CELJSKI TEDNIK
OLASILO tOGIJILISTlCNE ZVEZE DELOTMIM LJUDI CELJSKEGA OKRAJA
CELJE, PETEK, DNE 5. AVGUSTA 1955
LETO VII. — ST. 31 — CENA 10 DIN
Urejuje urediiiški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured-
ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 —
Telef.: uredništvo 24-2-5, uprava 25-23 — Tek.
rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna
naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125
dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina
plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo
Draga redna seja novega OLO v Celin
Sprejet je statut in izvoljeni so sveti
ter komisije novega OLO v Celju
Pretekli petek dopoldne sta bili naj-
prej ločeni nato pa še skupna druga
seja obeh zborov novega Okrajnega
ljudskega odbora v Celju. Na ločenih
sejah so člani obeh zbonov najprej
razpravljali o novem okrajnem statu-
tu. Po poročilu komisije za sestavo sta-
tuta, se novi okrajni statut v bistvu
ne razlikuje od tipskega sitatuta, ki ga
je predlagala posebna komisija pri
Zveznem izvršnem svetu. Novi okrajni
statut niti ne vsebuje nekih specifič-
nih določil, ki bi bile morda značilne
za delo in poslovanje novega celjskega
okraja. Po predlogu okrajne komisije
za sestavo statuta naj bi takšne zna-
čilnosti vnašali v statut pozneje. Po
krajši razpravi so odborniki obeh z'bo-
nov sprejeli predlog okrajnega statuta.
Na ločenih sejah so nato člani obeh
zborov izvolili tudi nekatere komisije.
Tako bo mandatno imunitetno komisijo
pri okrajnem zboru vodil STANE KO-
KALJ, isto komisijo pri zboru proizva-
jalcev pa IVAN KOVAČ. Komisiji za
gospodarstvo bo pri okrajnem zboru
predsedoval TONE ULRIH, enaki ko-
misiji pri zboru proizvajalcev pa JOZE
VEBLE. Na čelu komisije za predpise
in organizacijska vprašanja pri okraj-
nem zboru bo ANTON STEFANCIOSA,
pri z'boru proizvajalcev pa HILBERT
KAMILO. Razen teh pa ima okrajni
i;bor proizvajalcev še eno komisijo in
to za vprašanja delavskega samouprav-
ljanja,, ki jo bo vodil tov. ALOJZ KO-
TAR.
Po kratkem odmoru je bila nato
skupna seja obeh zborov niovega okraj-
nega ljudskega odbora, ki jo je vodil
predsednik OLO tov. RIKO JERMAN.
V začetku dela so odborniki najprej
izvolili komisijo za volitve in imeno-
vanja ter tov. JAKOBA 2ENA za njene-
ga predsednika. Komisijo za prošnje in
pritožbe pa bo vodila NINA POKOR-
NOVA.
V nadaljevanju seje pa je zastopnik
komisije za volitve in imenovanja pred-
lagal člane in predsednike 12 svetov
pri novem okrajnem ljudskem odboru.
Po statutu morata biti v vsakem svetu
najmanj dva ljudska odbornika. Razen
tega pa statut še določa, da ni nujno,
da bi bil predsednik sveta ljudski do-
bornik. V takem primeru lahko pred-
sednik sveta prisostvuje sejam ljud-
skega odbora, lahko na njih razprav-
lja, nima pa pravice do glasovanja. Med
novimi predsedniki svetov sta dva to-
variša, ki nista ljudska odbornika in to
dr. Kopač ter prof. Orel.
Svet za notranje in splošne zadeve
bo vodil JAKOB 2EN, svet za gospo-
darstvo NESTL ZGANK, svet za kme-
tijstvo in kmečko zadriižništvo FRANC
LUBEJ, svet za gozdarstvo IVAN STR-
GAR, svet za komunalne zadeve VEN-
CESLAV JERAS, svet za urbanizem
inž. VITAL MLEJNIK, svet za šolstvo
prof. ANTON AŠKERC, svet za prosve-
to in kiilturo prof. TINE OREL, svet
za zdravstvo dr. IVAN KOPAČ, svet
za socialno politiko HELENA BOROV-
SAK ter svet za delo in delavna raz-
merja ALBIN REHAR. Zaradi nekate-
rih dopolnilnih predlogov svet za tu-
rizem na tej seji še ni bil izvoljen.
V naslednji točki dnevnega reda so
odborniki izvolili dr. JOZETA BOLNI-
ČARJA za sodnika za prekrške, dr. IVA
UMNIKA pa za predsednika disciplin-
skega sodišča.
Nadalje so ljudski odborniki izvolili
še načelnike svetov. Tako bo načelnik
sveta za notranje zadeve JOZE ANCIK,
načelniik oddelka za splošno upravo pa
JOZE PIKL. Tudi v bodoče bo ERNEST
Zvar načelnik sveta za gospodarstvo,
RUDOLF FAJGELJ pa načelnik sveta
za zdravstvo in socialno politiko. Ljud-
ski odborniki doslej . še niso izvolili
načelnika sveta za prosveto in kultura
Pri imenovanju ostalih vodilnih na-
meščencev inšpekcij, ustanov in uprav
pri Okrajnem ljudskem odboru,, so se
cdbornilci odločili tako, da bo katastr-
ski urad v Celju vodil ALOJZ TROBlZ,
isti urad v Šoštanju pa FRANC BO-
BOVSAK. Na čelu urada za statisti-
ko bo LJUBO ZELIC. Direktor zavo-
da za planiranje bo še nadalje STANE
MRZLIKAR. Pri istih službenih dolgo-
stih bosta ostala še inž. TONE KNEZ,
kot šef uprave za gozdarstvo, ter inž.
FRANC LAH, kot šef vodnogospodar-
ske uprave. Na drugi redni seji OLO
Celje še ni bU imenovan šef okrajne
uprave za ceste.
Posamezne inšpekcije pri Okrajnem
ljudskem odboru pa bodo vodili: fi-
nančno STANE TRATNIK, kmetijsko
inž. FRANCEK PAJENIK, veterinarsko
dr. ANTON KOVAČ, gradbeno inž. AN-
TON DERVENŠEK, sanitarno dr. IVAN
PODPECAN, šolsko MIRO LUZNIKter
inšpekcijo za delo FRANC KLEC. Od-
prto je ostalo še mesto šefa tržne in-
špekcije.
Na koncu druge skupne seje novega
Okrajnega ljudskega odbora v Celju pa
so bile imenovane še upravne komi-
sije ter njihovi predsedniki. Tako bo
proračunsko komisijo vodU RADO JEN-
KO,. komisijo za kmetijski sklad TONE
ULRIH, komisijo za kreditni sklad inž.
LUDVIK MALI, komisijo za vodni
sklad ANDREJ SVETEK, komisijo za
volUne imenike DAMJAN CONC, ko-
misijo za plače v gosjMDdarstvu inž.
JANKO ŠTRUKELJ, komisijo za raz-
polaganje z zemljišči splošnega ljud-
skega premoženja FRANC LUBEJ, ko-
misijo za revizijo projektov inž. IVAN
MAREK, likvidacijsko komisijo MIRO
MACEK ter komisijo za odlikovanih
RIKO JERMAN. Sestav komisije za
narodno obrambo pa je določen z zako-
nitimi predpisi.	-ič
Franc Simonič odpotoval
z jugoslovansko parlamentarno
delegacijo v Sovjetsko zvezo
Prvegra avgusta je iz Beogrrada odiM)-
tovala 12 članska parlamentarna dele-
gacija v Sovjetsko zvezo, ki ima za cilj,
ureditev boljših državnih odnosov med
cbema državama^ Delegacijo vodi pred-
sednik Sabora Hrvatske Vladimiir Ba-
karč. Med delegati je tudi naš ljudski
poslanec in sekretar OKZK Celje tov.
Franc Simonič.
Delegacija je potovala preko Budim-
pešte, toda ko je letalo nad Karpati
prišlo v vihar, se je obrnilo in se vrni-
lo na budimpešitansko letališč^, od ko-
der je pot v Moskvo nadaljevalo na-
slednji dan. Parlamentarci bodo obi-
skali več sovjetskih republik. V Sov-
jetski zvezi se bodo mudili približno tri
tedne.
Ponosni smo, da je v tako pomembni
sikupini delegacije tudi tov. Simonič in
pričakujemo, da bo po vrnitvi iz Sov-
jetske zveze poročal o svojih vtisih in
zapažanjih o deželi, od koder vrsto let,
ne po naši krirvdi, niismo imeM objektiv-
nih podatkov.
Predsedstvo Okrajnega odbora SZDL o kmetijski problematiki
Aktivnost organizacij Socialistične zveze na vasi naj se
l(aže v uspešnem delu kmetijsidh zadrug
Konec preteklega tedna je bila v Ce-
lju pod vodstvom tov. FRANCA SIMO-
NICA seja članov predsedstva Okraj-
nega odbora Socialistične zveze. Seji so
prisostvovali tudi nekateri zvezni in re-
publiški ljudski poslanci s celjskega
področja in med njimi član Zveznega
izvršnega sveta tovariš LESKOŠEK
FRANC-LUKA.
O.nekaterih problemih kmetijske pro-
izvodnje v celjskem okraju je na seji
poročal predsednik Okrajne zadružne
zveze tov. FRANC LUBEJ. Iz njego-
vega obširnega poročila povzemamo, da
pričakujejo kmetovalci celjskega okra-
ja dobro letino in obilen pridelek. K
tej splošni ugotovitvi pa je treba pri-
staviti še okolnost, da bo pridelek
za nekatere kulture manjši, kakor je
kazalo pred časom. Letošnja dobra le-
tina ni samo posledica ugodnejših vre-
menskih razmer in deloma večje priza-
devnosti kmetovalcev, marveč tudi po-
sledica večje potrošnje in uporabe
imietnih gnojil ter ostalih zaščitnih
sredstev. Tako so kmetovalci celjskega
okraja samo v zadnjem gospodarskem
obdobju porabili okoli 10.000 ton umet-
nih gnojil in okoU 1.000 ton ostalih
zaščitnih sredstev. Te številke kažejo
na doslej največjo porabo umetnih
gnojil, pa čeprav je verjetno, da držijo
mnogi kmetovalci določene količine
umetnih gnojil še na zalogi. Podatki
še kažejo, da je največja potrošnja
umetnih gnojil v Savinjski dolini ter
na vojniško-konjiškem sektorju, dočim
je precej manjša na Kozjanskem. Zdi
se, da tu kmetovalci še nimajo preveč
zaupanja v učinkovitost umetnih gno-
jil. Poraba umetnih gnojil v Savinjski
dolini ter na vojniško-konjiškem sek-
torju pa se že močno približuje srednje-
evropskemu povprečju.
Veliko tudi povedo številke, da so
kmetovalci v celjskem okraju v zad-
njem obdobju prejeli 180 milijonov di-
narjev regresa za umetna gnojila, na-
dalje 50 milijonov dinarjev regresa za
nabavo zaščitnih sredstev ter 20 do 30
milijonov dinarjev za nabavo kmetij-
skih strojev. Skupnost je torej kmeto-
valcem celjskega okraja prispevala za
zboljšanje kmetijske proizvodnje okoli
260 milijonov dinarjev samo v zadnjem
obdobju. In če ta prispevek primerja-
mo z 280 milijoni kmečkega davka, po-
tem moramo dodati, pa ne kot očitek
marveč bolj v potrdUo in pojasnilo, da
socialistična skupnost močno podpira
kmetijsko proizvodnjo in da imajo
kmetovalci vsekakor zelo ugoden polo-
žaj v našem gospodarstvu.
Vzporedno s splošnim razvojem v
kmetijski proizvodnji pa zaostaja do-
nos sortnih semen, pa čeprav kaže, da
bo šele v prihodnjih letih njihov do-
nos zadostoval domačim potrebam.
V kolikor ne bo vremenskih kata-
strof, bo znašal ponekod povprečni hek-
tarski donos žita okoli 4.000 kg. Prav
tako po se obeta tudi dobra sadna leti-
na. Tako računajo, da bodo kmetijske
zadruge v celjskem okraju letos odku-
pile 900 do 1000 vagonov sadja in da bo
od tega okoli 200 do 350 vagonov spo-
sobnega za izvoz.
Vse kaže, da bo tudi pridelek v vi-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V Radmirju se bodo v nedeljo po enajstih letih sestali
BORCI ŠTAJERSKE VDV BRIGADE
Pred enajstimi leti je bila na Šta-
jerskem ustanovljena pi-va VDV bri-
gada. V počastitev tega dogodka pri-
pravljajo borci teh enot v nedeljo,
7. avgusta, spominsko proslavo v Rad-
mirju v Zgornji Savinjski dolini. Na
ta dan bo pravzaprav zaključek vseh
proslav, ki bodo zajele pKKlročja Re-
virja,, Kozjanskega, Pohorja in Ko-
roške.
Posebne patrulje borcev VDV bata-
ljonov bodo že pred zaključnim praz-
nikom obiskale vse pomembnejše sek-
torje operativnih i>odročij. Na pot bo-
do odšle že 5. avgusta, torej danes.
Patrulja Revirskega bataljona bo šla
na pot iz Trbovelj, čez Zagorje, Tro-
jane,. Vransko v Liboje, kjer bo za
prebivalstvo in člane patrulje prirejen
niiting. Iz Liboj bo patrulja nadalje-
vala pot v Žalec, od tu pa bo krenila
Po Savinjski dolini navzgor do Mo-
*:irja in v Gornji grad, kjer bo na
Večer pred glavno proslavo tudi miting.
Patrulja Kozjanskega bataljona Ibo
stopila na pot v Sevnici, šla bo čez
Pilštanj v Planino, kjer bo v bivšem
Partizanskem središču partizanski mi-
ting. Od tu bo šla naprej v Laško, iz
f^škega v Celje ter dalje proti Letušu
in v Nazarje, kjer bo prirejen sprejem
^n miting.
Patrulja Pohorskega bataljona bo
l^fenila iz Kota na Pohorju v Oplotnico,
l^jer bo miting, od tu v Vitanje, Ve-
f^^nje, Šoštanj in Rečico ob Savinji,
•^jer bo tudi lep partizanski miting.
Patrulja Koroškega bataljona bo da-
zapustila Ravne na Koroškem, šla
Mežice v Cmo, kjer bodo pre-
bivalci na mitingu borce sprejeli in
f^^zdravili. Iz Cme bodo šli skozi do-
^^o Koprivne v Solčavo in Luče ter
Ljubno, kjer se bodo ustavili in
sodelovali na mitingu.
Te patrulje bodo 7. avgusta šle iz
Gornjega grada, Nazarij, Rečice ob Sa-
vinji in Ljubnega v Radmirje na
glavno proslavo 11. obletnice ustano-
vitve prve Štajerske brigade VDV.
Radmirje se za to priliko temeljito
pripravlja. Spominski kamen iz oplot-
niškega granita je že iK>stavljen. Visok
je dva in pol metra. Radmirski fantje
so postavili 12 nad 20 m visokih mla-
jev,, dekleta pa že ves čas pridno ple-
tejo vence za okrasitev prazničnega
prostora. Pravzaprav je že vsa Zgornja
Savinjska dolina v prazničnem vzdušju.
V krajih, kjer bodo partizanski mi-
tingi, se je pripravljalni odbor povezal
s krajevnimi organizacijami Zveze
borcev, da bi ti mitingi bili čim bolje
pripravljeni in obiskani.
V Radmirju bo svečani del proslave
v dopoldanskih urah. Ob osmih zjutraj
bo svečan sprejem patrulj, za tem bo
prirejen brigadni zbor bivših borcev
VDV brigade. Sledilo bo odkritje spo-
minskega kamna, nato pa slavnostno
zborovanje z govori in kulturnim pro-
gramom, pri katerem bodo sodelovali
godci godbe na pihala dz Trbovelj, glas-
bena skupina iz Liboj in kulturne sku-
pine DPD »Svoboda« iz Trbovelj.
Pripravljalni odbor je preskrbel za
ugoden brezplačen prevoz udeležencev
s kamioni in avtobusi od železniške
postaje Šmartno ob Paki do Radmirja.
Proslava 11. obletnice ustanovitve
Štajerske brigade VDV bo pomemben
praznik za vso Štajersko, posebej še
za kraje Gornje Savinjske doline. Z^to
se je bodo udeležili vsi partizanski bor-
ci, politični aktivisti in delovni ljudje
vseh področij, kjer so enote Štajerske
brigade VDV uspešno ujničevale
vražnika in domače izdajalce ter šči-
tile in varovale razvoj ljudske oblasti.
Kolektiv Železarne Store
tekmuje v čast 10. obletnice osvoboditve
Tekmovanje v čast 10. obletnice
osvoboditve, ki ga je razpisal Okrajni
sindikalni svet v Celju za delovne ko-
lektive okraja Celje, je sprejel tudi
delovni kolektiv Železarne Štore. V ta
namen je izvršilni odbor štorske sin-
dikalne i>odružnice železarjev sklical
razširjeno sejo izvršnega odbora po-
družnice, kamor je povabil tudi vse
predsednike, tajnike in blagajnike sin-
dikalnih organizacij v oddelkih, za-
stopnike vseh ŠF>ortnih in kulturno-
prosvetnih sekcij v kolektivu. Na tej
seji so razpravljali o tekmovanju in ga
soglasno sprejeli. Izvolili so petčlansko
komisijo, ki jo vodita člana izvršnega
odbora tov. Jernejšek in Bele Miro-
slav.
Tekmovanje se je pričelo 1. aprila
in bo trajalo do 29. novembra. Tekmo-
valni program vsebuje zelo važne
točke, ki bodo dobro napotilo za po-
živitev vsega dela v kolektivu. Tekmu-
jejo vsi člani sindikalnih odborov. Teh
je v tovarni petnajst, poleg njih pa še
vse športne sekcije v kolektivu.
Po dosedanjih podatkih je razvidno,
da je tekmovanje v začetku nekoliko
šepalo, ker ni bilo dovolj dobro orga-
nizirano. Zadnje čase pa je postalo ži-
vahnejše. Sindikalni odbori so v tek-
movanju dosegli lepe uspehe, ki pa
bodo v prihodnjih mesecih še večji.
Najboljše uspehe so do sedaj dosegi
sindikalni odbori v obdelovalnici va-
ljev, livarni, elektro-plavžu, šamotami
in mehanični delavnici. Sicer pa bo ob
koncu tekmovanja o razvrstitvi mest
odločala posebna tekmovalna komisija.
Med športnimi sekcijami so bile do-
slej najbolj uspešne košarkarska, no-
gometna, strelska in kegljaška sekcija.
Nedavno je izvršni odbor sindikalne
jKKiružnice Železarne Štore na svoji
redni seji rajspravljal o razvoju tek-
movanja. Sprejel je tudi sklep, da bo
zmagovalne odbore sindikata posebej
nagradil. Tako bo najboljši sindikalni
odbor po končanem tekmovanju šel na
brezplačni izlet v poljubni kraj. Poleg
stroškov potovanja bodo prvim zago-
tovljeni tudi stroški opreme. Drugona-
grajenci bodo šli na brezplačen izlet,
toda v svoji oskrbi. Najboljša sekcija
športnih skupin bo prejela pokal, ostali
dve najboljši pa pismene pohvale.
Pripravljalni odbor za proslavo 11.
•bletnice ustanovitve Štajerske brifsade
TDV poziva vse borce, ki so se v času
■	arodnoosvobodilne vojne borili v sesta-
▼ u Štajerske brigade VDV, da se udeleže
proslave, ki brf v Radmirju v Zgornji
Savinjski dolini, dne ?. avgusta 1955 z
■	•slednjim sporedom:
•b 8,00 svečan sprejem partizanskih pa-
trulj,
•b 8,30 brigadni zbor bivših borcev
VDV,
•b 9,00 odkritje spominskega kamna,
•b 9,50 slavnostno zborovanje z govori
in kulturnim programom, nato
partizansko rajanje.
Od železniške postaje Šmartno ob Paki
do Radmirja in nazaj je zagotovljen brez-
plačni prevoz s kamioni in avtobusi.
Vabljeni partizanski borci, politični ak-
tivisti in vse prebivalstvo.
Predsednik odbora
Jože Štok-Korotan
Stev. 31 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 5. avgusta 1955-
POGLED PO SVETU
Ženevska konferenca še vedno odme-
va po časnikih, ki z veliko prizadev-
nostjo krepe biažilno vzdušje, nastalo
na sestanku štirih zastopnikov največjih
sil, ki so 1. 1945 prevzele nase glavno
odgovornost za ureditev sveta po drugi
svetovni vojni. Pravzaprav ne smemo
pretiravati: V Ženevi so se sporazu-
meli le v tem, da je sporazum mogoč.
Kajti 10 let po vojni so se na vsaki taki
konferenci sporazumeli le o tem, da se ne
morejo sporazumeti. Nekateri radi pri-
merjajo sedanje stanje s stanjem okoli
locarnskega sporazuma 1. 1925. Vendar
upajmo, da je primera prisiljena in da
razvoj ne bo šel po tistem tiru, kakor
je šel po Locarnu. Upajmo, da pomn-
jenje ni nastopilo samo zato, ker tre-
nutno vojna res ni mogoča, marveč
zato, ker vodilni državniki nočejo, da
hi vojaki , nadaljevali z reševanjem
vprašanj, katerim diplomati niso kos.
Upajmo, da so izjave, ki se goste iz
vseh koncev in krajev, iskrene in da
so iskreni tudi predlogi, ki so jih dali
Bulganin, Eisenhower, Faure in Eden
nc, konferenci in po njej. Upajmo, da
so navodila, ki so jih dali svojim pod-
rejenim zunanj m ministrom, izvršljiva,
to je taka, da delo po njih ne bo ska-
lilo ugodnega vzdušja, ki je zaplalo
okoli našega planeta po konferenci.
Podoba je, da gre delo za koeksi-
stenco med narodi vendarle v klasje.
Ce je človek spoznal, da vojna nikomur
ne more kor stiti, tudi Ameriki ne, ki
je v zadnjih dveh svetovnih vojnah
ogromno profitirala, potem res lahko
pričakujemo, da bomo priče take poli-
tike, ki pr pravlja mir, ne da hi obenem
pripravljala vojno. Predlog francoskega
predsednika Faura se temu lepo pri-
bližuje. Tudi Eisenhomer je predlagal
nekaj podobnega, da hi se ustvarilo
zaupanje med nasprotniki: Pogledati
je treba drug k drugemu, da se vidi,
kako in kaj, če ne drugače vsaj iz zra-
ka. Rusi so na ta predlog dobrodušno
prikimaV s pripombo, da ga je ven-
darle treba natančno proučiti.
Skratka: Sadovi se bodo šele poznali,
ko bo prišlo do nadaljnjih stikov, ki
jih je Ženeva napovedala, še bolj pa
pri nadaljnjem sodelovanju in sporazu-
mevanju.
Nekaj pa se je že pokazalo: Obeta se
neposredni stik med Dullesom in Cu^En
Lajem, za kar je dal pobudo znani de-
mokratski ameriški senator George. Da
pa bo v kratkem prišlo do razgovorov,
gre nemajhna zasluga Nehruju in Krišni
Menonu pa tudi U Nuju, ki so posre-
dovali za mirno rešitev sporov med
rdečo in belo Kitajsko. Zadnje Dulleso-
ve izjave govore o tem, da v nobenem
prmeru ZDA ne ho reševala vpraša-
nje Formoze z nasiljem. Na ameriški
strani sicer še ne mislijo priznati LR
Kitajske, vendar so pripravljeni raz-
govarjati se o vseh spornih vprašanjih.
Pravijo,, da se bodo najprej pogovorili
o vzajemni repatriaciji: ameriški le-
talci in kitajski študentje bodo šli vsak
v svojo domovino. Za začetek je to do-
volj. Kajti za mir je treba biti po-
trpežljiv.
Dober sad je tudi demarša zahodnih
držav pri Din Diemu, ki naj bi se ne
odrekel stikov s Ho Si Minhom. Če bi
zahodne države tega ne storile, bi se
izkazale kot kršiteljice ženevskega spo-
razuma v Indok ni. Videli bomo kma-
lu, če je njihova akcija iskrena. Za
ZDA to ni gotovo.
Nič pa ni šla Ženeva k srcu Aden-
auerjevi Nemčiji. Jasno je, zakaj. Za-
hodne. Nemč ja je vsa leta zidala svojo
politiko na tezo, ki jo je močno pro-
pagiral Goebbels v svojem »das Reich«
in ki jo poznamo tudi že iz časov pred
H tlerjem, tudi takoj po prvi svetovni
vojni (Stresemann). To je teza, da mora
Nemčija izrabljati nasprotja med Vzho-
dom in Zahodom, držati proti Rusom v
roki zdaj ameriško, prej pa angleško
karto. Zahod pa izsiljevati z holjševi-
ško nevarnostjo znotraj in zunaj Nem-
čije. Adenauerju je šlo to dobro od
rok in zagrizeni republikanski nasprot-
niki socializma so poskrbeli za to, da
Zahodna Nemčija s svojim današ-
njim standardom živ posmeh narodom,
ki so v zadnji vojni čut li ogromno težo
vojnih zločinov, za katere bi moral
nemški narod temeljiteje odgovarjati.
Tej Nemčiji — res ni nič novega pod
soncem — ne gre v račun sporazume-
vanje med velesilami. Nemci se hoje,
dc. bi se bloka z varnostnim paktom
sporazumela na njihov rovaš. Adenauer
je zato tudi zoper nevtralizacijo, pa
tudi demilitarizacijo bi bilo treba pro-
učiti, z drugo besedo odložiti. Da je
njegova politika še vedno prežeta z
nemškim imperial sttičrivm duhom,, ,se
vidi iz nemškega obnašanja glede naših
terjatev, na katere ne pristanejo. Za-
nimivo je, da so glede tega dobili po-
tuho prav na Dunaju v časniku »Die
Presse« — češ čemu bi Jugoslaviji vra-
čali, če vam nič ne more. Ali n' taka
potuha samo milejši obraz nekoč krva-
ve, besneče plavolase tevtonske zveri?
T. O.
Predsedstvo Okrajnega odbora
SZOL o kmetiiski nroblematiki
(Nadaljevanje s 1. strani)
nogradih letos obilnejši, kakor pa je
bil prejšnja leta. Nastavki lepo kažejo.
In če bo vreme suho, potem bo tudi
trgatev zadovoljiva.
Letos so kmetijske zadruge posvetile
precej pozornosti odkupu gozdnih sa-
dežev. Tako je bilo samo borovnic od-
kupljenih okoli 200 ton; od tega pa jih
je 134 ton šlo za izvoz.
Bolj zaskrbljeni so hmeljarji. Hmelj
jo precej prizadela zadnja toča. Skoda,
ocenjena po Državnem zavarovalnem
2^vodu, je znašala okoli 120 milijonov
dinarjev. Ob ugodnih vremenskih raz-
merah se bo ta škoda nedvomno pre-
cej zmanjšala. Ne glede na to pa letos
ni pričakovati takšne letine, kot je
bila lani. Razveseljivo pa je to, da se
je letos površina hmeljskih nasadov
povečala za okoli 8 do 10 odstotkov.
Pomembno značilna so bila izvajanja
tov. Lubeja na račun vloge kmetijskih
zadrug pri odkupu in nadalje o per-
spektivi organizacijskih oblik kmetij-
skih zadrug. Velja splošna ugotovitev,
da se je odkup kmetijskih pridelkov
po kmetijskih zadrugah močno izbolj-
šal. Ne glede na to, pa so v okraju še
vendarle zadruge, ki splošen odkup zelo
zanemarjajo in posvečajo več pozor-
nosti le trgovini z lesom. Vzporedno s
tem pa je v okraju še nekaj takšnih
2:adrug, ki nimajo življenjskih p>ogojev.
da bi izvrševale celoten odkup; njihova
dejavnost je v glavnem omejena na po-
trošno trgovino. V kolikor so bile takš-
no majhno in ekonomsko šibke zadru-
ge v zadnjem mesecu že združene z
večjimi kmetijskimi zadrugami, pa
perspektiva vloge in dela kmetijskih
zadrug kaže na postopno zmanjševanje
njihovega števila. Idealna rešitev tega
problema v novi upravno teritorialni
razmejitvi okraja bi pač bila, da bi bila
v vsaki novi občini le ena kmetijska
zadruga. Nobenega dvoma ni, da bi si
močne kmetijske zadruge lahko pri-
voščile kmetijske strokovnjake, nada-
lje, da bi takšne zadruge uspešneje iz-
vajale odkupe in podobno. Skratka,
takšne kmetijske zadruge bi lahko bile
nosilec in pobudnik napredne proizvod-
nje.
Odraz dobrega, oziroma slabega od-
kupa na določenem področju so tudi
cene kmetijskim pridelkom na pokal-
nih tržiščih. Klasičen primer te trditve
je vsekakor velenjski trg, kjer so cene
kmetijskim pridelkom najvišje ne samo
V okraju, marveč tudi v vsej Sloveniji.
Na drugi strani pa je velenjski trg še
zelo slabo založen.
Ta in podobni primeri kažejo, kje je
delo organizacije Socialistične zveze na
vasi. Nobenega dvoma ni, da je kme-
tijska zadruga dobra povsod tam, kjer
aktivno dela tudi Socialistična zveza in
obratno. Tudi organizacije Socialistične
zveze so dolžne, da zahtevajo od kme-
tijskih zadrug, da izvršujejo celoten od-
kup, saj je dobra organizacija odkupa
najbolj uspešna agitacija za pospeše-
vanje kmetijske proizvodnje.
Za nadaljni napredek kmetijske pro-
izvodnje ni razveseljiva ugotovitev, da
se plodna zemlja čedalje bolj krči na
račun stanovanjskih zgradb in drugih
poslopij. Ta primer kaže, da doslej v
okraju ni bilo določene nieje, kje so
zazidavne in kje orne, obdelavne povr-
šine. Primeri, zlasti v Savinjski dolini
in predvsem še v okolici Žalca kažejo,
da se najboljša zemlja umika hišam,
dočim ostajajo slabše površine neobde-
lane. Okrajni ljudski odbor bo moral
v bližnji prihodnjosti dobro proučiti
ta problem in s posebnim odlokom do-
ločiti zazidavne površine in one, ki
morajo izključno služiti kmetijski pro-
izvodnji.	-ič
POSVETOVANJE NOVINARJEV
pokrajinskih listov v Kranju
Preteklo soboto je na pobudo »Glasa
Gorenjske« bila sklicana konferenca
vseh pokrajinskih listov Slovenije. Po-
treba ipo talcem posvetovanju se je ena-
ko odražala pri vseh uredništvih po-
krajinskih tednikov, zato je bila pobuda
gorenjskih tovarišev z veseljem spre-
jeta. Posvetovanjia so se udeležili no-
vinarji naslednjih tednikov: Gorenjski
glas. Pomurski tednik. Zasavski vestnik.
Primorske novice. Dolenjski list in Celj-
ski tednik. Konference se niso udeležili
samo novinarji Ptujskega tednika in
Slovenskega Jadrana iz Kopra.
Udeleženci konference so bili prijetno
presenečeni nad napredkom redakcije
Gorenjskega glasa, ki je ob tej priliki
skromno proslavil tudi otvoritev novih
redakcijskih prostorov.
Posvetovanje je bilo izredno plodno
in živahno. Novinarji so razpravljali o
posebnostih novinarskega dela v-redak-
cijah pokrajinskih listov, ki se ne more
meriti z značilnostmi dnevnikov, niti
z reipuibliškimi tedniki. Ugotovili so, da
večini redakcij iprimanjkuje novinar-
skega kadra, kar bistveno vpliva na
razvoj novinarjev ipri teh listih in dosti-
krat tudi na kvaliteto časopisov. Za-
ključek teh ugotavljanj je, da je na-
predek in raven pokrajinskih listov ne-
izbežno vezana na zadostno število za-
poslenih novinarjev. Razen Gorenjskega
glasa nima nobena redakcija .pokrajin-
skih listov dovolj novinarjev. Toda če
vzporejamo to dejstvo s kadri, s kate-
rimi razpolagajo republiški listi, zraven
pa ugctavlj.amo, da imajo pokrajinski
listi akupaj najmanj toliko naklade kot
Slovenski Poročevalec in Ljudska pra-
vica, potem je vloga pokrajins'kih ted-
nikov jasna ter istočasno tudi po'p>olno-
ma očita preobremenjenost novinarjev
v redakcijah lokalnčh listov.
Konkretni primeri govorijo o tem, da
redakcije republiških listov snubijo no-
vinarje lokalnih redakcij, čim le-ti po-
kažejo nek napredek. Tako se zgodi, da
so redakcije poikrajinskih listov nekaka
šola za kadre, ki jih potem z boljšimi
pogoji zvabijo večje redakcije. Jasno
je, da se redakcije pokrajinskih listov
spričo pomanjkanja kadrov s tem ne
morejo strinjati, zlasti ne zato, ker mla-
de moči zapuščajo liste takrat, ko bi od
njih pričakovali večje uspehe.
Ugotovili so tudi, da stanovska orga-
nizacija, Društvo novinarjev Slovenije,
nudi premalo pomoči redakcijam izven
Ljubljane, da se za njihove probleme
premalo zanima. Predstavnik upravnega
cdbora društva je te pripombe vzel na
znanje in sporočil, da Društvo novinar-
jev že začenja navezovati tesnejše stike
z redakcijami tednikov in da bo pri-
pomoglo k reševanju najrazličnejših
problemov.
Na .{»svetovanju so novinarji raz-
pravljali o vsebini svojih listov in ugo-
tavljali, da ravno zaradi preobremenje-
nosti pokrajinskih listov dostikrat niso
nič drugega, kot kronistični tisk, ki be-
leži že znana dejstva, namesto da bi
uveljavljal načelo idejnega vodenja po-
litičnega, kulturnega in družbenega živ-
ljenja na svojih področjih. Ugotovili so
tudi, da je aktivno sodelovanje politič-
nih in gospodarskih funkcionarjev ve-
liko premajhno. Medtem ko v republi-
ških listih'dostikrat zasledimo raziprave
in članke vodilnih osebnosti, je v po-
kra j insikem tisku to redkost, ponekod
pa celo neznan pojav.
V razgovoru o organizacijskih vpra-
šanjih, predvsem o vprašanjih finančne-
ga poslovanja, vprašanjih plač in na-
čina honoriranja zunanjih sodelavcev,
se je izkazalo, da so med redakcijami
velike razlike in da so se položaju so-
dobnega lista najbolj ipriibližali na Go-
renjskem, v Prekmurju, deloma tudi na
Primorskem in Dolenjskem. Ravno tako
imajo ostali listi mnogo manj skrbi za
gmotne probleme okoli izdajanja listov,
medtem ko je v Celju to izključna skrb
časopisnega kolektiva, kar mnogokrat
jemlje dosti časa in energije ljudem, ki
bi se spričo že itak premajhnega šte-
vila kadrov, morali predvsem posvetiti
novinarskemu delu.
Pokrajinski listi so nastajali v svojih
ckoliščinah, brez receptov in popolnoma
ločeno. Ravno zaradi te posebnosti na-
stanka in razvoja teh listov so razlike
velike, pogoji zelo različni, prav tako
pa tudi pogoji za ibodoči razvoj. Ravno
zaradi teh okolnosti, je bila konferenca
v Kranju nadvse koristna. Izmenjava
izkušenj, problemov in mnenj bo v do-
glednem času morala roditi sadove:
Razlike med listi z isto nalogo in istimi
pogoji se bodo morale uravnati, šele po-
tem bo mogoče govoriti o padanju in
rasti kvalitetne ravni posameznih listov.
To pa bo brez dvoma veliko odvisno od
vseh merodajnih činiteljev, od njihove-
ga interesa za napredek ter končno tudi
za obstoj politično-gospodarskih ter
družbenih glasil v svojih področjih.
Konferenca v Kranju je dala udele-
žencem mnogo sugestij za reševanje
vseh teh perečih problemov. Medtem ko
so iposamezne redakcije doslej, reševale
te probleme zase z večjo ali manjšo
uspešnostjo, bodo odslej lahko še bolj
uspešno usmerjale svoje delo po sklepih
iz Kranja.
Na koncu posvetovanja so udeleženci
ustanovili sekcijo pokrajinskih listov,
ki bo vključena v dejavnost ostalih sek-
cij pri Društvu novinarjev Slovenije.
Prav tako so sklenili nadaljevati s po-
dobnimi posvetovanji. Drugo posvetova-
nje bo v Postojni, tretje pa v Celju.
Tako se bodo novinarji pokrajinskih
ILstov 'postopoma spoznali z vsemi pro-
blemi redakcij na licu mesta, čeprav
bedo povsod razpravljali o problemih
vseh slovenjih pokrajinskih tednikov.
Zdravstveno prcsvetljevanje prebivalstva
naj bo težišče dela organizacij RK
IZVOLJEN JE OKRAJNI ODBOR RDECEGA KRIŽA ZA CELJSKO
SKUPNOST KOMUN
Preteklo nedeljo so se zbrali v Sin-
dikalnem domu v Celju delegati RK iz
Celja ter okrajev Celje in Šoštanj.
V razpravi so delegati osvetlili več
vprašanj kot na primer: širjenje zdrav-
stvene prosvete med žensko in moško
mladino, odvajanje mladine in sploh
prebivalstva od prekomernega uživanja
alkohola, zdravljenje kroničnih alkoho-
likov itd. Delegati so predlagali, da bi
ljudski odbori imeli več razumevanja
za ureditev brezalkoholnih gostišč, ka-
terim. bi dali v začetku njihove dejav-
nosti tudi olajšave pri obdavčenju vsaj
do takrat, da bi se ta gostišča finančno
utrdila. Dosedaj imamo na območju
celjske skupnosti komun le eno tako
gostišče v Mozirju. Nadalje je razprava
pokazala, da je na terenu veliko zani-
manje za male asanacije. Na tem polju
je mnogo storjenega zlasti v Celju in
v bližnjih okoliških predelih. Ljudje si
želijo asanirati gnojišča. Skoraj v vsa-
ki vasi bi radi imeli tudi vodovod. Ob
pomoči ljudske oblasti so ljudje pri-
pravljeni opraviti vsa težaška dela sa-
mi, iščejo le pomoč za cevi in cement.
. V imenu Okrajnega komiteja ZKS in
Okrajnega odbora SZDL je konferenco
pozdravila zvezni ljudski poslanec tov.
Borovšak Helena,, katera je poudarila
potrebo, da usmeri organizacija RK
težišče svojega dela ravno na zdrav-
stveno prcsvetljevanje prebivalstva.
V imenu Glavnega odbora RKS je
konferenco pozdravila tov. Krajger
Olga, ki je med drugim dejala, da je
potrebno koordinirati zdravstvene te-
čaje za žensko kmečko mladino s kme-
tijskimi tečaji.
Poudarila je tudi da izgubljamo iz vi-
dika številne kadre, ki smo jih od leta
1945 pa do danes uspK>sobili. Zato naj
bi bila naša dolžnost poiskati kadre, ki
so končali tečaje o prvi pomoči, ali te-
čajnice — absolventke tečajev za kmeč-
ko mladino. Te ljudi je treba vključiti
v organizirano delo.
Izvoljen je bil novi okrajni odbor RK
in izvršilni odbor. Kot predsednik je
bil izvoljen dolgoletni delavec pri or-
ganizaciji RK tov. Godler Martin iz
Celja za podpredsednika pa dr. Medic
Stane iz Šoštanja.	G. A^
f
V Šenturju je zaprisegel
novi občinski odbor
v soboto se je sestal novi občinski
odbor k svoji prvi seji. Seji je priso-
stvovala tov. Helena Borovšak, posla-
nec Zvezne ljudske skupščine.
Po začetnih besedah najstarejšega od-
bornka tov. dr. Svetine so poslanci
najprej izbrali verifikacijsko komisijo.
Nato so novi odborniki zaprisegli.
Na svoji prvi seji je odbor izbral še
naslednje komisije: komLs,'ijo za vo-
litve in imenovanja, komisijo za statut,
kom,isijo za proračun. Poleg tega so
bile imenovane še komisija za ugoto-
vitev premoženjskih pravic in obvez-
nosti, za prevzem arhiva in inventarja
ter komisija za vskladitev pravnih
predpisov.
Najbolj zanimiva točka dnevnega reda
so bile volitve predsednika lin pod-
predsednika. Za predsednika je bil z
večino glasov izvoljen tov. Hlastec
Peter. Odbomjk Erjavc Tone je pred-
lagal, da bi moral biti predsednik
eden kmetov .in je predlagal tov. Bor-
siča, Merslaviča in tov. Sume j a. Nje-
govi predlogi so bili ob volitvah od-
klonjeni.
Drugi del seje je vodil izvoljeni pred-
sednik Hlastec Peter. Po njegovi izvo-
litvi in pozdravnem govoru so odbor-
niki izvolili podpredsednika nove ob-
čine. Med predlaganimi so izvolili tov.
dr. Svetino Franca. Poleg tega je odbor
imenoval tovariša . Krašek Ivana, do-
sedanjega tajnika OLO Slivnica pri
Celju za novega začasnega tajnika.
Prva seja komunskega odbora je po-
kazala že takoj v začetku nekaj stvari,
s katerimi bo moral novi odbor resno
računati. Pokazalo se je namreč, .da
vlada v odboru rahlo nezaupanje. Ne
moremo sicer reči, da sta se že takbj
na prvi seji pokazala dva tabora, vidi
se pa, da je v nekaterih odbornikih
močno zakoreninjen lokalpatriotizem,
ki je prišel najbolj do izraza pri vo-
litvah. Odborniki kmečkega porekla so
kazali preveč nezaupanja do vseh
Cotalih, ki so drugega porekla. Ta an-
tajsonizem je sicer že stara bc.lezen
stare šentjurske občine, bo pa treba z
njim enkrat končati.
S tega mesta čestitamo novemu od-
boru z željo, da bi šentjurska občina
ne bila med zadnjimi v celjski skup-
nosti.
šentjurska okolica bi rada imela redno dostavo pošte
Poteklo je že tri mesece, odkar šent-
jurska okolica nima redne poštne do-
stave. Okoličani se sprašujejo, kaj je
temu vzrok. Ali res ne bi Podjetje za
PTT promet moglo urediti te pomanj-
kjivosti! Ker plačujemo vsi enake pošt-
ne pristojbine, želimo, da se nam zago-
tovi dnevna dostava časopisov za vso
okolico. Zi Šentjur, kot bodoči sedež
komune, pa je sploh nujno, da se to
vprašanje v doglednem času uredi.
S. M.
Hrana ^ celJskiH iiienzah
se ne bo podražila
v celjskih gostinskih podjetjih se
hrani približno 1000 abonentov. Dnevna
cena za kosilo in večerjo se giblje od
115 do 165 din. (Kosilo od 65 do 90 din,
večerja pa od 50 do 66 din.) Od 1000
abonentov plačuje 450 abonentov dnev-
ni obrok ipo 115 din, 150 abonentov po
125 din, 300 abonentov ipo 140 din in
približno 100 abonentov po 156 din.
Celjske abonente zelo zanima, če se
bo prehrana v menzah po zvišanju
cen nekaterim prehran.benim artiklom
zvišala in za koliko. Ker je LO MO pri-
pravljen črtati nekatere dajatve pod-
jetjem, ki imajo menzni sistem, se je
Ljudska restavracija že izjavila, da tudi
v bodoče ne bo povišala cen prehrani.
Prav tako pa tudi »Betion« .pri Skalni
kleti, ki izdaja visoko kalorično in poce-
ni hrano in kjer imajo poleg delavcev
pristop tudi ostali Celjani.
Kot smo dobili informacije pri Go-
stinski zbornici, bodo v bodoče prehrano
malenkostno podražila tista podjetja, ki
bodo ob mesečnem obračunu izkazala
izgubo.
Ugodnosti mestne občine (popust obč.
davka) bo deležna tudi menza, ki jo bo
ustanovila Tovarna emajlirane p>osode
(menza bo internega značaja). In če se
bo rešil še problem gostilne »Svoboda«,
bo v Celju vprašanje hranjenja delav-
cev in nameščencev v gostinskih p>od-
jetjihi rešen.
Tržna inšpekcija bo skupno s Trgo-
vinsko-gostinsko zibomico strogo sprem-
ljala vsako spreminjanje cen ter iporo-
čala to na merodajna mesta.
V Celju se v primerjavi z drugimi
mesti v Sloveniji ne smemo pritoževati
nad previsokimi cenami prehrane v
menzah. Res pa je, da bi lahko bila
hrana ponekod okusnejša in bolj p>estra.
Pri tem pa cena ne igra tolikšne vloge
kot spretna in pravilna priprava. Da pa
bodo tudi te nai>ake v celjskih menzah
odstranjene, bodo nemara poskrbeli po-
trošniški sveti, ki jih pravkar snujemo
po celjskih menzah.
Kmetijska
zadruga
POHORJE
o
H
n
B
VI
O
<
m
hH
n
U
u
ODKUPUJE IN PRODAJA PREKO ODKUPNEGA ODSEKA
POLJEDELSKE PRIDELKE, ZlVINO IN ŽIVINOREJSKE
PROIZVODE, SADJE IN ZELENJAVO, LES IN (^ZDNE SADEŽE
PREKO TRGOVINSKIH POSLOVALNIC V SKOMARJU
IN BOHARINI VAM NUDI REPRODUKCIJSKI MATERIAL,
UMETNA GNOJILA, ŠKROPIVA IN ZASCITNA SREDSTVA
NA LASTNEM ŽAGARSKEM OBRATU PREDELUJE LES ZA
INOZEMSTVO IN DOMACO UPORABO
S POLJEDELSKIM, ŽIVINOREJSKIM, SADJARSKIM, LESNIM,
STROJNIM IN KREDITNIM ODSEKOM POSPEŠUJE IN KREPI
NASE KMETIJSKO ZADRUŽNIŠTVO
CELJSKI TEDNIK, 5. avgusta 1955
Stev. 31 — stran 3
Podjetje »CELEIA-SADu se vedno
ni zrelo
v tem podjetju je zaradi slabega go-
spK)darjenja in drug h pomanjkljivosti
uvedena pri-:Mna uprava, kar pomeni,
da tu nimajo organov delavskega samo-
upravljanja. Tako stanje traje že nekaj
časa in je bilo pričakovati, da se je iz-
boljšalo in da bo komisija, ki je pred
kratkim bila imenovana, lahko izrekla
dobro mnenje ter s tem tudi omogočila
konstituiranje podjetja.
Komisija jo pregled izvršila, ni pa
mogla dati zaželenega dobrega mnenja.
Podjetje je trenutno v precejšnjih fi-
nančnih in proizvodnih težavah, ki so
deloma iobjektivnega značaja. Zaradi
zmanjšanih količin sladkorja so morali
ustaviti proizvodnjo nekaterih artiklov.
Ta težava, ki je splošna, je upravičljiva
tudi za to podjetje, vendar pa jim je
z.smeriti, da niso temu prilagodili šte-
vilo zaposlenih ljudi. Na 185 stalnih de-
lavcev imajo sedaj 47 uslužbencev, kar
znaša nekaj nad 25 %.
Komisija je glede investicij ugotovi-
la, da SD v tej pripravljalni dobi vršili
investicije neproduktivnega značaja.
Zlasti je potrebno poudariti razkošno
ureditev pisarn, ki nikakor ni v skladu
z neprimernim stanjem proizvodnih od-
delkov — zlasti v žganjekuhi, ki je zelo
zanemarjena. Prav tako niso posvetili
nobene pozornosti higiensko-tehničnim
zaščitnim napravam.
Ženske ročno prenašajo težke zaboje,
etiketiranje steklenic se še tudi vrši
ročno.
Ugotovili so, da je potrošnja sode
neracionalna, da tovorno dvigalo ni
pravilno zavarovano, da je v skladiščih
večja količina jabolčnega soka,, ki se
kvari, embalažni material ni vskladi-
sčen, električna inštalacija ni urejena.
Zelo pa sio zanemarjeni tudi kotlarna,
žganjarna, tropinska jama, garderobni
prostori, kotiček za higieno žena itd.
Ker so moška stranišča pvorušena, mo-
ški sploh nimajo svojega stranišča. Žen-
ska garderoba je zanemarjena in neči-
sta, delavci in delavke pa nimajb
možnosti, da bi se v tem živilskem
obratu okopali.
V podjetju so gradili nekatere ob-
jekte brez gradbenega dovoljenja, za-
radi česar so nastale pomanjkljivosti,
ki bodo povzročile ponovne finančne in
materialne izdatke. Na splošno je to-
varna glede reda in čistoče zelo slabo
urejena, čeprav za izvršitev teh nalog
ne bi b;la potrebna nobena posebna
sredstva.
Tudi glede plač so v podjetju neke
nenormalnost:, zlasti so neurejeni pre-
jemki potnikov. Le-ti so prejemali pav-
šalne nagrade za delo in potne stroške,
ki so mesečno znesli tudi do 180.000 din.
Komisija je tudi mnenja, da je bila
kontrola nad poslovanjem podjetja s
strani ustanovitelja nezadostna, pred-
vsem ker je bilo podjetje v pripravljal-
ni fazi obratovanja.
Glede na ugotovljeno stanje so člani
komisije mnenja, da podjetje še nima
pogojev za konstituiranje, zaradi česar
so predlagali podaljšanje pripravljalne
dobe za 3 do 6 mesecev.	K.
S prvega zasedanja odbornikov
konjiške komune
Pretekli teden so se odborniki bodo-
če konjiške komune sestali k pi-vemu
zasedanju. Čeprav je bila ta seja bolj
formalnega značaja, so vendar odborni-
ki že iznesli nekaj tehtnih misli in
predlogov, ki jih bodo morali reševati
tudi višji oblastveni organi.
Prvo skupno sejo je vod 1 najstarej-
ši odbornik, Franc Zidanšek iz
Loč. Za predsednika so odborniki izvo-
lili tov. Mlinariča iz Konjic, za
podpredsednika tov. Pokornovo iz
Zreč, za tajnika pa imenovali tovariša
Marguča, ki je te posle že vodil
na sedanji konjiški občini.
Odborniki so mnogo razpravljali o
upravljanju z gozdnim skladom in
predlagali smotrnejšo uporabo teh sred-
stev v novi komuni. Odborniki iz Stra-
nic so menili, da bo treba čimprej
urediti plačevanje prometnega davka
pri razrezu hlodovine gozdnim posest-
nikom, ki ta les potrebujejo za lastno
uporabo. Ker je ta davek razmeroma
zelo visok, niso redki primeri, da kmet-
je hlodovino raje režejo doma z roč-
nimi žagami, kar je sicer ceneje, toda
gre več lesa v izgubo.
Odborniki iz Vitanja so opozorili, da
bo s priključitvijo vitanjske občine h
konjiški treba čimprej rešiti tudi vpra-
šanje redne prometne zveze s tem
krajem. Ker vse kaže, da bo v bližnji
bodočnosti v Konj,icah še sodišče, bodo
prebivalci iz teh krajev dosti bolj na-
vezani na svoj komunski center,, kot
doslej. Sprožili so še predlog o uredit-
vi konjskih hlevov in shranjevalnice za
kolesa za okoličane, ki pridejo po
opravkih v Konjice.
Odborniki iz raznih krajev so tudi
ugotovU.:, da sedanje občine ne dobiva-
jo redno sredstev za kritje svojih pro-
računskih obveznosti. To vprašanje so
že nekajkrat sprožili pri OLO Celje^
vend^ za enkrat še ni nobene rešitve.
Umesten je bil predlog tov. Pokomove,
k! je s tem v zvezi pripomnila, naj bi
tiste občine, ki v redu izvršujejo svoje
obveznosti redno dobivale tudi potreb-
na sredstva, ki jim po proračunu pri-
padajo. Ker pa so v tem pogledu vse
štiri konjiške občine bile dokaj do-
sledne, upajo, da bodo nadrejeni organi
to upoštevali.
Slišali smo tudi. da je OLO Celje
odobril konjiški občini 3 milijone din
za nabavo in ureditev potrebnega in-
ventarja. Izgledi pa so, da bo odobren
še kredit za gradnjo stanovanjskega
bloka. S tem bi bilo uspešno rešeno
vprašanje uradnih prostorov, kjer da-
nes stanujejo privatne stranke.
Spričo tega, kar so odborniki spro-
žili že na prvi seji, je ljudski odbor
konjiške komune prevzel vrsto važnih
in odgovornih nalog. V veliko pomoč
pri tem mu bodo razni "sveti, odbori in
komisije, v katerih bo predvidoma so-
delovalo 200—300 volivcev. Sestav ljud-
skega odbora konjiške komune, v kate-
rem so tudi vsi ljudski poslanci in ve-
čina okrajnih odbornikov, potrjuje, da
bo svoje odgovorne in težke naloge
lahko reševal	L. V.
Družba mora take „ptiče"
poštene preganjati
o rudarju S a 11 e r j u Francu iz Ja-
goč štev. 39 pri Laškem smo že pisali
v našem časjopisu, kako je izkoriščal
socialno zavarovanje. Ze tedaj bi ga
bili morali zaradi teh in drugih pre-
krškov odpustiti z dela, da bi živel le
od svojih žuljev in da bi le sebe izko-
riščal in ne skupnosti. Sedaj pa je po-
novno odšel v bolniški stalež,. kjer ga
je kontrolor zopet našel pri domačem
delu.
Take izkoriščevalce socialnega zava-
rovanja kot je Satler je treba prega-
njati in bi bilo prav, da se organizacije
in uprava rudnika borijo za odvzem
pravic, katerim se je s takim odnosom
že sam'odrekel.
Satlerju enak je tudi delavec T r a m -
š e k Matija iz Drešinje vasi, zapo-
slen pri Gradbenem podjetju v Žalcu.
Bn je v bolniškem staležu, kontrolor
pa ga je našel pri košnji. Kontrolorju
je povedal napačno ime in priimek ter
rojstne podatke — zlagal pa se je tudi
glede podjetja, v katerem je zaposlen;
izjavil je namreč, da dela v Keramični
industriji v Libojah namesto pri Grad-
benem podjetju v Žalcu. Ko je videl,
da na ta način-ne bo uspel, je začel
ponujati kontrolorju podkupnino.
Pravično bi bilo in prav nič nezako-
nitega, če tega delavca podjetje ne bi
več priznalo za svojega,. Zavod za so-
cialno zavarovanje pa naj bi mu odre-
kel pravice, katerim se je sam odrekel.
Preganjajmo take vrste ljudi v naši
družbi — delavci naj jih sami izklju-
čijo iz svoje srede in še zahtevajo
ostrejše kazni. Zaradi takih ljudi izda-
jamo letno brez potrebe ogromne zne-
ske, kar je v škodio nas vseh.
iz zreC
Okrajni inšpektor dela iz Celja tov.
Kleč je imel pred kratkim v Tovarni
kovanega orodja Zreče predavanje o
zaščiti dela, nezgodah in nesrečah pri
delu. Čeravno je bilo predavanje v
opoldanskem času, je bila zreška kino-
dvorana polna F>03lušalcev — delavcev
zreške tovarne.	L. V.
Še o kruhu, o vrstah pred pekarnami
in odrivanju otrok
Kljuib temu, da si v Celju zelo pri-
zadevamo odpraviti »repe«, bodisi na
živilskem trgu, mesnicah ali prodajal-
nah kru'ha, vendar se to še dogaja. Ko
smo nedavno objavili članek o nepo-
trebnih vrstah pred pekarnami, češ da
je v Celju krul^ dovolj, so potrošniki
ob sobotnih vrstah pred pekarnami hu-
do kritizirali te »tolažbe«. Uprava Mest-
nih pekarn pa le vztraja pri svojih
trditvah, da je v Celju kruha dovolj,
le da so se mnogi potrošniki preveč
»nasedli« na ne^katere pekarne, pred-
vsem na novo urejeno pekarno v Stane-
tovi ulici in pa na Mlakerjevo pekarno
v Gaber ju. Kupo val ci trmasto zatrju-
jejo, da je tu kruh res boljši. Zato pa
navaljujejo predvsem na te pekarne,
dočim v ostalih celjskih pekarnah kruh
mnogokrat med tednom celo ostaja.
Kvaliteta kriiha je brez dvoma odvis-
na od peči, moke in priprave testa. Mo-
ko — kot smo že v zadnjem članku
omenili — dobivajo vse celjske pekar-
ne iz istega skladišča in ne more biti
kruh v Mlakarjevi pekami bolj bel od
kruha, ki je spečen v pekami na Bregu.
Peči so v vseh celjskih .pekamah stare
in dotrajane. Prišla bi v poštev torej
edino še boljša priprava kruha v ome-
njenih dveh pekarnah,.
Ker potrošniki v splošnem zatrjujejo,
da je kvaliteta kruha v omenjenih pe-
karnah res boljša, bi nemara ne bilo
"lapak, če bi se peki ostalih celjskih pe-
kam {»zanimali pri le-teh, kako oni
pripravljao kruh. Ce bomo imeli v Celju
povsod enako dobro kvaliteto kmha, ibo-
do končno tudi vrste pred pekarnami
izginile.
Potrošniki tudi vemo, da ob sobotah
kruha v Celju res primanjkuje. Zato bi
nemara Uprava celjskih) pekam to vpra-
šanje usipešno rešila na ta način, da bi
ob soibotah spekla pač več ikruha ali pa
ga v nekaterih pekairnah prodajala tudi
v nedeljo dopoldne. To smo sicer pred
časom v Celju že poskušali uvesti, ven-
dar se ni obneslo.
Končno bi ob vprašanju »krušne
n\rzlice« (zlasti ob sobotah) še omenOi,
da starejši potrošniki zelo brezobzirno
postopajo z otroki, ki čakajo v vrstah
na kruih. Odrivajo jih iz vrsie, češ.
otroci že imajo čas čakati. Zaposleni
starši, ki so poslali otroka po kruh, ga
gotovo niso poslali za šport. Tako pa
se neredko zgodi, da otroci, ki so že v
jutranjih urah čakali na kruh, pridejo
na vrsto šele takrat, ko kruha že zmanj-
ka. Seveda se v takih primerih sliši-
jo pripombe, da bi lahko otrok v tem
času, ko je čaikal pri Mlakarju ali v
Stanetovi ulici, šel v najoddalnejšo
celjsko pekarno, kjer bi kruh (prav go-
tovo dobil. Toda Mlakarjev kruh je
pač »boljši« in ljudje raje izgubljajo
ure s čakanjem, samo da ga dobijo.
Bil bi res že čas, da bi enkrat celjske
pekarne uredile to vprašanje okrog
kruha in »reipov«, da bi vrste pred pe-
karnami izginile in da bi v vseh pe-
karnaih naipekli v zadostnih količinah
dobrega kruha.
Ob živinorejski razstavi
v Braslovčah
Mišljenje, da Savinjčani niso živi-
norejci, bomo morali sčasoma zavreči.
Veliko zanimanje in sodelovanje vseh
rejcev na tej prvi razstavi zasluži vso
pohvalo. Naši kmetje dobro vedo, da
hmeljarstvo brez živinoreje ni mogoče.
Gospodarski račun pa kaže vsakemu
posamezniku,, da je bolj donosno imeti
v hlevu dobre živali. V Savinjski dolini
so vsi pogoji za napredno živinorejo.
Ko se bodo rejci naučili pravilno kr-
miti, ko bodo živino vzrejali bolj pri-
rodno, več na prostem, in ko bodo
F>osvetili več pozornosti pasmi in iz-
biri posameznih živali, živinoreja
močno dvignila narodni dohodek.
Razstava je bila v nedeljo v Pariž-
Ijah za področje medzadružnega živi-
norejskega odbora Braslovče. Prignanih
je bilo okrog 150 glav živine. Tri ko-
misije, sestavljene iz zastopnikov kme-
'tov in strokovnjakov so ocenile naj-
več živali v tretji razred. Mnogo raz-
stavljenih živali je pokazalo visoko
proizvodnost in lepe telesne oblike,
precej se jih je približalo našemu rej-
skemu cilju — kravi skladne zunanjo-
sti, težki okrog 500 kg, ki nam daje
pri doma pridelani krmi letno 2500 1
mleka. Dosti živali je kazalo slabe po-
sledice hlevske vzreje — dolge park-
lje, sloke noge in mehak hrbet. Vendar
smo s kakovostjo živine lahko zado-
voljni, če upoštevamo,, da traja orga-
nizirano živinorejsko delo v tem oko-
lišu šele nekaj let.
Na razstavi so dobile najboljše oce-
ne živali sivorjave pasme. Tudi kri-
žanke med sivorjavimi biki in pomur-
skimi kravami so bile boljše od mater.
Slabih posledic križanja ni bilo opa-
ziti. Dve najlepši telici sta bili po
oceni strokovne komisije in prisotnih
živinorejcev križanki. Čimprejšnja pre-
usmeritev na sivorjavo (montafonsko)
pasmo bo brez dvoma dvignila mlečnost
in popravila telesne oblike goveda v
Savinjski dolini.
Hazstava nam je pokazala uspehe
umetnega osemenjevanja, ki je na tem
področju že močno razširjeno. Kako-
vost živali, ki izvirajo od umetnega
osemenjevanja nam obeta, da se bodo
vsi stroški in trud, vloženi v to delo,
v prihodnosti bogato povrnili. Bik in
telica, ki sta dobila prvi nagradi in
častna venca, sta oba pvotomca bikov
iz osemenjevalnega središča pri Vete-
rinarskem zavodu v Celju M. C.
V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI V CELJU NI VSE V REDU
NEKATERI USLUŽBENCI SO ZLORABLJALI SVOJ VODILNI POLOŽAJ
V ORGANIH UPRAVLJANJA, KRADLI IN GOLJUFALI TER VELIKO
PRIPOMOGLI K ANARHIJI V TEM PODJETJU
Kljub aktivnemu poslovanju gostin-
skega 9brata Kolodvorske restavracije
v Celjii obstojajo v tem obratu mnoge
nepravilnosti, ki so jih povzročili ne-
kateri uslužbenci tega podjetja. Na
skupnem sestanku delovnega kolektiva
je prišla do izraza moralna in poslov-
na vrednost nekaterih članov kolektiva,
ki so na zelo pretkan in skrajno izko-
riščevalni način zlorabljali svoje polo-
žaje za svoje osebne koristi in si s si-
stematično organiziranimi tatvinami
pridobivali denar. V podjetju sta bila
dva nasprotna tabora, vendar pa sta
bila popolnoma enotna, kadar je šlo
za prikrivanje tatvin, goljufij in po-
neverb.
Ne moremo mimo tega, da ne bi na-
vedli nekatera imena glavnih krivcev
takega stanja. Knjigovodja Majhen je
vedel za mnoge nepravilnosti v pod-
jetju ter jih ni prijavil, to pa zato,
ker je tudi sam dmel od tega nekaj
materialne koristi. Vendar, ko so prišli
interesi navzkriž »se je spomnil«, da
mora nepravilnosti prijaviti. Prav tako
je za tako stanje odgovoren upravnik
Krelj, ki je za vrsto prikrivanj tatvin
in drugega gospodarskega kriminala
vedel, vendar ni vse to takoj prijavil
pristojnim organom. Nič manjša kriv-
da ne zadene Dremelj Marijo, admini-
stratorko tamkajšnjega podjetja, ki je
izvrševala odpise primanjkljajev, ka-
tere je storil skladiščnik Zabaso ter
je celo poizkušala prikrivati ta pri-
manjkljaj pred kolektivom. Prav tako
je bila seznanjena o drugih nepravil-
nostih, katere ni hotela pravočasno pri-
javiti ljudskemu odboru. Polno odgo-
vornost za takšno poslovanje ima tudi
predsednik upravnega odbora Toma-
nčeva, ki je navajala za razna kazniva
dejanja druge uslužbence. Nič boljši
niso nekateri natakarji in drugo go-
stinsko osebje, ki je organizirano in
dogovorjeno 'izvrševalo razne tatvine
dnevnega izkupička.
Poudariti, je treba, da je večji del
kolektiva pošten in je na sestanku za-
hteval ostre kazni in takojšnje ukrepe
za vse krivce, ki so pr;izadejali s tat-
vinami in poneverbami sramoto in ško-
do temu podjetju. Prav tako zahtevajo,
da mora skladiščnik Zabaso takoj po-
ravnati primankljaj 400 litrov vina„ ki
ga je podjetje pri'krivalo že skoraj pol
leta. Razen tega se nekateri člani ko-
lektiva medsebojno obdolžujejo za tat-
vine denarja.
Ljudski odbor mestne občine je iz-
vršil vse potrebne ukrepe za sanacijo
takega stanja. Na prihodnji seji„ ki bo
te dni, bo razrešen dolžnosti sedanji
upravnik, dočim bodo vsi krivci, ki
jih je približno 7 do 8, takoj odpu-
ščeni z ozirom na kazniva dejanja, ki
so jih storili. Obenem bodo morali po-
ravnati škodo in sprejeti zasluženo
kazen. Enako se bodo zagovarjali tudi
tisti, ki so vse to početje nekaterih pri-
krivali pred javnostjo.
USPELA. EKSKURZIJA CELJSKIH
ŠOFERJEV V Z;^HODNI I^EMČIJI
Prišla je končno težko pričakovana
nedelja, s katero smo pričeli naše po-
tovanje za ogled najstarejših nemških
avtomobilskih tovarn »Mercedes« in
»Bosch« v Stuttgartu.
Pot nas je vodila preko lei>e Gorenj-
ske in romantične Koroške pod Vi-
sokimi Turami skozi Salzburg, Miin-
chen v Stuttgart.
V poznih večernih urah nas je vlak
pripeljal v Stuttgart. Naslednji dan nas
je avtobus tovarne »Mercedes« odpe-
ljal na ogled njihovega prvega obrata
v Sindelfingenu,. kjer izdelujejo šasije
in karoserije ter končno montažo vseh
tipov osebnih avtomobilov. V tej to-
varni, ki je obenem največji Merce-
desov obrat je zaposlenih približno
11.500 delavcev. Tovarna je bUa v letu
1945 80% porušena in v kratkem času
zopet obnovljena, modernizirana in me-
hanizirana. Danes proizvaja ta tovarna
okoli 205 osebnih avtomobilov dnevno.
Poleg serijske proizvodnje avtomobilov
najrazličnejših vrst izdelujejo v zad-
•^jem času še specialne športne avto-
l^obile, ki služijo obenem tudi kot dir-
kalni vozovi.
Športni voz tipa 300 SL je dvose-
dežen s poševno vgrajenimi šestiniii
cilindri, blok strojem z 215 KS in do-
^že maksimalno brzino približno 260
kilometrov na uro. Je sicer štiritaktni
oencinski motor, vendar je vplinjač
^menjan z visokotlačno vbrizgalno
črpalko.
Športni voz vrste 190 SL je prav
j^ko dvosedežen in ima vgrajen štirici-
|indrski bencinski motor z dvema
^Plinjačema. Njegova moč je 105 KS
in doseže brzino 180 kilometrov.
Za obe omenjeni vrsti je značilno,
da je pri njih tovarna »Mercedes« opu-
stila svojo tradicionalno obliko hla-
dilnika, čeprav njegova zvezda še vedno
označuje svoje podvige skozi desetletja.
Drugi obrat, ki ga ima tvrdka »Mer-
cedes« v Stuttgartu se nahaja v Un-
tertiirkheimu,, kjer je zaposlenih pri-
bližno 11.000 delavcev. Tu izdelujejo
kompletne stroje za osebne avtomobile
in vse pripadajoče mehanizme, ki so
za te potrebni. Ta obrat dma v svojem
sklopu tudi muzej, kjer se nahaja br-
zotekač, prvi tedanji bencinski motor
na svetu, katerega je izdelal Gottlieb
Daimler leta 1883. V letih 1885-86 sta
izdelaila neodvisna drug od drugega
Benz in Daimler prva motoma vozila
na svetu, katera sta prav tako pri-
kazana v omenjenem muzeju. Zanimiv
je tudi dirkalni avto iz leta 1938, ki
je dosegel na avtostradi maksimalno
brzino 432,7 kilometrov na uro, s če-
mer še vedno nosi rekord. Dalje so
razstavljeni vsi motorji in vozila, ki
jih je izdelala tvrdka Daimler-Benz-
Mercedes do prve svetovne vojne.
Tovarna »Mercedes« s svojim sede-
žem v Stuttgartu ima poleg dveh obra-
tov v tem mestu še obrate v Marm-
heimu„ Goggenau in Berlinu. Skupaj
zaposluje 40.000 ljudi.
Reči moramo, da nas je tovarna
»Mercedes« nepričakovano lepo spre-
jela in nam nudila vse ugodnosti za
ogled njihovih obratov in značilnosti v
Stuttgartu ter nam za odhodnico pri-
redila lep družabni večer, kjer smo v
prijateljskem kramljanju s predstavniki
tovarne imeli priliko slišati, da cenijo
naše vodstvo iin naš narod.
Nadalje smo si ogledali tovarno
»Robert Bosch« v Stuttgartu, katera
je že v začetku 20. stoletja stopi.^a v
ospredje avtomobilske elektrike in je
danes ena najbolj poznanih tovam
avtomobilske elektrifikacije. Tovarna
ima v sklepu svojih tovarn približno
30.000 zaposlenih. Pretežno zaposluje
priučeno žensko delovno silo. Med vojno
je bila prav tako močno porušena, po
vojni pa moderna adaptirana in me-
hanizirana. Danes poteka vse delo na
tekočem traku, vse o{>eracije pa veči-
noma opravljajo avtomati.
Po izdatnem kosilu so nas s svojim
avtobusom spet odpeljali v mesto in
nam mimogrede razkazali bližnjo oko-
lico.
Po preživelih dneh v osrčju avtomo-
bilske industrije smo se odpeljali v
Munchen, kjer smo si ogledali vele-
mestni promet in druge zanimivosti.
V večemih urah smo imeli priliko
videti, kako poklicne žene iščejo za-
služka,. ki pa, izgleda, ni v največjem
procvitu.
Nazaj smo se vračali skozi Tirolsko
in se ustavili v Grazu, nato pa se
preko Maribora vrnili v Celje.
Moramo priznati, da je naša ekskur-
zija uspela in da se je s tem dvignila
strokovna raven našega članstva, ka-
kakor tudi povečalo naše obzorje.
Da je bilo to ekskurzijo sploh mo-
goče izvesti, pa moramo biti hvaležni
naši ljudski oblasti, vodstvu našega
društva in tovamam »Mercedes« in
»Bosch«.
Pričakujemo, da bodo pristojni or-
gani in podjetja tudi v bodoče podpi-
rala take koristne ekskurzije.
P. L.
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV
VOLNA
LAŠKO
SPREJME TAKOJ
PERFEKTNEGA KORESPONDENTA
ALI KORESPONDENTKO
KI OBVLADA POLEG STENOGRAFIJE
VSAJ EN TUJ JEZIK
Plača po tarifnem pravilniku.
Interesenti naj vložijo prošnjo
na upravo podjetja ter priložijo kratek
izvleček življenjepisa
Stev. 31 — stran 4
CELJSKI TEDNIK, 5. avgusta 1955-
IZ ZIVL1EN7A NA NAŠI VASI
Milijoni, odtegnjeni iinietijstvii
(Konec)
Zadnjič smo navedli le škodo, ki je
številčno ugotovljena. Milijoni pa se
zgubijo tudi v naših strojnih parkih.
Stanje naših dragih traktorjev, Unimo-
gov„ škropilnic, kosilnic, avtomobilov,
je le prevečkrat nezadovoljivo. To ugo-
tavlja na terenu strojna služba pri
OZZ. OLO Celje pripravlja prav te
dni izdajo osebnega odloka, da se ener-
gično zaščiti splošno ljudsko premože-
nje pred zlorabami in okvarami. Pomi-
slimo tudi na številne karambole z vo-
zili, s katerimii neodgovorni vozniki
povzročajo zadružnim organizacijam
milijonsko škodo. Prezreti ne smemo,
da je sedanji strojni park na območju
OZZ Celje kupljen z dragimi devizami.
Uslužbencem bo treba posvečati naj-
večjo pKJzornost. Ce bodo uslužbenci na
mestu, se bo "hudi organizacija izibolj-
šala. Resnici na ljubo moramo sicer
tudi povedati, da so v večini zadrug
uslužbenci vestni in požrtvovalni. Pre-
teklo leto je bila sestava bilance tudi
za zadruge precej težka. Priznati mo-
ramo, da so zadružni knjigovodje opra-
vili to delo z uspehom, posebno če upo-
števamo, da je še vedno pretežni del
knjigovodij z zgolj osnovnošolsko 'izo-
brazbo.
Prav knjigovodski kader bo moral po-
ostriti svojo kontrolo. Knjigovodje so
vsi zapriseženi in je njihova dolžnost,
da opozarjajo na napake, pa čeprav na-
letijo pri tem večkrat žal na nerazume-
vanje od strani upravnega odbora in
posameznikov.
Tudi Glavna zadružna zveza se zave-
da, da je pogoj za uspešno organizacijo
v zadrugi dober knjigovodski kader.
Prav te dni so knjigovodski tečaji v
Ljubljani, Celju in Mariboru. Posečajo
jih osebe, ki imajo vsaj malo maturo.
Tečajniki so liz območja OZZ Krško,
Šoštanj in Celje. Tečaj v Celju financi-
ra GZZ Ljubljana, OZZ Celje in OZZ
Krško. Prav pri tem tečaju pa se je
pokaz:alo, da nekateri še vedno neresno
gledajo na knjigovodstvo. Bilo je
ogromno primerov (nad polovico od
prijavljenih tečajnikov), ki so se oči-
vidno zatekli na tečaj, ker na gimnaziji
niso mogli z uspehom nadaljevati,, češ
za knjigovodjo bom pa dober. Uprava
tečaja je takoj v začetku preizkusila
tečajnike lin obdržala le najboljše, ki
imajio primerno podiago za odgovorno
dela knjigovodje. Res je to izhod v sili
in bi bilo zadrugam mnogo bolj ustre-
ženo,- če bi prihajali v njene vrste ab-
solventi trgovskih šol, kakor rečeno, pa
od strani absolventov ni bilo odziva
niti lani, niti letos. Tako je zadružni-
štvo prisiljeno, da si pomaga na ta
način in si samo vzgaja svoj kader.
Navedli smo hude pomanjkljivosti.
Ne bi pa bilo prav, če ob koncu ne bi
omenili kljub organizacijskim napakam
tudi znatnega napredka, ki so ga poka-
zale naše zadruge. Statistično je ugo-
tovljeno, da je bilo v letu 1954 kakor
tudi v letu 1955 leto ogromnega porasta
porabe umetnih gnojil. Uspehi so bili
doseženi v zatiranju rastlinskih škod-
ljivcev, selekciji plemenske živine itd.
Danes je kader na okr. zadružnih
zvezah že v pretežni večini srednje in
visoko kvalificiran in postaja desna ro-
ka OLO pri izvajanju nalog za dvig
kmetijstva. Na zvezah so strokovnjaki
zlasiti iz kmetijske stroke, pa tudi grad-
beniki, katerih delo je pokazalo uspe-
he na terenu. Zveza omogoča svojim
strokovnjakom, da se izpopolnjujejo v
kmetijstvu v drugih državah. Posame-
zne zadruge lin OZZ Celje so poslale
kmetij ce na prakso v Švico in Dansko
za daljšo dobo, da spoznajo delo zunaj
in ga s pridom uporabijo doriia. ^
Proti najrazličnejšim oblikam gospo-
darskega kriminala, ki se kaže v raznih
špekulacijah, nedovoljnih dejanjih, raz-
sipavanju z zadružnim denarjem, ne-
gospodarsko postopanje z zadružnimi
osnovnimi sredstvi, kar ni značihio sa-
mo za področje našega okraja,, ampak
za vso državo, se predvidevajo še ostrej-
ši ukrepi.
Prav na zadnjem občnem zboru OZZ
Celje je biilo izvoljeno disciplinsko so-
dišče. Po dva člana tega sodišča sta iz-
voljena izmed uslužbencev zveze, tretji
član pa zastopa zadrugo odn. zadr. pod-
jetje, katerega uslužbenec je obtožen.
Izkazalo se je namreč, da disciplinska
sodišča pri zadrugah in pri pK>djetjiih
samih niso mogla uspešno poslovati iz
raznih razlogov: pomanjkanje kadra,
familiarni odnosi itd. Tudi novo disci-
plinsko sodišče bo v .znatni meri pri-
pomoglo k temu, da se izločijo iz za-
družništva, tako iz podjetij kot iz kme-
tijskih zadrug, pomanjkljivosti in po-
samezniLki,, ki nimajo volje do resnega
in poštenega dela za dvig kmetijskega
zadružništva.
Dr. P. P.
O novih cenah in novem načinu
mletja pšenice
Nove cene pšenice irt s tem tudi vsem
mlevskim proizvodom imajo opravič-
ljivo osnovo. Pšenica je v primerjavi z
ostalimi kmetijskimi proizvodi imela
umetno vzdrževano ceno, kar je precej
vplivalo na proizvodnjo te žitarice.
Kmetje niso bili zainteresirani za pro-
dajo in razširitev z žitaricami posejanih
površin. Z novimi cenami se bo to spre-
menilo, ker bodo odkupne cene pše-
nici realnejše za proizvajalce.
S tem bodo seveda tudi prodajne cene
krušni in beli moki drugačne, pravza-
prav so že. V okraju, torej tudi v mestu
znaša prodajna cena krušni moki od
49 do 50 dinarjev. Bela moka okoli 85
dinarjev, otrobi pa od 21 do 22 dinar-
jev za kg. Ti zneski predstavljajo ceno
za obstoječe zaloge v mlinih in trgov-
skih podjetjih. Za krušno moko„ ki je
bila nabavljena po 11. juliju pa bo cena
za potrošnike znašala 52 dinarjev, beli
moki okoli 96 dinarjev. Tej ceni bodo
trgovska podjetja smela pribiti samo še
stroške trgovine in prevoza. Cene kruš-.
n: moki in kruhu bodo določene, med-
tem ko se bo cena beli moki, belemu
kruhu in pecivu formirala na osnovi
pogojev tržišča.
Določen je tudi nov način mletja
pšenice in sicer: 55 % za krušno moko,
25 % za OG moko in 17 % za otrobe.
Marža trgovskih podjetij za kilogram
mlevskih izdelkov ne sme presegati
treh dinarjev. V tej marži pa niso za-
popadeni odvisni stroški trgovin na
drobno.
Na področju Šmartnega ob Paki
uporabljajo mnogo umetnih gnojil
Na območju občine Šmartno ob Paki
sta dve kmetijski zadrugi,, ki poslujeta
v prid svojim članom. Posebno- gledata
na to, da ljudem pravočasno preskrbi-
ta vse potrebno za uspešen napredek
kmetijstva. Hkrati uspešno opravljata
odkup kmetijskih pridelkov.
Naši ljudje se dobro zavedajo, da so
umetna gnojila nujno potreben doda-
tek k hlevskemu gnoju, če hočejo, da
bodo hektarski donosi večji, kakor do-
slej. To miselnost podpirajo lastne iz-
kušnje, mnogo pa so k temu pripo-
mogla tudi razna predavanja. In zato
ni čuda, če uporaba umetnih gnojil pri
nas tako naglo raste.
V šoštanjskem okraju so od jeseni pa
do spomladi prodale kmetijske zadruge
(vseh je bHo dosedaj 28) vsega 240 va-
gonov umetnih gnojil in to brez ostalih
zaščitnih sredstev, ki se jih je prodalo
tudi precej. Toda od gornje vsote se je
samo na območju občine Šmartno ob
Paki porabilo 32 vagonov umetnih gno-
jil. Mimo lahko trdimo, da porabi
Šmartno sorazmerno največ umetnih
gnojil v okraju Šoštanj. Samo Tomaso-
ve žlindre se je porabilo 17 vagonov.
Razumljivo je„ da so pri nas močni
hmeljski nasadi in je zato poraba umet-
nih gnojil velika, vendar uporabljajo
kmetje le-ta tudi za žitarice, okopavine
in travnike. Jasno je, da se jim to iz-
plača, drugače bi tega ne storili, kajti
oni gospodarijo s svinčnikom v roki.
V tem obdobju so porabili tudi
nad 4 vagone zaščitnih sredstev za
škropljenje sadnega drevja, vinogradov,
krompirjevke itd.
POZOR!
Rdeči pajek v hmeljiščih
Rdeči pajek spet resno ogroža hme-
ljišča. To dejstvo zahteva hitro in te-
meljito intervencijo z vsemi razpolož-
ljivimi sredstvi, ker bodo v nasprotnem
primeru hmeljarji utrpeli velike izgu-
be, zlasti glede kvalitete hmelja in na
hektarskem donosu.
Hmeljarski inštitut v Žalcu je izdal
navodila za zatiranje škodljivca. Od-
ločil se je za škropljenje hmeljišč z
0,05 % sy^xom.
Sytox je sistematično notranje tera-
pevtsko sredstvo, ki ga rastlina vsrka
skozi listje in korenine v celični sok.
Zaradi tega je rastlina v celoti zastrup-
ljena najmanj 14 dni in vsak škodlji-
vec, ki se hrani ^n zadržuje na rastlini,
pogine. Sredstvo je torej zelo dobro in
na moč zanesljivo, ima pa to slabo plat.
da je močno strupeno (je namreč po
kemičnem sestavu Thioglykol ester fos-
forne kisline). To je pa močan strup
za ljudi in živali.
BODITE OPREZNI Z ŠKROPIVOM
SYTOX!
Ko se boste odločili za škropljenje s
tem sredstvom, nikar se ne pozabite
FKJSvetovati predhodno s strokovnjaki
na Hmeljarskem inštitutu v Žalcu ali
pa s strokovnjakom na inšpekciji za
zaščito rastlin pri OLO Celje. Le-ti vam
bodo dali točna navodil^ za priprav-
ljanje tega škropiva, za čas škroplje-
nja, in navodila za zaščito pred tem
sredstvom. Čeprav so bila taka navo-
dila že izdana, zadnji primer v Šempe-
tru kaže, da ljudje to sredstvo še pre-
malo poznajo, ali pa se navodil ne po-
služujejo v dovoljni meri.
Pri ravnanju z Sytoxom se je treba
držati v glavnem teh načel:
Brezpogojno je pri vseh opravkih s
sredstvom treba nositi zaščitno obleko,
ki ne propušča strupene vlage in te-
kočine. Obleka se mora na vratu in
zapestju tesno prilegati. Tudi pokrivalo
mora biti neprodušno. Na rokah mora
delavec imeti gumijaste rokavice in
močne čevlje.
Pri pripravljanju škropiva in škroi>-
Ijenju mora imeti vsak delavec masko
tipa 92 s flter vložkom B-ST. Po tri-
dnevni uporabi se morajo ti vložki za-
menjati s čistimi. Masko je treba no-
siti vedno, prav posebno pa še v vročih
dneh in zaprtih prostorih.
Delavci pri delu ne smejo kaditi, še
manj pa piti in jesti. Pred jedjo je
treba telo okopati z milom in vodo. Ob
vsakem škropljenju mora delavec imeti
pri roki vodo in milo, da se po dotiku
s škropivom lahko takoj umije. Premo-
čena obleka se mora takoj zamenjati
z drugo, suho in čisto, zastrupljeno pa
temeljito oprati.
Nikoli ne pripravljajte več škropiva
kot ga potrebujete in uporabljajte samo
take škropilnice, ki delujejo brezhibno.
Nikoli ne škropiti proti vetru. Pazite,
da ne poškropite mimoidočih in sosed-
njih kultur, ki bi utegnile priti v upo-
rabo za človeka in živali pred potekom
14 dni. S škropivom naj ravnajo le
resni ljudje, vselej pa morate škrop-
ljenje prijaviti inštitutu v Žalcu, ali pa
inšpekciji za zaščito rastlin na okraju.
Zadnji čas za škropljenje je 4—6 ted-
nov pred obiranjem hmelja. Merilo, ki
ga rabite za pripravljanje škropiva do-
bro operite, steklenico originalne em-
balaže Sytoxa pa zakopljite globoko v
zemljo. Preostalo škropivo zlijte tja,, kjer
ne more škodovati, nikoli pa v bližino
potokov,, vodnjakov in rek, Nikakor ne
puščajte škropivo na polju brez nad-
zorstva in varujte, da ne pride v do-
tiko s hrano za ljudi in živali.
Ce se med delom nenadoma počutite
slabo, če imate glavobol, .se napotite
takoj k zdravniku. Obleko slečite in od-
stranite, temeljito se umijte in preden
greste k zdravniku popijte vodo me-
šano z živalskim ogljem. O nadaljnem
zdravljenju naj odloča zdravnik, v huj-
ših primerih pa je treba bolnika po-
slati takoj v bolnico.
Vendar je to skrajnost mogoče od-
straniti, če se boste pri tem razmero-
ma nevarnemu delu držali predpisov.
Torej — pozornost in resnost!
ing. Pajenk
Še nekaj dni in v hmeljiščih' bo zaživelo ...
Kotiček za naše žene
Kako ravnamo z utopljencem?
Zdi se, da sta se junij in julij »zlUa«
in da je vsaj v avgustu mesecu pri-
čakovati lepih, sončnih dni,, ki jih bomo
najraje izkoristili na kopanju. Vsaka
kopalna sezona pa žal, zahteva tudi
nekaj žrtev, utopljencev. Zato ne bo
napak, če se danes pomenimo, kako
obudimo utopljenca k življenju,, če se
nam je že posrečilo, da smo ga rešili
iz valov.
Kedko utone človek zaradi umrtvi-
Čenja, krča ali onemoglosti srca ali
živčnega sistema. Največkrat je vzrok
smrti zadušitev. Ker je človeško telo
težje od vode, se v njej potopi. V
obupnem strahu začne potapljajoči ne-
hote kriliti z rokami, zato pride več-
krat tudi na površje.
Usodno pri tem je, da pride voda v
pljučne mehurčke,, kjer se pomeša s
sluzmi in preprečuje dostop zraka. Če-
prav pride utopljenec v svojem boju
večkrat na površino, mu ta zrak ne
koristi mnogo, ker ga ne more vdihniti
Človek brez zraka, odnosno kisika ne
more živeti dalj ko 3—4 minute. Zato
je utopitev posebno nevarna za življe-
nje. Tembolj moramo torej skrbeti, da
pri taki nesreči ne izgubimo glave in
ne zgubljamo prav nič časa, ne s sla-
čenjem, ne z ugotavljanjem identitete.
Prvo in poglavitno je odstraniti vodo
in takoj pričeti z umetnim -dihanjem.
Umetno dihanje lahko izvajamo na
več načinov. Pri prvem položimo po-
nesrečenca ravno na zemljo, mu podlo-
žimo hrbet, da se prsni koš razširi,
sunkoma dviignemo njegove roke steg-
njene nad glavo,, da se prsa še bolj na-
pno. Potem roke zopet položimo na
njegov prsni koš in krepko pritisnemo
nanj, da gre iz njega ves zrak. To mo-
ramo ponavljati pri utopljencu včasih
po cele ure, da ga obudimo k življenju
in sicer vsak gib kake desetkrat na mi-
nuto. Najbolje je, če se pri tem rav-
namo po lastnem dihanju.
Drugi način je nekoliko manj napo-
ren in ga priporočamo tedaj, kadar je
reševalec sam in nima pomočnika, da
bi se 'izmenjala. Tedaj položimo pone-
srečenca na trebuh in mu obrnemo
glavo na stran, roke p)a vzravnamo nav-
zgor (v vzročenje). Nato se razkoračimo
preko njega v počep in stiskamo z vso
našo težo njegov prsni koš od strani v
taktu dihanja.
1.	Zelo praktično krilo, h kateremu
lahko nosimo najrazličnejše bluze.
2.	Praznična obleka, katero lahko kom-
biniramo z drugim blagom. Lahko pa
je tudi iz enobarvnega materiala, okra-
šena z majhnimi žametnimi mašnicami.
KAKO VLAGAMO STROCJI FIZOL
IN KUMARICE
Fižol za konserviranje mora biti lep
in zelo mlad ter brez žn. Prevremo ga
v rahlo slani vodi (na 11 vode 3 dkg
soli), nato ga stresemo na rešeto, da se
odcedi in ohladi. Hladnega vložimo v
patentne steklenice in zali jemo s pre-
vreto, ohlajeno in rahlo slano vodo.
Kuhamo ga tri četrt ure v sopari pri
100 stopinjah Celzija. Po dveh dneh
sterilizacijo ponovimo (20 minut pri
100 stopinj). Fižol shranimo na hlad-
nem, suhem prostoru.
Mesec avgust je tudi čas vlaganja ku-
mare. Lepe zelene kumarice očistimo,
operemo in dobro naolimo v pološčeni
posodi ter pokrijemo preko noči s prtič-
kom. Drugi dan jih lepo zbrišemo in
zali jemo s prevretim, ohlajenim kisom.
Med kumarice vložimo vršičke zelenega
janeža, popra, pehtrana, listje od višnje,
par šalotk in nekaj zelenih paprik. Na
vrhu kozarca vložimo nekaj trtnih li-
stov, za rob kozarca prekrižamo par
drobnih palčic, ki pritiskajo kumarice
navzdol. Kumarice so gotove, kozarce
zavežemo in postavimo na hladen pro-
stor.
DROBNI NASVETI
Imate moi-da staro mast, ki nič kaj
prijetno ne vonja. Ce jo razbelite in
narežete vanjo nekaj rezin naluplje-
nega krompirja in jatolk, jo boste tako
izboljšali, da bo spet uporabna.
Jedi, ki smo jih začinUi s papriko,
nimajo nič pravega okusa. Nekatere go-
spodinje pa jo sploh uporabljajo v pre-
veliki množini. Za 5 oseb popolnoma
zadostuje slaba jedilna žlica paprike.
Pražiti pa jo morate že med čebulo
med stalnim mešanjem najmanj 5 mi-
nut — in šele potem dodate meso, ze-
lenjavo ali karkoli že kuhate.
Pijača v steklenici ostane hladna, če
steklenico ovijemo z mokro krix> in jo
postavimo na prepih.
Vroče jedi se hitro ohlade, če jih po-
stavimo v mrzlo slano vodo.
Kmetijska zadruga v Vojniku je na dobri poti
Kmetijska zadruga v Vojniku se s
svojim dosedanjim delom ni mogla po-
hvaliti.' Niti vodstvu'zadruge, še manj
pa vodilnim uslužbencem, ni usp)elo
pokazati napredka, ker je manjkalo
obojestranske dobre volje, čeprav so za
to dani vsi pogoji.
Zadruga je konec lanskega leta štela
komaj 51 članov. Ce primerjamo dej-
stvo, da je od števila vpisanih in vpla-
čanih članskih deležev odvisna kre-
ditna sposobnost, potem nam je kaj
lahko ugotoviti, v kakšni zmogljivosti
je bila podjetniška dejavnost te za-
druge. V nobenem primeru ni bilo mo-
goče zadostiti niti osnovnih potreb po-
trošniškega blaga.
Po načelu združevanja šibkih z go-
spodarsko močnejšimi zadrugami sta
se zadrugi Vojnik in Višnja vas na ne-
davnem izrednem občnem zboru zdru-
žili z vso aktivo lin pasivo. Sedež za-
druge ostane v Vojniku.
Izvoljeno je bilo novo vodstvo, ki si
bo prizadevalo ustvariti močno in so-
lidno zadrugo. Bivša zadruga Višnja
vas ima svoje upravno poslopje za pi-
sarne in stanovanja ter primerne pro-
store z gospodarskim poslopjem za
skladišča. Sklenili so„ da bodo takoj
pristopili kjareditvi prostorov in skla-
dišč, kjer bo tudi središče vseh odku-
pov. Na križišču Višnje vasi bo urejen
koseben prostor za mlatilnico, tako da
bodo vsa dela tudi v primeru slabega
vremena opravljali pod streho.
V sklopu upravne zgradbe je lep lo-
kal za trgovsko poslovalnico in ga bo
treba le še ptimerno urediti. Mnenje
novega vodstva je, da bi bil tak ukrep
v skladu s potrebami zadruge, kjer bi
bilo tudi skladišče za reprodukcijski
material, zaščitna sredstva, goriva in
maziva.
Člani »zadruge pričakujejo, da bo
novo vodstvo zadruge rešilo tudi_vpra-
šanje pravilne organizacije odkupov
in pospeševanja kmetijstva.
V. F.
K članku o razmerah na
Planini pri Sevnici
Kmetijska zadruga Planina pri Sev-
nici odgovarja na članek objavljen v
Celjskem tedniku, dne 16. 7. 1955.
Res je, da posluje na Planini le ena
trgovina. Toda kdor dobro pogleda, bo
videl, da je KZ Planina poskušala re-
šiiti vprašanje povečanja trgovine,, da
bi bil njen član solidno in hitro postre-
žen. Toda tega perečega vprašanja sami
ne movemo rešiti. Poglejmo v kakšnem
prostoru posluje KZ Planina, pa bo
vsak Planinčan videl, da bo treba trgov-
ski lokal le nekoliko povečati. Upravni
odbor KZ Planna in njeni člani so
mnenja, da bi Občinski ljudski odbor
lahko pripomogel k temu, saj je v ob-
činski hiši,, v kateri posluje trgovina
Kmetijske zadruge Planina, še nekaj
prostora, da bi Kmetijska zadruga ure-
dila skladišče.
Drug pereč problem je nova hladil-
nica. Hladilnico je KZ Planina kupila
iz svojih sredstev in jo montirala v
kleti gost^ničarja Špana. Hladilnica je
last KZ Planina. Vsak Planinčan lahko
brez nadaljnjega shranjuje svoje iizdel-
ke, ki se hitro kvarijo v hladilnico, in
bo za to plačal primerno pristojbino.
Ker je precej Planinčanov mnenja, da
se s to hladilnico okorišča le i>osa-
meznik, se prav gotovo moti.
B. S.
CELJSKI TEDNIK, 5. avgusta 1955
Stev. 31 — stran 5
Križem kražem
po zalsRi komuni
Res je lep naž jugozahodni kotiček
Savinjske doline, kjer se menjata izpod
Velike planine in Miklavškega hriba z
bogatimi gozdovi pokriti gorski svet in
ravnina, ki je polna skrbno obdelanih
nasadov našega »goldinga«. Ljudstvo tod
danes ne drži križem rok, temveč krep-
ko pomaga pri izgraditvi socialistične
domovine.
Vedno dobro obiskani zbori volivcev
v Lokah pri Taboru so dokaz, da se do-
mačini iz Lok, Miklavža in Cmega vrha
živo zanimajo za dogajanja v naši novi
državi. Vaški odbor SZDL v Lokah
vodi precej uspešno vso dejavnost v
kraju.
Mnogo smisla imajo Ločani za vzgojo
svojih otrok in za šolo. Posebno žene-
matere se mnogo brigajo za ta vpraša-
nja. Odbor, ki mu načeluje tov. Franc
Kovče, je v ozki povezavi z učitelj-
stvom. Tako je bilo med drugim mo-
goče, da so v preteklem šolskem letu
prejeli v zimskih mesecih vsi šolarji v
šolski kuhinji zajtrk in kosilo. Ker je
akcja za prehrano otrok izredno dobro
uspela, bomo o njej poročali F>osebej.
S pomočjo staršev so pionirji zbrali
toliko starega materiala, da so si lahko
privoščili izlet na morje in nabavili
knjige za svojo pionirsko knjižnico, ki
šteje sedaj že 150 zvezkov. Merijo se pa
tudi v odibojki, šahu itd.
Najagilnejši mladinci kraja so se ali
poženiili ali pa so odšli v industrijo.
Pritegniti bo treba zato kader mlajših,
ki zapuščajo šolo.
Duša vsega prosvetnega dela je v
IZUD »dr. France Prešeren« že večkrat
izvoljeni predsednik tov. Nande Kovče.
Prosvetna dejavnost je bila do sedaj
kaj pestra. I^leg prirejanja iger. re-
kordi obiskanih splošnoizobraževalnih
in gospodinjskih tečajev, ki sta jih vo-
di'la šolski upravitelj in požrtvovalna
gospodinja tovarišica Majda Cujnikova,
nadalje izletov, razstav in družabnih
večerov, je IZUD ustanovil pred tremi
leti knjižnico, ki šteje danes nad. tisoč
sodobnih knjig in se nahaja v lepo ure-
jenem prostoru v šoli. Ljudje, zlasti
oni s hribovskih vasi, radi bero.
Mlado je tudi gasilsko društvo v Lo-
kah. Letos so ga vzeli v svoje roike v
glavnem mladinci, ki si pod vodstom
izkušenega predsednika tov. Mihe Do-
larja in poveljnika tov. Franca Verdela
prizadevajo, da bi v doglednem času
postavili gasilski dom.
Ker šoila v Lokah ni imela potrebnega
zemljišča za kmetijski pouk, ji je OLO
dodelil primeren svet iz državnega
zemljišikega sklada v Ojstrici. Tu bo
šola s pomočjo kmetijskih strokovnja-
kov iii šolskega odbora v Lokah ure(ila
vzorni šolski vrt, ki bo služil v poučne
namene domačim šolarjem, slušateljem
KGS v Taboru za pn-aktične vaje in
drugim. Največ koristi od tega pa ibodo
imeli domačini sMni, ker bodo dobiU. tu
svojo drevesnico in ker bodo lahko
opazovali uspehe raznih poskusov z
umetnimi gnojili.
V Miklavžu ob Taboru, ki 2iaTadi hri-
bovitosti in težkega terena nudi gospo-
darjem le težke življenjske xx>goje in
kjer so kljub temu našli naši borci med
okupacijo zavetje in pomoč, se bo mo-
ralo nekaj ukreniti, da se jim življenje
vsaj nekoliko olajša. To si zaradi zaslug
v NOB tudi zaslužijo. Zdravniška ekipa
je nedavno ugotovila podhranjenost
skoraj vseh otrok s tega predela. Zato
bo morala šola — kakor lani — tudi
letos skrbeti za izdatno prehrano otrok
v šolski kuhinji. Drugi problem, ki bi
ga morali čimprej rešiti za Miklavški
hriib, je napeljava elektrike. OLO Celje
je elektrifikacijskemu odboru v Lok^
že dovolil podix>ro 300.000 din, znesek
pa je bil pozneje iz neznanih vzrokov
blokiran. Miklavžani stroškov za elek-
trifikacijo nikakor ne bi zmogli sami
in je želeti, da bi jim priskočila oblast
na pomoč. To bi bilo obenem nekaiko
priznanje za žrtve in i)omoč v najtežjih
časih borbe.
Popotnik.
trgovsko podjetje
»Tobaft" Celje
se lepo razvija
S 1. julijem lani se je bivše skladišče
tobaka v Celju osamosvojilo in tako po-
stalo samostojno podjetje. Tudi bivše
skladišče v Šmarju pri Jelšah se je na
lastno željo in po pristanku celjskega
kolektiva priključilo.
Ves kolektiv šteje 29 članov. Podjet-
je je rentabilno in dobro posluje.
Pri volitvah v upravni odbor se je
kolektivu posrečilo izbrati ljudi, ki
skrbe za napredek celotnega podjetja.
Ker so ljudje na mestu, ni čuda, da je
tudi poštenost, postrežljivost in vljud-
nost na primerni višini in glede tega
ni slišati nobenih pritožb.
Kolektiv se trudi, da bi olepšal svo-
je maloprodajalnice, toda to mu še se-
daj zaradi prekratkega časa ni popol-
nonaa uspelo. V Celju pa bodo le-te v
kratkem prepleskane in dobe tudi nove
vistrezajoče napise. Tudi za izložbena
okna se bo kolektiv pobrigal„ da bodo
primemo urejena.
V Laškem ima p>odjetje svojo proda-
jalnico v neprimernih prostorih, zato
bo tam še letos zgrajena nova trafika,
ki bo ena najlepših v celjskem območ-
ju. Tudi njena notranjost bo odgovar-
jala potrebam kulturne postrežbe.
Igralci v Zagradu v korist
domačega gasilskega društva
GašUci v Zagradu so uvrstali v spo-
red svojih domačih svečanosti ob otvo-
ritvi lastnega gasilskega doma (30. in
31. t. m.) tudi tamošnjo igralsko dru-
žino, ki sicer nastopa kot igralska dru-
žina zagrajske »Svobode«.
Preteklo soboto zvečer je torej v Ste-
guj evi dvorani v spretni in prizadevni
režiji Marice Stantetove zaigrala Nuši-
čevo veseloigro »Nebesa na zemlji«.
Kljub skrbi za lep in dober jezik, ki je
vela iz predstave, pa moramo kot kul-
turni kronisti zabeležiti, da je bilo tako
znanje vlog kakor pravorečja oziroma je-
zikovno znanje sploh, še vedno pomanj-
kljivo, slednje v dobršni meri tudi po
»zaslugi« prevajalca oziroma priredi-
telja, ki je delo prestavil v slovensike
kraje.
Družina je nastopila v glavnem s sta-
rejšimi, že izkušenejšimi igralci in zato
ne moremo reči, da so igrali slabo. Na-
sprotno: nekateri so bili prav dobri.
Najboljša sta bila igralca tasta Balona
in tete Klare, najboljša predvsem spri-
čo njune sproščenosti in naravnosti, ki
je drugim — nekaterim v večji, nekate-
rim v manjši meri — primanjkovala.
Vredno je pripomniti, da je k predstavi,
zlasti po njeni pravorečni plati, prispe-
valo svoj delež tudi nekaj celjskih sred-
nješolcev — domačinov. V splošnem pa
so vsi po zaslugi avtorja in po zaslugi
svoje igre podali vedro predstavo, v ve-
liko veselje polnega, smeha željnega
avditorija, ki se bo zato ponovitvam
gotovo še rad odzval.
Smisel za lepoto in prikupnost je vela
tudi iz opreme prostorov in obleke, zla-
sti pa iz scenerije.	G. G.
Vojničani so prostavili
prvi občinski praznik
Prvi občinski praznik so Vojničani
praznovali 22 julija. Vsaka hiša v trgu
je bila okrašena, na ulici pa so plapo-
lale zastave. Na prvi večer so po okoli-
ških hribih zagoreli kresovi, člani ZB
so s streli oznanili pričetek slavnosti
in igralska skupina celjskega gledališča
je na vojniškem odru uprizohla Borovo
»Težko uro«. Od slavnostne seje so šli
Vojničani z gosti na skuE>en pohod,, s
katerim so se oddolžili borcem in tal-
cem, ki ležijo v velikem grobu na po-
kopališču. Predsednik ZB je v nekaj
besedah orisal žalostne dni Vojnika in
delo domačih izdajalcev. Tov. Ahtik
Marija je s šolsko mladino izvedla
simbolično recitacijo s petjem pod na-
slovom »Vojnik med okupacijo«. Za
Zaključek so predstavniki položili ven-
ce in godba je zaigrala.
»AVTOBUSNI PROMET« CELJE
sprejme v službo
OBRAČUNSKEGA URADNIKA
Pogoji: moška moč z ekonomsko
srednjo šolo."Nastop takoj. Plača
po tarifnem pravilniku. Prošnje z
življenjepisom dostavite upravi
podjetja do 15. avgusta 1955.
Kmetijska zadruga Zreče
Telefon štev. 5 — Železniška postaja Zreče
TRGOVINA: poslovalnici 1 in 2 vam nudita vse vrste industrij-
skega blaga, reprodukcijskega materiala, zaščitnih sredstev,
stroje in orodje.
ODKUPNI ODSEK: odkupuje in prodaja vse vrste kmetijskih
pridelkov, sadje in zelenjavo, živino in živinorejske proizvode,
les in gozdne sadeže.
OBRATI: gostilna, čevljarstvo, krojaštvo, kolarstvo, gradbeni
obrat, slikarstvo in pleskarstvo, mlin, mizarstvo, zadružno po-
sestvo, se priporočajo svojim članom. Vse vrste uslug izvršimo
po najnižjih cenah.
ODSEKI: strojni z lastnim strojnim in prevoznim parkom, vam
izvrši vse vrste jjoljedelskih del najhitreje in najceneje, živino-
rejski, sadjarski, lesni, kreditni, kulturni in ostali odseki vam
pomagajo pri reševanju vseh problemov kmetijske, proizvodu je.
Zgovorni komentar brez komentarja
Prizor s svečanega banketa celjskih
novinarjev, ki iz »revanže« niso nikogar
povabili
Saj vam pravim gospa, da tile hostarji
niso nič prida, samo razkopavajo
Zakaj tako pestijo
tvojega očeta?
Zato, ker je rekel,
da so celjske
godbe kar dobre!
Zakaj pa hodite
v Letni kino,
če nimate
dežnika?
V Splitu no dopustu
v letošnjem poletju je potreba po
soncu večja in silnejša kot druga leta.
Ce si med letom hranil posebno pismo,
na katerega si napisal »za dopust« in
tja pridno vlagal svoje »viške«, je pred-
met razgovora pred dopustom samo še
vremenska napoved.
Čemerno in oblačno jutro je bilo po-
dobno vsem letošnjim poletnim jutrom,
ko sem vstopil v Celju v direktni vagon
Dunaj—Split pri jutranjem Balkan-
expresu. Nergači, ki imajo vedno polno
pripomb k vprašanju našega pr&meta,
bi morali potovati s tem vlakom. Pro-
stora je celo v tretjem razredu dovolj,
vožnja je res udobna in kulturna in že-
leti je, da bi bilo tako kmalu v vseh
naših vlakih. Ko so v Zagrebu priklo-
pili še jedilni vagon, mi je dobra tur-
ška kava pregnala jutranjo dremavico.
Ce človek primerja cene, ugotovi, da
je v jedilnem vagonu vse do 20 % dra-
žje kot v naših povprečnih lokalih.
Dnevna vožnja preko Like kaže vse
lepote naše zemlje. Skoraj vse hiše —
'^es so posejane precej na redko — ima-
jo nove strehe, dokaz, da je bilo med
f^ojno vse požgano. V Kninu je že prav
in topel dan, v smeri proti Splitu
je nebo jasno in brez oblačka. Uro vož-
^je je še do Splita, ko zagledaš pred
seboj modro morsko gladino, ki je v
žarkih zahajajočega sonca res veli-
častna.
Takoj, ko zapustiš splitsko postajo,
začutiš utrip obmorskega mesta. Med
žvižgi lokomotiv, brnenjem avtomobi-
lov, piski ladij, slišiš klice tempera-
metnih južnjakov. Pred postajo stoje
domačinke in ponujajo prenočišča. Izbi-
ra je velika, postelja stane 200 din za
noč. Zaneseš se pa na »šesti« čuti, ki ti
pomaga ločiti človeka po zunanjosti, po
čemer presodiš sobo, ki ti jo ponuja.
Tud\ v hotelih se dobe prenočišča, samo
da so znatno dražja.
Nepozaben vtis napravi večer v Spli-
tu. Vsa obala se koplje v morju luči,
angleške vojne ladje, ki so bile ravno
zasidrane, so bile skrivnostno razsvet-
ljene. Zelo veliko je tukaj tujcev, ven-
dar ne opaziš, da bi jim dajali v loka-
lih ali kje drugje prednost. Ugajal mi
je nepresil jeni, narodni ponos domači-
nov. Saj pravi celo njihova pesem: »Ma
ča je pusta Londra kontra Splitu gra-
du«. Spličani so do vsakega enako lju-
beznivi, vsako stvar radi pojasnijo. Ko
sem domačina nekaj vprašal, je stopil
kakih sto metrov z mano, da mi je po-
kazal, kar sem iskal. V tem pogledu bo
treba pri nas pač še mnogo dela in
vzgoje. Po takem izprehodu pomisli
človek tudi na okrepčilo. Razen v ho-
telih so cene primerne in znosne. Por-
cija rib, špagetov ali rizote s solato in
kruhom stane 90—120 din. Seveda so
tudi lokali, kjer moraš pripraviti 1000
din za večerjo. V takih lokalih se redko
sliši slovenska beseda.
Vsak dan ob dveh popoldne je v pri-
stanišču posebno živahno. Takrat odha-
jajo ladje linijske plovbe. Večina so to
nove motorne ladje, katere smo izde-
lali doma in ki nosijo naslove naših
mest. Menda ne bo dolgo, ko bomo tudi
Celjani imeli svojo ladjo. Zaenkrat smo
se pač vkrcali na Karlovac in skupina
Celjanov-znancev se nas je našla na
palubi. Ugotovili smo, da imamo sku-
pen cilj Vrbosko na Hvaru, ki bi jo
poleti lahko imenovali »Malo Celje«.
Tu je znani Ivo iz celjske Evrope, do-
mačin in sedaj upravnik hotela, nje-
gova žena pa skrbi za lačne kopalce.
Lep sončni dan in prijeten veter sta
bila naša spremljevalca na 4 urni vož-
nji, katere lepote se težko popišejo. Vo-
zimo se mimo otoka Brača, domačin
nam je s ponosom pokazal rojstno hišo
Vladimira Nazorja. Posadka ladje je
zelo ljubezniva, dovolili so nam celo
ogled komandantov e ga mostička.
Vrboska je lepo zgodovinsko mestece,
ki je med vojno močno trpelo. Zaliv, ki
je vdolben v otok, daje varen pristan
celo v najslabšem vremenu. Posebna
znamenitost mesta so slike velikega
mojstra Tiziana v oltarju neke cerkve.
Ves čas našega bivanja v tem kraju je
bilo lepo vreme. Vsak dan smo teme-
ljito izrabili za kopanje. Vzdolž obale
se vije pot po prijetnem borovem gozdi-
ču, vsa obala pa je eno samo kopališče,
več kilometrov naravne plaže. Tako
smo se dnevno kopali v treh ali v vei
»kopališčih«, pri čemer smo si želeli, da
bi vsaj eno mogli vzeti s seboj v Ce-
lje. Najlepši kotiček smo krstili za »kri-
stalni zalivček«, ker je morje tako kri-
stalno čisto. Skale, ki jih je stoletja
voda tako zlizala, so bolj gladke ^
betona in tako vroče, da opoldne' težko
hodiš bos. Vsak drugi večer smo se ob
zvokih malega orkestra prijetno zavr-
teli, obenem se pa hladili ob čaši do-
brega črnega vina.
Celjanov je zdaj precej tam, več pa
jih pride še v avgustu. Prepričan sem,
da bodo zadovoljni. Posebno doživetje
je večerna kopel. Morje v zalivu pred
hotelom je gladko kot zrcalo, drevesa
in zvezde se opazujejo v vodi. Tako
osvežen človek kmalu in sladko zaspi.
Četudi si na' dopustu, so dnevi »napor-
ni«, kajti sonce, voda in zrak vračajo
človeku moči, ki jih trosi pri svojem
rednem vsakodnevnem delu.
Čeprav je čas hitro minil, vendar smo
se polni notranje sreče in lepih doži-
vetij vrnili domov.	H. A.
Stev. 31 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 5. avgusta 1955-
IZ CELJA...
Ali sanitetna inšpekcija ne vidi nehigleničnega
poslovanja v pekarnišl<ih prodajalnah!
v celjskih pekarnah se nam nudi
navadno taka slika: mnogo ljudi in
samo ena prodajalka, ki drži v rokah
zdaj kruh, zdaj denar in spet kruh in
spet denar, kar je brez dvoma zelo
nehigiensko. Mnogo bolje bi bilo, da
bi bila na Stanetovi ulici odprta samo
ena pekarna, stregli pa bi dve pro-
dajalki; ena bi prevzemala denar, druga
pa bi izdajala kruh. Zakaj pa so bla-
gajno v drugih trgovinah ločene od
prodaje blaga, ne glede na to,, da imajo
druge prodajalne mnogo manj prometa
ter se osebje večkrat celo dolgočasi za
pultom, medtem ko so prodajalke v pe-
karnah nečloveško obremenjene. Ne
glede na socialno plat pa stalno prena-
šanje bacilov z denarja na kruh nika-
kor ni v skladu z zdravstvenimi pred-
pisi.
kako tehtajo v celjski
klavnici
Rejci živine, ki dobavljajo živino
mestni klavnici v okviru zadruge, so
vfečki-at upravičeiTD ogorčeni, ker usluž-
benci klavnice ne tehtajo pravilno in
pošteno, ampak se navadno »motijo«
za 6 dc 13 kilogramov. Navajam pri-
mera:
27. julija je kmetovalec iz Zg. Hu-
dinje, tov. Planinšek,, prignal kravo v
klavnico. Tam so jo stehtali: 419 kg.
Kmetovalec se s tem ni strinjal in je
stehtal kravo v navziočnosti treh prič
še tisto uro na tehtnici javnih naprav.
Dobil je težo 425 kg. Tudi pri kmetu
Skruleju iz Trnovelj so se »zmotili«
za 13 kg. Prizadeti kmetovalci želimo,
da v klavnici pri tehtanju namestijo
uslužbenca, ki bo tehtal brez »pomot«,
vsaj ne tako pogostih. Prosimo, da v
klavnici to zadevo razčistijo in narede
red pri tehtanju.
DRAMATSKI NASTOP V TRGOVINI
V	neki celjski trgovini je polno
strank. Tedaj se izza prodajalne mize
izmota neka ženska z mrežo, v njej pa
vreča moke. Bele ali enotne, kdo bi ve-
del. Toda ostale stranke so' postale po-
zorne ,in gledale žensko, ki je smela iti
v skladišče trgovine. Rekel ni nihče nič,
le oči, »obešene« na mrežo so zgovorno
ugibale: »Bela ali črna?«.
Priviligirana stranka se je znašla v
neugodnem položaju. Zmedla se je,
zardela in nato hitro, da bi bilo čim
bolj učinkovito, vprašala glasneje kot
običajno, da bi jo vsi v trgovini slišali:
»Po čem je že enotna moka?«
Ljudje so se nasmehnili. Tudi jaz.
Kdo vprašuje za ceno? Katera go-
spodinja ne ve teh cen?
Kdo hodi v skladišče po enotno moko,
če jo lahko kupite pri pultu v neome-
jenih količinah?
Dramatski nastop je spiOdletel. Tisti,
ki niso nič sumili, so zdaj postali po-
zorni.
Rekel ni nihče nič. Tudi j^az ne. Mor-
da je pa le bila enotna moka, čeprav
ves prigodek tej možnosti nasprotuje.
To je samo psihološko zelo podkrep-
ljena slutnja, ni pa čisto jasna. Zato
naj mi tudi ne bo očitano, da sem za-
molčal, v kateri trgovini se je to zgo-
dilo.
CENE NA CELJSKEM TRGU
V TEM TEDNU
V	zadnjih tednih je bil celjski živil-
ski trg bogato založen z različno ze-
lenjavo in sadjem. Od povrtnine ipa so
gosipodinje kljub »sezoni« pogrešale
zlasti zelene paprike, ki je v preteklem
tednu ni bilo mogoče dobiti niti na
živilskem trgu, niti v prodajalnah sadja
in zelenjave. Zato ipa se je v tem tednu
socialistični sektor na celjskem živil-
skem trgu s to iskano povrtnino dobro
zal^džil in gospodinje zadovoljil z iz-
redno kvalitetno ipapriko.
Cene živilom so v tem tednu neko-
liko poskočile, izgleda pa, da si pri
»navijanju« predvsem prizadeva pri-
vatni sektor, saj je pri nekaterih živi-
lih kar občutno dvignil cene.
V	torek so se na celjskem živilskem
trgu cene gibale takole:
Krompir 18—24 (24—28), koleraba
10—15 (15—30), ohrovt 24—30 (20—30),
solata 20—35 (30—40), cvetača 40 (60 do
80), pesa 30—40 (30—50), buče 20 (15 do
30), čebula 30—54 (40—50), česen 60—90
(60—100), stročji fižol 30—36 (30—60)^
fižol v zrnu — (40—80), grah v stročju
—	(40—60), mleko — (30—35), skuta —
(120), smetana — (160), surovo maslo —
(400—500), vino — (130), črešnje —
(40—50), jajca — (13—16), marelice 80
(80—100), slive 32 (40—60), maline —
(100), grozdje 134 (—), hruške 45—50
(40—60), jabolka 25—35 (25—40), borov-
nice — (40—50), breskve 80 (60—100),
paradižnik 30—36, (—), paprika 100
(120—140), zelje 10—18 (12—20), petršilj
—	(60), korenček 40—60 (40—80) kumare
30^0 (30—50), med (400), špinača (80),
limone 200 (—), sveže fige 25—40.
Cene v oklepaju pomenijo zasebni
sektor.
kulturni večer cirilmeto-
dijskega društva lrs
v celju
Cirilmetodijsko društvo katoliških
duhovnikov IjRS priredi v Celju, v
dneh 9. in 10. avgusta socialno politič-
ni tečaj za svoje člane in prijatelje.
Ob koncu tečaja bo 10. avgusta ob 20.
uri v veliki dvorani Narodnega doma
v Celju
kulturni večer,
na katerem bo društveni pevski zbor
zapel nekaj verskih, partizanskih in
narodnih pesmi. Iz svojih del pa bodo
brali: Franc Ks. Meško, Stanko C^ajn-
kar, prof. PVanc Lipičnijc, Vovk Joža,
Boštele Anton, Jerič Miha in Janez Ja-
len.
Uvodno besedo bo spregovoril Š t a n -
cer Avgust.
Vstopnice si lahko nabavite pri vra-
tarju Narodnega doma na dan prire-
ditve od 16—20 ure.
kam v nedeljo iz celja?
Na Mrzlico (1119 m) ! Z vlakom ob7,30
odpotuješ iz Celja do Žalca in od tod
jo mahneš deloma po cesti,, deloma po
bližnjicah skozi Griže, od koder te do-
bro markirana pot vodi prek livad, sko-
zi gozdove in sadovnjake, ki so posebno
letos polni sadov, mimo večjih in manj-
ših kmetij na Mrzlico, na levi strani te
ves čas spremlja značilni klobučasti
Gozdnik, kjer so nedavno otvorili lov-
sko kočo. Ce si količkaj dober pešec,
rabiš samo 3 slabe ure iz Žalca na vrh
Mrzlice. Pot ni težavna, le zadnja če-
trtina je precej strma, vendar se trud
izplača,, saj imaš z vrha, kjer je še
nedavno stala piramida, ki jo je po-
rušil veter, lep razgled na vse strani.
Koča na Mrzlici s prizidano depen-
danco in s spomenikom padlim parti-
zanom pred kočo te gostoljubno sprej-
m.e pod svojo streho. Na to planinsko
postojanko prihajajo ,zlasti planinci iz
Hrastnika in Trbovelj. Kočo oskrbuje
PD Trbovlje.
Pravi planinec se, če le more, ne
vrne po isti poti nazaj domov, temveč
raje ubere drugo pot. Tako se bomo
tudi mi vrnili iz Mrzlice preko Šmo-
horja v Tremerje in od tod v Celje.
Lahko se tudi vračaš čez Kal, do koder
je slabe pol ure iz Mrzlice in iz Kala
na Hrastnik k avtobusni postaji in k
večernemu vlaku iz Hrastnika v Celje.
Pot iz Mrzlice na Šmohor te pelje
večinoma skozi gozdove, pot gre več-
krat zmerno navkreber, pa kmalu zo-
pet navzdol, tako da imaš za svoje noge
dovolj spremembe. Skoraj ves čas imaš
razgled iz grebena na levo in desno
stran.
Ne pozabi postati malo časa pri smre-
kah — trojčkih —■„ ki stojao tik ob poti,
ena poleg druge, vse so enako visoke in
debele, to je lep in redek prirodni
pojav!
Mimo lične, nekdanje Rakušove lov-
ske koče dospeš kmalu do Planinskega
doma na Šmohorju (778 m), ki ga oskr-
buje PD Laško v zadovoljstvo izlet-
nikov. Iz Mrzlice do Šmohorja je zmer-
ne hoje 2 uri.
Dr. M.
Gibanje prebivalstva v Celju
v času od 25. do 30. 7. 1955 je bilo rojenih 31
dečkov in 27 deklic.
Poročili so se:
Alojz Kenda, kmetijski tehnik iz Celja in
Marija, Vera Cilenšek, strojepiska iz Megojnic,
občina Griže; Henrik Horvat, posestnik in Marija
Majdič, gospodinja, oba iz Levca, občina Pe-
trcvče; Adolf Paj, klepar in Mihaela Laneger,
delavka, oba iz Celja; Viktor Herman, računo-
vodja in Ana Podergajs, bančna uslužbenka,
oba iz Celja; Ferdinand Koštomaj, strojni teh-
nik in Irma Belaj, gost. poslovodja, oba iz
Celja; Sovine Milan, ključavničar in Richter
Ana, tkalka, oba iz Celja.
Umrli so:
Zdenka Butolen,, otrok iz Nove vasi, občina
Slov. Konjice, stara 5 mesecev; Franc Gračner,
prevžitkar iz Trobnega dola, obč. Breze, star
51 let; Dušan Svetlin, novorojenček iz Celja;
Dušan Cahun, novorojenček iz Štor, star 1 dan;
Branko Vidic, novorojenček iz Bevškega, Trbov-
lje; Lovrenc Podobnik, upokojeni rudar iz Rog.
Slatine, star 78 let; Jožefa Brglez, rojena Zabu-
kpšek, gospodinja iz Dolge gore, obč. Ponikva
pri Gronelnem; Hilda Lončarič, otrok iz Celja,
stara 5 mesecev; Franc Kotnik, posestnik iz
Landeka, Strmec, star 25 let; Božidar Ferlež,
otrok iz Rogatca, star 7 mesecev; Franc Krajnc,
upokojenec iz Plešivca, obč. Velenje, star 80
let; Jernej Tome, upokojeni uslužbenec iz Celja,
star 73 let; Ivana Razgoršek, otrok iz Lemberga,
obč. Strmec, star 1 in pol leta; Marija Ličen,
roj. Jurak, gospodinja iz Celja, stara 49 let;
Stanislav Vodušek, novorojenček iz Pirešice,
obč. Velenje, star 1 mesec; Jožef Grabenšek,
posestnik iz Babne reke, obč. Slivnica pri Celju,
star 49 let.
Opozorilo
Dne 31. julija 1955 okoli 22. ure sta
prišla dva neznanca v civilni obleki k
posestniku Mirt Jožetu, v Veterniku
28. pri Kozjem. Predstavila sta se za
nova organa LM v Kozjem. Eden se je
predstavil celo za komandirja. Obna-
šala sta se vljudno. Dejala sta, da sta
prišla delat preiskavo, ker sta pri so-
sednjih hišah našla orožje in da je med
prijavljenci tudi Mirt. Pregledala sta
omare v spalnici in opazila, da ima
posestnik večjo vsoto denarja, katere-
ga se pa nista takoj prilastila, pač pa
sta preiskovala še naprej. Končno sta
izjavila, da bosta denar vzela, ker hra-
njenje denarja doma ni dovoljeno. Zanj
sta izdala potrdilo z opombo, naj se
lastnik naslednjega dne ob 10. uri zgla-
si na postaji LM Kozje, kjer bo lahko
dvignil zaseženo vsoto 133.280 din. Mirt
Jože je zvedel o prevari šele naslednje-
ga dne, ko se je oglasil na postaji LM,
misleč, da bo res lahko dvignil zase-
ženi denar.
Da do takih primerov ne pride več,
opozarjamo prebivalce, naj ne naseda-
jo lahkoverno vsakomur, temveč naj v
sličnih prilikah zahtevajo od prišlecov,
da se izkažejo s službenimi legitimaci-
jami in tozadevnimi odredbami, brez
katerih hišnih ali sličnih preiskav ni
mogoče izvršiti. Zgornji primer pa kaže,
da mnogi ljudje še ne poznajo dovolj
predpisov naše zakonodaje.
L. I.
Prometna nesreča
NE UPRAVLJAJ TUJEGA VOZILA!
Dne 31. julija se je v Škof j i vasi
pri Celju pripetila lažja prometna ne-
sreča, katero je zakrivil Vezenšek Hart
izi Slovenskih Konjic. Imenovani je
vzel brez dovoljenja osebni avtomobil
G-11532-A, last Založnik Jožeta iz
Gradca in se z dvema prijateljema od-
peljal proti Celju in to brez izpita. V
Škof ji vasi je zavozU zaradi prevelike
hitrosti in neznanja pri upravljanju
vozila preveč rna desno m podrl dva
težka obcestna kamna ter zadel v tele-
fonski drog tako, da je avtomobil ob-
stal na cesti s kolesi navzgor. Od pot-
nikov ni bil nihče poškodovan,, na avto-
mobilu pa je nastala velika škoda. Za-
radi Ogrožanja prometa bo Vezenšek
prišel pred sodišče.
Voznik tovornega avtomobila Drozg
Ivan je 20. julija 1955 povzročil s to-
vornim avtomobilom S-5740 lažjo pro-
metno nesrečo. Imenovani se je vračal
proti Mariboru s 5 tonskim, težko na-
loženim avtomobilom in na dvojnem
ovinku v Škofji vasi privozil s preve-
liko hitrostjo, zaradi česar je moral
voziti bolj po levi strani ceste,, da je
ovinek lahko izvozil. V istem trenutku
je njemu nasproti pripeljal drugi avto-
mobil, ki je vozil po desni strani proti
Celju. Da ne bi prišlo do trčenja, je
voznik tovornega avtomobila S-5740 za-
viral. Ker so mu zavore blokirale, ni
bil v stanju obvladati volana. Ko je
.zavore ponovno popustil je avtomobil
zaneslo proti desni, kjer je zdrknil
preko obcestnega kamna v obcestni ja-
rek. Človeških žrtev ni bilo, dočim je
na avtomobilu nastala večja škoda. Do
nesreče je prišlo zaradi tehnično ne-
popolnega vozila in prevelike hitrosti
na ostrem ovinku, ki je pravilno ozna-
čen s prometnim znakom.
Pred kratkim se je v Celju pred ka-
varno Evropo pripetil razburljiv dogo-
dek, ki se je končal k sreči brez po-
sledic. Voznik osebnega avtomobila
S-4801 je pripeljal po Razlagovi ulici
proti mestu in nameraval i>eljati proti
postaji. Hitrost vožnje je bila prila-
gojena nevarnosti tega križišča, zato
je voznik vozil po vseh pravilih po-
polnoma pravUno. Na križišču oziroma
ovinku je voznik hotel zaviti na desno,
v tem trenutku pa je deklica, stara
2 leti in pol, skočila iz pločnika pod
kolesa avtomobila. Samo skrajna paz-
ljivost in hladokrvnost voznika je pre-
prečila, da ni otroka povozil.
V naselju Pondor pri Vranskem se je
pripetila dne 25. julija 1955 lažja pro-
metna nesreča. Voznik amater P. J.
iz Celja je vozil z avtomobilom S-4695
z Vranskega proti Celju, ko mu je ne-
nadoma pred avtomobil skočila krava,
ki se je ob cesti pasla brez nadzor-
stva. Do nezgode je prišlo po krivdi
lastnika krave, ki jo je pustil na tem
mestu. Na avtomobilu je nastala manjša
materialna škoda, dočim je bila krava
tudi lažje poškodovana.
Direktor »Metke«, mehanične tkal-
nice Celje,, Ferlan Evgen, je 23. ju-
lija 1955 vozil v vinjenem stanju proti
Vojniku z osebnim avtomobilom S-4806,
last omenjene tovarne. Ker ni bU. v
stanju obvladati vozila na ovinku v
Šmarjeti pri Celju, je savozil na levo
stran v smeri vožnje, kjer je podrl ko-
lesarja, ki je vozil pravilno po desni
strani proti Celju. Pri nesreči je bil
kolesar odbit s ceste 7 m vstran in je
dobil težje poškodbe. Vozn:ik osebnega
avtomobila ni ustavil vozila, da bi nu-
dil pomoč ponesrečencu, temveč je na-
daljeval svojo pot naprej in se je vrnil
na kraj nesreče šele pozneje, ko je
komisija prišla na kraj dogodka. Za-
radi ogrožanja prometa in vožnje v
vinjenem stanju mu je bilo odvzeto
vozniško dovoljenje. Na avtomobilu je
ocenjena škoda na 15.000 din, na ko-
lesu pa 10.000 din.
...IN ZALEDJA
Kako je s sladkorjem in kvasom!
Razumem in odobravam ukr^)e naše
ljudsko oblasti, ne morem se pa stri-
njati z nepravično razdelitvijo blaga,
ki ga primanjkuje, t. j. predvsem slad-
korja in kvasa. 2e ob priliki šolskega
izleta v Opatijo meseca junija so mi
svetovali, naj vzamem s sabo denar
in vrečo za sladkor. Odgovorila sem:
»Prvič nimam denarja, drugič pa, če
pri nas ni sladkorja, ga tudi na Hr-
vatskem. ni.« V Reki pa sem na veliko
začudenje izvedela že v prvi trgovini,
da lahko dobim tudi 50 kg sladkorja,
če imam denar.
Po pripovedovanju sem izvedela, da
so v Celju zelo neenakomerno delili
sladkor. Pri nas v Dramljah so delili
tiikrat po pol kilograma na družino
in to ne glede na število družinskih
članov. Minila je doba prvega vlaganja
sadja. Poznam recepte za vkubavanje
brez sladkorja, vem pa tudi, da ne-
sladkega kompota ne morem postaviti
na mizo. Pol kilograma sladkorja pa
mi za 3-člansko družino ne zadostuje
niti za 1 teden.
Prav tako ne morem razumeti, da
je v času največjega kmečkega dela
tako pomanjkanje kvasa. V tem času
morajo vsi kmetovalci najeti tujo de-
lovno silo za več dni, ki potrebujejo
hrano, h kateri spada tudi kruh. Po
mojem mnenju bi se morali merodajni
pravočasno oskrbeti s surovinami za
kvas (saj za te menda niso potrebne
devize), da bi ga lahko trgovine nu-
dile potrošnikom skozi celo leto.
iz žic...
Na zadnji seji so odborniki KZ v
Zičah razpravljali o zaščiti sadnega
drevja pred raznimi sadnimi škodljivci
in o borbi proti koloradskemu hrošču.
Kmetovalcem je bila sporočeno, naj
dvakrat tedensko pregledajo svoja
krompirjeva polja,, morebitne okužbe
pa naj takoj prijavijo; v kratkem se
bo začelo tudi škropljenje.
Kmetijska zadruga pripravlja za svo-
je člane ogled »Mariborskega tedna«,
katerega nameravajo obiskati na Kmeč-
ki dan, tako da si bodo člani ogledali
sodobno kmetijsko mehanizacijo in rav-
nanje z vsemi modernimi kmetijskimi
stroji.
iz loc...
Pred kratkim so se odborniki ZB iz
občine Loče udeležili sestanka v Slov.
Konjicah. Tu so se zbrali še odborniki
iz treh drugih občin, ki bodo skupno
tvorile občino Slov. Konjice. Na se-
stanku so razpravljali o bodočem delu..
Iz svoje srede so izvolili začasen odbor,
ki bo deloval do izvoliitve občinskega
odbora ZB.
Prejšnji četrtek je bil v Ločah se-
stanek občinskega odbora, na katerem
so izvolili osem najboljših odbornikov
V nov občinski ljudski odbor Slov.
Konjice.
*
Sedaj smo sredi žetve. Tudi v loški
občini so že pospravili in delno tudi
omlatili ječmen, začela pa se je tudi
žetev pšenice. Kakor menijo bo letos
precej boljša letina kakor lani, vendar
je deževno vreme preprečilo še boljši
pridelek.
iz prevorja
Razveselili smo se vesti, da bo s 7,
avgustom vozil celjski avtobus tudi ob
nedeljah skozi Prevorje in Lesično.
Marsikdo bo lahko obiskal svojce v
celjski bolnici,, drugi bodo spet opra-
vili posle, ki jih ob delavnikih ne zmo-
rejo zlahka. Seveda bo vzdrževanje ne-
deljskega avtobusnega prometa odvisno
od števila potnikov, kar se bo kmalu
pokazalo.
*
V	Prevorju se večkrat slišijo razne
take in podobne govorice: »V hribovsko
komuno ne gremo, da bi plačevali da-
vek namesto bajtarjev!« ali »sami smo
revni, pa naj gremo k siromakom, ki
nič nimajo «itd. Nekateri žele ograje
med komunami ,da bi bile komune
med sabo ostro ločene.
Iz govora maršala Tita na proslavi
Dneva vstaje republike Hrvatske po-
snemamo, da je n. pr. tovarna tekstilij
v Skopju prav tako last Slovenije,
kakor je tovarna aluminija v Kidri-
čevem last Makedonije. Mislimo, da je
to popolnoma jasno, da pa je pri nas še
nekaj ljudi,, ki jim pojem socialistič-
nega družbenega upravljanja še ni ja-
sen.
krivec alojz
predsednik nove obcine v
rogaški slatini
V	Rogaški Slatini so pred dnevi iz-
volili nov občinski ljudski odbor. Na
prvi skupni seji odbornikov občine Ro-
gatca. in Rogaške Slatine so izvolili
za predsednika nove skupne občine
tov. Krivec Alojza, za podpred-
sednika pa tov. Drofenik Karla.
Poleg tega so na isti seji izvolili razne
odbomiške komisije in imenovali no-
vega tajnika tov. Glavnik Staneta, do-
sedanjega tajnika občine v Rogaški Sla-
tini. V novo občino je izvoljenih 25
odbornikov.
