Vrnemo se, pazljivo ogledovaje tla in skalnate stene. Na tleh ni nič sosebnega, le nekaj velikih, na pol trohnehh dreves je tu ležalo, menda jih je vihar noler telebil. Stene so bile gole, kapnikov le semlertjč nekaj, pa kar majhnih in brez vse lepote. Mahu ali drugih rastlin ni bilo, tudi žužkov ali drugih živalic nismo dobili, pač pa dalje gori blizo roba, kjer so bile skalnate stene gosto z mahom obrasene in so cvetele tudi druge rastline. Dospemo na dan. Blizo jame zagledamo v senci ležati našega beguna. Pazljivo nas posluša, ko mu pripovedujemo, kaj smo našli. „Glejte no, nam pravi, ravno pred letom je mojega soseda vol na paši zginil (bil je mož iz bližnje „Planinice"); kdo ve, če ni tudi tukaj noler štrbonknil." Poslovivši se posvarimo še moža, naj bolj pazijo na živino in brezdno ograde, da jim v tej jami še več živine konec ne vzame. Ant. Zup. Mythologične starice. (Zapisal Dav. Trstenjak.) 7. V kakoini «avezi je netopyr s pogačo t Mračnik, šišmiš*) (vuxrspt?, vespertilio, Fledermaus) veli se na Šlirskem ludi. piroželj, pirožljek, in na Kranjskem: pirhpogačica. V besedi pirhpogačica nahajamo pleonazem, ker pir h že sam ob sebi poinenja: pogačo — posebno velikonočno, **) (das Osterbrot, der Osterkuchen; rusk. pirog. cesk, piroh, iz korenike: prž, ilirsk. pržiti, slov. pražili, prga, der Oelkuchen). Iz pirog je manjšavka piroželj, ker g = ž, s prilepkom ek — pirožljek. Primeri analogični: granosljek. lasica, podlasica, sansk. lasa = brza, die schnelle; rusk. goronostaj. Končnik j pa je pri Slovencih Ij, primeri: slavuj, kraguj, in slavulj, kragulj; tako tudi iz g ran o s taj po izpah- njetiem glasniku t — grano si aj, in iz te oblike: granosljek, na granah stanovajoča žival. *) Mračnik se veli netopyr v okolici kranjske gore, šišmiš pa pri Hrvatih in Haložanih, cd šiš, šišast, šišmat, šiškast, hirsutus, torej šišmiš pomenja: hirsutus mus. **) V nekterih krajih slovenskih z besedo pir h krivo poznamljajo: pisanke, rumenice, prvotni pomen je: pečeno, praženo, torej: pogača, tudi rusk. pirog pomenja pogačo. Ker se mračnik imenuje po pogači pirhi, pirogi, mora v nekaki zvezi s pogačo biti. Kaj nam pravi basnoslovje o mračniku? Po narodnih slovenskih povestih ima mračnikovo srce bajevno moč. Kdor je nosi pri sebi, na rudečo nit privezano, ta se zna nevidlji­ voga storiti. Po egyptskem basnoslovji je mračnik hieroglypha doječe žene (Horapollo II, 53.), po grških povestih pa symbol noči (glej Schvv^enck, Sinnbilder der alten Völcker str. 125). Vse te povesti ne razjasnujejo nam imena: piroželj, pirožljek, pirhpogačica. Kaj pa pravi slovansko basnoslovje o pirhih, pirogih? Piroge, pirhe so stari Slovani pekli, kedar so obhajali mladoletno dobo. V kršanski veri je stopila na mesto mladoletnega prirodnoga praznika — velika noč, zato se velikonočna pogača veli: pirh, pirog, pirhpogača. Mladoletno dobo pa naznanja iz zimskega spanja se zbudivši mračnik; zato je dobil ime: piroželj, pirožljek, pirhpogačica, žival, ktera prinaša piroge, pirhpogačo, torej pirožni ptič, Ostervogel *); primeri nemško poznamovanje: Pfingstvogel =volga, Goldamsel. V nekterih južnoslovanskih krajih se mračnik **) tudi veli: pirogbaba, perhbaba — in beseda baba ne poznamlja samo boginje zemlje, temoč tudi — pogačo (primeri slovensko poznamovanje: bobov ded, grahov ded, ein Kuchen aus Bohnen — Erbsenmehl). Še eden razlog ponujam: Pirhe, piroge so stari Slovani na mize nastavljali dušam umrlih, da se morejo jiasitili, kedar pridejo obiskovat živih. Te navade še sedaj najdeš na Štirskem in pri Rusinih (Hanuš, bajeslov. Kalend. 222.) Mračnik je žival noči, torej v zvezi s podzemeljskim svetom, in je tako vtegnil symbolizirati dušo umrlega, ktera pride na večerjo — na pirhe, piroge, pirhpogačice, in tako dobiti ime: piroželj, pirožljek, pirhpogačica. Mračnik se veli tudi netopyr, staroslov. iiCTOn^Hf) = netopyr. Naš slavni rojak prof. dr. Miklošič je pri izpeljavi te besede mislil na „njet, part. praet. pass. a ni, jüngere, (odkod nit), et pyr, quod cum pero cognatum est, ut sit pro nj eto pyr, id est: a vi s junctis a Iis"; — ah ker različna slovanska narečja imajo oblike, kakor postavim česk. netopyr, natopyr, matopyr (n—ш primeri: nedved in medved), polsk. mentopyr, lužiški: netopyr, nedopyr, slov. natopyr, *) Stari so krivo mislili, đa mračnik spada k ptičem. (Glej Friedrichs Symbol, der Natur 384.) **) Tudi poznamovanje leropyr je znano = Flattervogel, sansk. lar, lal, i flattern, schaukeln, primeri: lelfck, der Taucher; v Halozah se netopir; veli še tudi škržabec. j nakoper*), po odpadlem zlogu na, ne: topir, vtopir itd. Tako bi se dalo misliti na: naktopyr, sansk. naktapur, gršk. vu/roTrTept?, Nachtflieger, nočoper, iz nakta in pur; litevsk. pulti, fallen, fliegen in glasnik kje izpahnjen, kakor ү besedah lat. pinus za picnus, seno za sekno, das Gemähte, Gehaute — Heu, luna za lukna, lucens, dentela — detela = sansk. dan^tara iz dan?, mordere, beissen, fressen, torej detel a v pomenu = trava, primer: detel, der Grünspecht, izvirno: Beisser. Če zna kdo še za druge razlage tega imenovanja in za kakošne povesti o mračniku, naj mi je dragovoljno naznani. Iz tega priklada pa se sopet prepričamo, kako basnoslovje jezikoslovje podpira. . .,_ 8. O Vogelju. Vogelj (die Kohle) je zavoljo svoje črne barve dajmonsk symbol. Več narodnih pripovedek je med Slovenci, ktere pravijo, da škratec zlato v podobi vogelja ponuja. Poslušajmo samo eno: V Cirknici na Kranjskem je živel ubožen mož. Ta je šel neki večer že pozno prek Slivnice. Tu ga sreča mal, puklast, na eno oko slep starček, kteri ga nagovori, in možek mu potoži svojo nevoljo. Pojdi z meno, reče starček, jaz h. čem ti zaklad pokazati. Sla sta črez brege in doline, dokler starček ni posta! pri bezovem drevesu. Jeli vidiš kaj, je uprašal. Nič ne vidim, odgovoii kmetic: Starček užge baklo, vzame iz pečne špranje dva ključa, in odpre železna vrata. Sla sta v veliko sobano, v kteri sta dva kupa voglja ležala, potem v drugo sobano, kjer sta bila sopet dva kupa. Pri dverih te sobane pa je ležal črn pes. Glej moj kmetic, reče starček, tukaj znaš vsaki dan dve peščici voglja vzeti, vendar ne smeš nikomur ničesar povedati. Krnetič je to storil, in on je namesto voglja dobival zmir čisto zlato. (Glej Vernalecken, Mythen und Bräuche str. 24. 25) V ti povesti je več zanimivih reči; prvič symbolizuje voglje zlato, kakor tudi v nemških povestih (glej Wolf, Zeitschrift für deutsche v ti besedi imamo sopet primero, da se gla-snilc k menja z glasniltom t. Primeri teden in lieden; petlika in pek lika, racemus; brenta in brenka; tolči in kolči, schlagen; tleti in kleti, glimmen; šartel in šarkel, Reindling; ertclj in erkelj; peter in peker, polsk. pionter, Unterdachboden; tomun in komun, Vertiefung, česk, tuvik in kuvik, nemšk. piwit in piwik, Kiebitz; tobold in kobold, twärsak in quersak, kraetling in kraekling (glej Woeste v Zeitschrift für Vergl. Sprachforsch. IV, 186.). Zato pekava = petava, felsige Gegend, petovar na petovi stanovajoč, kakor leskovar na leskovi, resovar na resovi, jelšovar na jelšovi stanovajoč človek. Že sem rekel, da v besedi petava, petovo, scilicet. mesto, ali pa petov (kakor iz breza — brezov) scilicet. grad, ima svoj razlog ime grada Petov (pri Rimljanih Petovio). Myth. II, 183.). Drugič tudi vidimo iz te povedke, da je bezovo drevo Symbol dajmonskega principa, kakor sem že v članku o „bezovcu" dokazal. Tretjič je gorski duh mal starček grde podobe na eno oko slep in še puklast. V takšni podobi se tudi prikazujejo gorsko duhi (Zwerge) v nemški mythologiji. Na Sčavniškem so poznani gorski duhi imeno­ vani šetki; kakor tudi pri severnih Slovanih. Ako se ime nima izpe­ ljevati iz šetam, kakor sem v svojem članku .o šetku" rekel, pa ponujam slovaško š et iti, = osereti, torej šetek = serec, sivec. In slednjič v slovenskenj basenstvu črn pes ravno tako varuj(; zaklade, kakor v nemškem (glej Panzer, Beitrag I, Nr. 50, str. 38). Kteri, a, o — ki. i\m (Spisal P. Ladislav.) Kar se tiče zgodovine oziravnega zaimka, pomniti je, da so prvi novoslovenski pisatelji rabili katir, kir, ker, kakor jim je ravno naneslo, in sicer za vse spole in števila. Trubar (psi. 49.) ima : Zamerkaite vsai letu, vi kir ste Boga pozabyli, de vas kai tiakai ne maknem, inu nikogar ne ho, ker Ы vas odreSil. — (Evang. Luk, VIL) Ta farizeus pag, kateri ie bil nega povabil, pravi —. De bi leta en Prerok bil, taki bi on veidel, du inu kakova ie leta žena, kir se nega dotiče. — (Dalm. Post. ibid.) Kadar ie pak to videl ta L^arizey, ker ga je bil povabil, ie govoril vsebi, rekoč: Kadar bi leta bil Prerok, tako bi znal, gdo ie leta žena, ker .se neiga dotiče. — (Trub. Ev. VIL) — Inu ty, kir so nosili, obstoie. (Dalm.bid.) Ty pak, kateri so ga nosili so obstali. — Pisatelji katoliške dobe imajo kir za naš ker (quum causale), za oziravnika pa rabijo sploh katir, le Kastelic rabi kir in ker še kakor uni, pa ima tudi katir. P. Marka pravi, da je kir okrajšan katir, pa to ni res. Kolikor je meni znano, rabil je ki še le Vodnik, v slovnici ga namreč ima, toda v spisih sem pa naletel samo dvakrat na-nj (pri rokah so mi le trije spisi). — Namen mi ni. da bi razlagal veljavo po etimologični sestavi (glej. Miki. I. 69. 111. 194. Kopit. gr. 297), tu preglejmo le sintaktični pomen oziravnikov ki in ki er i, kakor ju rabimo v sedanji pisavi.