Poda se naziranje lahko lepo v kaki razpravi, v realnosti se ali ne obnese, ali pa ostane le pri neki zunanji dozdevi. To se jasno vidi iz razvitka razmer v sedanji Rusiji.
O kakem komunizmu v Rusiji se v pravem pomenu ne more govoriti. Ni pa s tem rečeno, da bi vsaj idejno stremljenje ne imelo tudi kake dobre strani, predvsem pač v primeri s prejšnjimi pristno ruskimi razmerami. Henry So-merville je predaval v katoliških šolah ob počitnicah na Angleškem o tem, kar je videl v Rusiji, in prizna, "da je opaziti precejšen ekonomski in socialen napredek. Delavci dihajo bolj prosto in dozdevno ni razločka med razredi . . ." Pripoznati se mora, da prav vsaka ekonomska izpremem-ba zadene na velike težkoče in se ne more prikazati kar v najlepši luči v kaki kratki dobi, ako bi bila ideja izpremem-be še tako resnična in opravičena, in vsaj na ekonomskem in socialnem polju je marsikaj tudi v sedanji Rusiji opravičeno.
Hvala, ki prihaja iz Rusija same, je vsekako malo sumljiva in je treba zelo oprezno postopati.
To bi bilo nekaj, kar se kaže v neki dobri luči, in morda ni povsem brez podlage.
Ampak tudi neugodnih sodb ne manjka.
Pavel Marion je bil dve leti v Rusiji in je stal na čelu komunistične propagande v Franciji. Nedvomno je videl marsikaj tudi za kulisami. — Zdaj je izstopil iz komunistične stranke in objavil razlog za ta korak. Pravi:
"V Moskvi, kjer s,em bil od novembra 1927 do februarja 1929, sem bil v tesni vezi z voditelji. Leto dni sem prebil v pisarnah kominterne. Imel sem priliko najtesnejše dotike z delavci in navadnim ljudstvom. V tem času sem se prepričal, da slaba situacija v Rusiji ne izvira iz slučajnih in malotrajnih napak, temveč iz novega birokratskega sistema, ki leži kakor mora na ljudstvu. Teoretično vladajo delavci in mali kmetje »dejansko pa stoji za fasado, te teorije skrita mogočna, brezupna in nadvse o-krutna stena kaste birokratov, ki vladajo od Stalina na vrlin do najnižjega vaškega kore-spondenta. Govoril sem z delavci, ki so bili revolucionarni bojevniki. Ti se danes kesajo, da so kdaj prelivali kri pod geslom "Vso oblast sovjetom.' Danes čutijo, da so bili pre-varjeni. Videl sem strokovnjake, ki se sramujejo statistik in poročil, katere so bili primora-ni sestavljati; privatno so mi povedali, da namesto spajanja industrij s kmetijstvom se bolj in bolj širi razlika med mestom in vasjc\ in Rusija se razvija ne v socializem, pač pa gre v predkapitalistično dobo in barbarizem. To me je tako razočaralo, da sem pustil vse skupaj."
Morda je bil osebno prizadet po ruskih mogočnežih, kar se prav pogostoma dogaja med tako gospodo, mogoče tudi, da ga je dirnilo, ko so vodilni komunistični krogi v Parizu prišli v hudo kašo radi manipulacij v njih banki. Vsekako pa bo nekaj resnice na tem, da so ruski delavci razočarani glede upov, ki so jih gojili.
Še več pa pove glas, ki prihaja'iz Rusije same in iz krogov, ki so pri — mizi. Glasilo zveze komunistične mladine, Komsomol Pravda v Moskvi, odkriva naravnost škandalozne razmere, med najnežnejšo mladino, ki se grozno izrablja pri zaposlenosti. Med drugim je tam čitati:
"Naše poizvedbe kažejo, da je v Uniji sovjetskih socialističnih republik sedaj nad en milijon otrok med osmim in štimajstim letom, ki so zaposleni pri mezdnem delu. Nad 300,000 jih je zaposlenih kot pastirji ali pri kmetijstvu; na stotisoče jih dela pri raznih mehanikih, dočim so drugi tisočeri pri prodaji časopisov ali raznašalci. Poroča se nam, da se število otrok pri delu za mezdno plačo naprej množi, in da so otroci vsepovsod izpostavljeni najbolj nesramnemu izkoriščanju.
Predstavljajmo si razmere, v kakršnih morajo živeti: Tepejo jih, brez vsake zaščite so in doraščujejo slabotni in brez znanja. Sovjetski zakoni prepovedujejo zaposlenost mladine do štirnajstega leta. Predlagamo dobo petih let, da se ta zakon tudi uveijayi."
Iste hude razmere se zrcalijo tudi v poročilih lista Prav da des Pionniers.
Noben preobrat se ne more izvršiti kar čez noč, to stoji, ampak preobrat ne bo prišel v zadovoljni obliki tam, kjer je podlaga napačna, in napačna je podlaga pri komunizmu. * # *
Anglež — kramar.
Tudi izpremenjeno politično naziranje bo težko izpremeni-lo angleške kramarske narave na diplomatičnem polju. Ko je sedanji ministerski predsednik MacDonald pri otvoritvi angleškega parlamenta izprego-voril lepe besede v prid narodnim manjšinam, se je izjava hvalisala v deveta nebesa. Ne rečem ravno, da izjava ni bila hvale vredna. Ali je pa bila izraz gole ljubezni do manjšin, o tem pa ostane odprt dvom, ki s,e poraja pri vseh onih, ki so imeli kdaj z Angleži na diplomatičnem polju količkaj opravka. Smelo lahko trdim, da imam tudi jaz v tem pogledu nekaj izkušenj, zelo bridkih izkušenj, radi angleške kramarske narave.
Angleški laboriti se kažejo prav čudne pri sedanjih obravnavah radi reparacij v Haagu. Pod vsakim pogojem hočejo svoje — milijone. Težko je dognati, če je bila Anglija po Youngovem načrtu res prikrajšana, dasi je dvomljivo, ko je Young angleški bratranec, a vsa angleška ljubezen do — malih se kaže, ko se poroča, da bodo morale male države Poljska, Čehoslovakija, Rumu-nija in Jugoslavija seči v žepe, dasi tam ni dostikaj, in zadovoljiti — Anglijo. Kramarija.
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vit dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsed.