__J O p 1 3 1. Z Dnnaja. Boj za šolo. Kakor je bilo pričakovati, tako se je zgodilo; razprava o proračunu ministra za nauk in bogočastje je bila najzanimivejša v vsi proračunski debati. Levičarji, katerim je Liechtensteinov predlog posebno na želodcu, kor mislijo, da jim ta pripomore zopet k vladi, so vedno govorili o njem ter slikali v živih barvah nevarnosti, ki prete vsem narodom, ako zadubi kedaj ta predlog pravomočno veljavo. Vsak levičai>ki govornik je tako zasuknil svoj govor, da je naposled prisilil kneza Liechtensteina in ministra Giiiiia spregovoriti. Pusebno je mikalo slišati ministrovo mnenje, kajti ekscelenca se zna uže nad eno leto kaj spretno ugibati vsakej priliki, odločno povedati, je li pristaš ali nasprotnik Liechtensteinov. Kar so hoteli, so dosegli, čuli so oba govoriti, no nimajo razluga preveč se veseliti. Knez Liecbtcnstein ,je v svojem dolgem govoru razložil bistvo svojega predloga in značaj verske šole. To, kar on imenuje versko šolo, ni ona zlogl;<sna stara šola, katero liberalci v tako kričečih barvab opisujejo v _vojih glasilih na shodih in tudi v zboinici. Verska šnla. kakoršne on želi, je vpeljana uže več let skoro v vsoj Evropi. Tako šolo ima samodržna Eusija in ladikalna republika Švicarska, protestantska Pruska in katoliška Bavarska, kakor tudi vse druge nemške države izvzemši dveh: He_senske in Badenske. Versko šolo, kakoršno on zagovarja, označuje le to, da so otroci v šolah razdeljeni po verah. Katoličani naj imajo svojo katoliško šolo s katoliškimi učitelji, to naj imajo tudi drugoverski otroci. Njegova zahteva pa ne sega tako daleč, da bi se osnovula posebna šola tudi v takih okrajih, kjer je le par otrok druge vere; ti naj holijo z večino. Knez Liechtenstein zahteva, naj se poučuje verstvo po več ur na teden, nego so t" godi v naših šolah, kjer je vcrstvo potisneno popolnoma v kot ter si neka stranka prizadeva pahniti je celo skozi vrata in to, kakor pravi, iz «pedagogičnih» ozirov. V vseh državah poučuje se verstvo po dva in trikrat toliko ur na teden, nego v naših šolah. Mi ne želimo, pravi knez Liechtenstein, izročiti šole duhovniknm v roke, da v njej po svojej volji gospodarijo. Državni zbor kot "srednje zakonodajsko oblastvo določi naj načela nove šole, deželnim zborom pa podeli pravico, zvršiti je. Tu se še le pokaže, da nismo želeli spraviti šole pod ceikveno oblast, kajti eni deželni zbori podele nadzorstvo šole posvetnim možem, drugi pa cerkvenim, baš kakoršno bode njib prepričanje. S to izjavo je pokopal knez Liechtenstein svnjo federalistiške nazore ter si pridobil priznanje čeških poslancev, na katerih pomoč se lehko zanaša, kakor sodimo tudi po pisavi staročeških glasil. Knez Liechtenstein je tudi izjavil, da ne bode mirovala njegova stranka, dokler izvojujejo volilcem to. do česar ima popolnoma pravo, t. j. versko šolo, katero so od njih, poslavši je v državni zbor, odločno zahtevali ter to potrdili z nad miljon podpisi. — Ko jn govornik prenehal, čestitali so mu desničarji; levica in galerija je pa sikala in ropotala. — V naslednjej šeji je poslanec Weitlof naučnega ministra dra. Gauča prisilil izjaviti se o tem predmetu, kot namestnik cesarjev in poslovodja kneza LiecMensteina. Minister je odgovoril na to, da on ni namestnik cesarjev, ampak le svetnik krone. Pri njegovem delovanji vodi ga načelo pravičnosti in pomirenja narodov, od katerega ne odstopa. Eekel je, da služi celokupnosti države, da ni kreatura kneza Liechtensteina, a tudi ne kreatura častite opozicije. Na to je počela levica zopet sikati. Po listih pa se je unel boj zoper versko šolo in ministra Gauča, ki je bil nekdaj ljubimec ponosne levice. (Po nEdinosti".) Iz Žalea. Osnovalni odbor «Zaveze» je določil vclikonočni ponedeljek t. j. 22. aprila za dan zborovanja «Zaveze slovenskih učiteljskih društev*. Dnevni red in vse drugo priobči se v prihodnji številki. »Slovensko učiteljsko društvo* v Ljubljani je radovoljno ustreglo odborovi prošnji, da preskrbi vse, kar je potrebno za zborovanje. Hvala mu! Osnovalni odbor, kakor tudi drugi zavedni učitel.ji, nadejajo se, da bode ta prvi večji učiteljski shod mnogobrojno obiskan. Saj je pa tudi prilika, da slovensko učiteljstvo dejansko pokaže, koliko mu je mar za združenje — za «Zavezo». Na svidenje tedaj v Ljubljani! Nadalje je pristopilo k «Zavezi» «Maiiborsko učiteljsko društvo*, «Ormoško učiteljsko društvo» še enkrat in to brezpogojno; prijavilo delegate »Ptujsko učiteljsko društvo» gg.: Kaukler Iv., Serajnik Dom., Grebenec Iv. in Strelec Ivan; poslalo imenik članov in pravila »Ormoško učiteljsko društvo-, -Gornjegraško učiteljsko društvo» pa svoj letni donesek 1 gld. 80 kr. — Osnovalni odbor nZavezeu. Iz Krškega. Vabilo k zborovanju «Pedagogiškega društva* dne 4. aprila t. 1. ob 2. uri popoludne v šolskem poslopji v Krškem. Spored: 1. Društvene zadeve. 2. Razjasnjevanje fizikalnih učil. 3. 0 vzgoji in pouku. 4. Razgovor ob učnem načrtu. 5. Nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi 0(11)01*. Iz Ljubljane. . Razne novice o ljudskem šolstvu nam prihajajo zdaj iz budgetne razprave v državnem zboru. Najpred je knez Liechtenstein razlagal in razložil namen in pomen svojega šolskega predloga tako temeljito, da zdaj pač nihče ne more govoriti, da ne ve, kam knez meri so svojim predlogom. Oglasil se je tudi v imenu vlade gospod naučni minister z izjavo, po kateri se sme soditi, da vlada res sama predloži načrt šolskega zakona, kar je do zdaj le bolj bila govorica. V 26. dan preteč. meseca je poslanec profesor Šuklje v vzglednem govoru razdejal očitanja poslanca Dunireieher-a glede slovenskega šolstva. Zabteval je tudi premembo šolskega zakona z državnopravnega, narodnega in pedagogičnega stališča. Bog daj, da bi se vse te razprave srečno izšle na korist šolstvu, učiteljstvu ter na blagor splošni domovini naši! — Prihodnje preizkušnje učiteljske sposobnosti za splošne ljudske in meščanske šole bodo pri Ljubljanski izpraševalni komisiji v 6. dan maja t. 1. in naslednje dneve. Kandidatje in kandidatinje, ki hočejo priti k preizkušnji, naj prošnje za dovoljenje k preizkušnji v smislu ministerskega ukaza z 31. julija 1886. 1, žt. 6033 o novem predpisu za preizkušnje učiteljske sposobnosti potom šolskega voditeljstva oddajo pri svoji okrajni šolski oblasti, in če niso v službi, pa se svojimi spričali in z uradnim zdravniškim spričalom neposredno pri tisti okrajni šolski oblasti, pri kateri so poslcdnjič služili in sicer o pravem času tako, da bode okrajna šolska oblast mogla do 2 5. dne aprila t. 1. oddati prošnje izpraševalni komisiji. Kandidatje in kandidatinje, ki so svoje prošnje za dovoljenje k preizkušnji o pravem času vložili, naj pridejo k preizkušnji v 6. dan maja t. 1. ob 8. uri na c. kr. izobraževališče za učitelje in učiteljice v Ljubljano, ne- da bi čakali že posebnega poziva.