Nato so odborniki podrobno razprav-
ljali o članih posameznih komisij in
svetov, ki jih bodo imenovali na prvi
prihodnji seji.
šola skorno priključena k
šmartnem ob paki
Po sklepu seje Sveta za prosvete
in kulturo OLO Šoštanj se je osnov-
na šola Skorno kot samostojni zavod
ukinil in se priključil kot ekskurent-
ni oddelek osemletni šoli v Šmart-
nem ob Paki.
Gibanje prebivalstva v Geljsl(i Mm
v času od 25. do 30. 7 1955 je bilo rojenih
8 dečkov in 10 deklic.
Poročili so se:
Rudolf Brozovič iz Kirklanda, Lake Ontario
ZDA in Uskokovič Katarina, upokojenka iz
Rog. Slatine; Emil Šterbenk, elektroinstalter iz
Stare vasi, LOMO Velenje in Angela Košek,
šivilja iz Družmirja, LOMO Šoštanj; Kari Ro-
tovnik> kmečki sin iz Ljubnice, obč. LO Vi-
tanje in Ljudmila Hrovat, kmečka hči, stanu-
joča istotam.
Umrli so:
Anton Trnovšek, prevžitkar iz Hramš, obč.
Dobrna, star 65 let; Marija Dobrišek, upoko-
jenka iz Letuša, obč. Braslovče, stara 77 let;
Matevž Perger, posestnik iz Letuša, obč. Bra-
slovče, star 6? let; Henrik Turk, kmet iz Pri-
stave pri Mestinju, star 68 let; Terezija Deže-
lak, prevžitkarica iz Laške vasi, obč. Jurklo-
šter, stara 83 let.
iz laškega
Kot uvod v začetek poslovanja laške
komune je bila v nedeljo v Laškem
prva seja občinskih odbornikov, ki so
bili izvoljeni na zadnjih sejah dose-
danjih občinskih ljudskih odborov La-
ško, Rečica, Rimske Toplice, Breze in
Jurklošter.
Sejo je otvoril najstarejši odbornik
tov. Ogrinc Stane, dosedanji predsednik
občine Rimske Toplice.
Za predsednika obč. LO Laško je bil
enoglasno izvoljen tov. Vodovnik Ivan.
dosedanji predsednik občine Laško in
republiški poslanec. Za podpredsednika
je bil izvoljen tov. Brinovec Stane, za
tajnika pa je bil imenovan tov. Kajtna
Jože.
Na tej seji so izvolili tudi več komi-
sij.
Nenadna vest, da je umrl tov. Sala-
balič Ljubo, je potrla domala vse Lašča-
ne, ki so ga poznali kot i>oštenega in
zavednega Jugoslovana. Udeležba na
njegovem pogrebu v nedeljo je poka-
zala, kako je bil priljubljen pri Lašča-
nih in okoličanih.
Za zasluge pri obnovi porušenega
mesta in za vestno opravljanje danih
mu nalog je bil odlikovan z Medaljo za
zasluge za narod in z odličjem Osvobo-
dilne fronte.
Že v letu 1942 je izgubil svojec sina,
ki je padel v Celju kot talec. On pa
je moral v .zloglasno taborišče smrti
Aušvic, od koder se je vrnil z zelo
zrahljanim zdravjem, kar je' vpUvalo
na njegovo prerano smrt.
Vse od leta 194S je aktivno sodeloval
v LO Mestne občine Laško in bU od
leta 1947 do 1949 predsednik ljudskega
cdbora. Njegovo delo in zasluge so
lahko v ponos vsem Laščanom.
KMETIJSKA ZADRUGA VITANJE
s SVOJIMI PODJETJI:
TELEFON ŠT. 2 ^ ŽELEZNIŠKA POSTAJA CELJE
PET ŽAGARSKIH OBRATOV za predelavo lesa za izvoz in domači trg
MIZARSTVO ^ KOLARSTVO ^ KOVASTVO ^ KAMNOLOM * GRADBENI OBRAT ^ EKONOMIJA
S PLEMENILNO POSTAJO
RAZVIJA NAPREDNO ZADRUŽNO GOSPODARSTVO IN POMAGA PRI DVIGU KMETIJSKE
PROIZVODNJE
Preko odkupnega odseka in trgovine odkupuje in prodaja vse kmeitijisike pridelke in proizvode, sadje, živino,
les in gozdne sadeže ter vas zalaga z reprodukoij!skim materialom, umetnimi gnojili, škropivi in zasoitinimi
sredstvi ^ Razpolaga z lastnim strojnim parkom in prevoznim parkom ^ Pospešuje in razvija naptredmo
kmetijstvo s pomočjo svojih pospeševalnih odsekov
CELJSKI TEDNIK, 5. avgusta 1955
Stev. 31 — stran 7
Ce študent na rajžo gie .. .
Majhni fantki .in deklice prihajajo v
šolo. Prihajajo in odhajajo. Osem let.
Zadnje leto se zelo trudijo. Strah pred
maturo, nato matura sama, in potem
— maturantski izlet po Jugoslaviji. To
potovanje nam je omogočila Počitniška
zveza Jugoslavije, ki je prispevala za
vsakega udeleženca 5000 din, profesor-
sko-roditeljski svet je med letom nabral
za slednjega dijaka 6 tisočakov, vsaik
pa je dal še 1000 din. Naš načrt je bU:
čas: 19 dni, pot: Celje—Beograd—Niš—
Skopje—Chirid—Dubrovnik—Reka—Ce-
lje.
PRVI VTISI
Z nami sta se vozili dve skupini
r^emcev. V Zidanem mostu je ena Nem-
ka iztoipila in ker ni bilo v bližini
nobenega nosača, se je morala sama po-
truditi s kovčkom. Neka Hrvatica naj-
brž njena prijateljica — pa je začela
kričati skozi okno: »Kao da nismo u
Eurcpi! To je provincija, provincija!
»Naši fantje so začeli mrmrati.Hrvatica
se je potegnila nazaj v kuipe.
Vožnja od Zagreba do Beograda je v
nekem oz:ru zelo dolgočasna. Ogromna
polja, ki se vlečejo v nedogled, človeka
uspavajo. Koruza, žito in spet koruza. V
Dugem selu smo srečali poln vlak pa-
radižnika iz Bolgarije, v Vinkovcih pa
že prve narodne noše, bela čipkasta
kriia in črne rute. Poseben občutek dobi
človek, ko vidi Novi Beograd: velike
moderne stavbe, od katerih pa so še
mnoge nedograjene! Ko je vlak ustavil
na beograjski postaji, smo doživeli prav-
cati napad. Ljudje, ki so vstopali, so
planili v kupe je in sedli kar na nas.
Le s težavo smo se izrinili iz vagona.
Vtis, ki je napravil na nas Beograd,
je bil: veliko mesto, ki ga prvi hip ne
moreš dojeti. Po lepi cesti pelje široka
limuz na, na pločniku pa sede ljudje z
žagami v rokahi in te zaspano gledajo.
Od vseh zanimivosti smo si zaradi po-
m.anjkanja čas,a ogledali le malo: vojni
muzej, živalski vrt in otoiskali smo grob
neznanega junaka na Avali. To je bilo
prvo veliko doživetje na tem potovanju.
Visoka stavba na hribu, široke stopnice,
ki vodijo do nje, osem velikih ženskih
figur, ki nosijo oba vhoda, vse to na
človeka nekako čudno vpliva. Mislim,
da ima človek podoben občutek, če sto-
ji pred kakim delom grške umetnosti.
Avalo je zgradil 1938. leta Meštrovič in
je gotovo najveličastnejši sipomenik v
Jugoslaviji. V notranjščini smo videli
neštete vence, ki so jih položili zastop-
niki tujih držav. Zvečer smo se udele-
žili beograjske promenade in si ogle-
dali izložbe. Za naše gospodinje: češnje
so v Beogradu pK> 80 din, limone po 500
din, da o drugih stvareh ne govorimo.
INDIJSKI NOVINAR
Ko smo se vračali z Avale, je našo
pozornost zbudil mož z brado in brki
ter belo oblečen. Takoj smo spoznali v
njem Indijca. Ko smo skupaj sedli v
avtobus, nas je radovedno opazoval,
kot da bi hotel pričeti pogovor. Končno
se je eden cd naš'h ojunačil čn ga nekaj
vprašal po angleško. Razvil se je pogo-
vor. Povedal nam je, da je prišel v
Jugoslavijo z Nehrujem in da je ured-
nik nek^a večjega indijskega časopisa,
zastopa -pa tudi skupino bombayskih li-
stov .in je eden cd tistih novinarjev, ki
so spremljali Nehruja tudi v SZ. Ko
smo ga vprašali, kaj misli o Jugoslaviji,
se je široko nasmehnil in rekel: »I like
it very much!« (Imam jo zelo rad!). De-
jal je, da so mu od naših krajev naj-
bolj všeč Brioni in Ohrid. Za ilustra-
cijo tega srečanja naj povem, da je mož
študrjpal v New Yorku in Parizu in da
je predsednik neke indijske organizaci-
je za izjmenjavo mladih delavcev in štu-
dentov. Njeigov oče je bil pesnik in
zbiratelj indijskega narodnega blaga.
Vpraševal nas je, kaj mislimo o Nehru-
ju, priporočal nam je njegovo knjigo
»Odkritje Indije« in indijski mesečnik
v anglešoiini »March of Indija«. Povedal
nam je, da govore v njegovi deželi v
glavnem 12 jezikov in vpraševal, ko-
liko ljudi zna v Jugoslaviji angleško
in podobno. Ko smo primerjali Indijo
in Jugoslavijo, je žalostno rekel, da je
Indija svo4x>dna šele nekaj let in ko je
eden od našilh pripomnil, da je Indija
mnogo večja cd Jugoslavije, je začuden
pogledal okoli in dejal: »Država se ne
meri po zemlji, arnipaik po dušah lju-
di!« Ko se je naša skupna vožnja kon-
čala, smo se skupaj fotografirali. Na-
zadnje je potegnil iz žepa nekaj slik
indijskih narodaiih noš in jih razdelil
med naša dekleta. Povedal je, da potu-
je iz Jugoslavije v London in Pariz. Ko
smo se poslovili, je zaklical za nami-
»Mladi prijatelji, pridite kdaj v Indijo!
Najmite letalo, saj to ne stane več kot
50.000 din na osebo!«
Nazadnje smo odšli na Kalemegdan,
da se nekoliko ohladimo od dnevne vro-
čine in v miru premislimo, kaj smo
videli in doživeli.
(Nadaljevanje)
Umetni satelit
nad našo zemljo
Ze večkrat smo slišali o nameri znan-
stvenikov, da bodo v doglednem času
zgradili umetni satelit, ki bi ga nato
izstrelili z zemlje, da bi krožil okoli nje
im služil ljudem v različne namene. Naj-
novejše v^ti pravijo, da je 29. julija
predsednik ZDA Eisenhower odobril
gradnjo majhnega satelita, ki bi zna-
nosti in ljudem odprl nove meje. Na
tem projektu naj bi delalo pet ugled-
nih znanstvenikov, trije Ameilikanci,
eden Anglež in eden Belgijec. Satelit
nameravajo izstreliti leta 1957, in sicer
brez x>OBadke. Pravijo, da bo stroj slu-
žil »samo miroljubnim znanstvenim ci-
ljem« in da 'bodo znanstvenih uspehov
tega satelita deležne vse države.
Najvišja višina, ki jo bo takšen sate-
lit dosegel, bo 250 milj (ena milja je
1600 metrov) nad zemljo. Da bi prebili
tako imenovano prostorno mejo«, bo mo_
ral stroj krožiti okoli zemlje z najmanj-
šo brzino 18000 milj na uro, to se pravi,
da bo vsakih 90 minut pbkrožil zemljo.
Računajo, da bo eden Siatelit »držal« od
dva tedna do dveh mesecev in da se bo
potem vedno bolj in bolj približeval
zemlji. Ko bo padel na višino okoli 40
milj iznad zemeljske površine, se bo
zaradi trenja z zrakom vžgal, zgorel in
razpadel brez vsake nevarnosti za ljudi.
Znanstveniki si obet^ajo, da bodo s
pomočjio tega stroja dobili mnoge dolgo
zaželene podatke o zgornjih plasteh at-
mosfere, raznih žarkih v tej višini in o
vsem tistem, kar bo pomagalo človeku
pri nadaljnjem osvajanju vsemirja.
OKUPACIJA VLAKA 501
D Čni hrzec pet sto ena
oh svitu dol na jug hiti,
ko v Celju vstopi stara žena,
v naročju vnukinjo drži.
A v vlaku tuja govorica
v ušesih tuje ji zveni,
(v zadrego je prišla kmetica
iz daljne hribovske vasi).
Noge so težke in zgarane.
Nad sedem križev jih teži.
A tujci si kosti zaspane
pretezajo čez vse klopi.
Ko da v tujino jo usoda
nemilo je odrinila,
nemirno v njeni glavi gloda
še skrb, če sploh se prav pelja.
Naenkrat vzd hne vsa nesrečna
svoji vnukinji v uho:
Oh, kako bila bi srečna,
če hi Slovencev kaj bilo,
da bi vprašala, če peljava
se zares na pravo stran,
saj morda tale »barka plava«
tja gor na švnbsko, — ne v Lovran.
Vlomilec: »Izgubil sem ključ od sta-
novanja, tako,, sedaj še domov ne
morem!«
Zasedanje V Ženevi je vzbudilo optimizem v svetu
Nedavni sestanek predsednikov vlad
ZDA, Sovjetjske zveze, Velike Brita-
nije, in Francije je potekal v težnji,
da bi dosegli mir, siX)razumno varnost
in mirno rešitev perečih vprašanj v
svetu. Vsi vodilni državniki so v svojih
govorih izražali veliko pripravljenost.
da zavlada v svetu trajni mir. Ce bodo
sledila njihovim miroljubnim besedam
tudi miroljubna dejanja pri reševanju
mednarodnih nasprotij, bodo ljudje po
vsem svetu novo obdobje trajnega miru
iz vsega srca pozdravili...
ZANIMIVOSTI
Kako visoki bodo otroci ko dorastejo
Neki ameriški zdravnik je nedavno
objavil talbelo, po kateri je mogoče vna-
prej ugotoviti, kakšno telesno višino 'bo
dosegel otrok, ko doraste. Treba je sa-
mo točno izmeriti višino moškega otro-
ka, starega 20 mesecev, punčke pa zme-
rimo s 26 meseci. To število potem po-
množimo z 2 in dobimo višino, ki jo bo
dosegel otrok zrelih let.
T.ako bo na primer otrok, ki v tej
dobi meri 85 cm višine visok 170 cm, ko
doraste. Pri tem računu — trdi zdrav-
nik — pride le do neznatnih pomot.
V listu, ki ga izdaja Društvo za borbo
proti alkoholu v Filadelfiji, je bil pred
nedavnim oglas: »Napeti moramo* vse
sile, da preprečimo, da ne bodo na no-
beno vsemirsko raketo (kadar bodo pač
pričeli s poleti na druge planete) vkr-
cali niti kapljice alkohola,, ker bi bila
to slaba reklama za prebivalce zemlje.«
Ob neki priliki je Charles Chaplin
zabaval svoje goste na ta način, da je
posnemal ljudi, ki so jih vsi poznali.
Nazadnje je zelo dobro zapel arijo iz
neke italijanske opere. »Ah, prijatelj,«
je rekel eden izmed prisotnih »do da-
nes nisem vedel, da tako dobro poješ!«
Veliki umetnik pa se je nasmehnil:
»Jaz sploh ne znam peti. Zdaj sem
samo posnemal tenorja iz metropolitan-
ske opere.«
1.	kaj pomeni kiosk?
2.	koliko premoga potrebuje
atomska tovarna?
3.	koliko zgubi živina na teži
pri prevozu?
1.	Kiosk, ki je beseda turškega
oz. arabskega porekla, pomen' le-
seno utico na ulici oz. senčno lopo
na vrtu, pri nas pa prodajalno
časopisov na ulici.
2.	Za razliko od običajne to-
varne, ki potrebuje 18.000 kg pre-
moga mesečno kot pogonsko go-
rivo, ga potrebuje atomska to-
varna iste kapacitete le 7 kg za
isto časovno razdobje.
3.	Po izkušnjah in računih zgu-
bi tele na vsakih 38 km prevoza
1 kg svoje teže; starejša goveja
živina pa 1 kg že na 8 km vož-
nje po železnici oz. s kamionom.
Priredil:
Jurček Krašovec
Ilustriral:
Tonček Skok
— 107 —
Toda Herman je sina preveč meril po sebi.
Sam po sebi je vedel, da poroka ne pomeni
tudi dosledno zvestobo. Ni pravočasno opazil,
da je Friderik iz drugačnega testa, da mu ne
gro za zabavo, temveč da hrepeni sredi raz-
košja po duševni harmoniji, ki na celjskem
gradu ni nikoli imela veliko prostora. Prva
leta je Friderik še nekako prenašal vsiljeni
zakon. V teh letih se je rodil tudi edinec UI-
rik II. Pozneje pa so bili odnosi med Elizabeto
in mladim grofom vedno bolj neznosni.
Ker je stari grof Herman še vedno trdno
držal oblast v rokah, Friderik nikjer ni našel
*iadomestila za svoje prazno življenje. Izogi-
^^al se je doma in raje taval v spremstvu
dvojih lovskih tovarišev po deželi in si v ta-
^ih pohodih krajšal čas.
— 108 —
Tako je slučaj nanesel, da je ob taki priliki
srečal v majhnem gradiču Desenice ljubko
plemkinjo Veroniko. To srečanje je na nave-
ličanega grofa napravilo tak vtis, da si mla-
denko ni mogel več izbrisati iz spomina.
Veronika je bila edinka revnejšega plemiča
najnižje stopnje. Živela je odmaknjena od sve-
ta v skromnem dvorcu in bi v takem okolju
verjetno tudi ostala, da ji ni prekrižal pot
Briderik.
Veronikin oče je bil počaščen z obiskom
tako veljavnega plemiča, zato je Friderika
tudi poslej rad sprejemal in si obetal njegovo
pomoč ter zaščito. Nikakor pa ni slutil, da
fo ti obiski napletli vezi, ki so bile tako
usodne za Veroniko. Tega v začetku tudi
V eronika sama ni slutila.
— 109 —
Friderik je bil vročekrven, zato ga je ne-
nadno občutje tem bolj prevzelo. Čeprav že
mladeništvu odrastel, se je na moč zaljubil
v preprosto plemkinjo. Toda njegova ljube-
zen je bilo čisto drugačna, kot je običajna pri
večini zaljubljencev. Bil je celjske krvi in
kar je želel, je hotel tudi imeti.
Veronika ga je v začetku spoštovala, potem
so je njegove nasilne zaljubljenosti celo bala
in se mu izmikala. To je grofa še bolj pod-
žgalo in ni odnehal.
Pred silno Friderikovo ljubeznijo Veronika
n: mogla dolgo oklevati med pametjo in last-
nim nagnjenjem. Naposled se mu je vdala in
postala njegova metresa.
Da bi jo imel čim bliže, jo je spravil na
celjski grad med Elizabetine dvorjanice.
— 110 —
Elizabeta je njuno razmerje kmalu spregle-
dala. Postala je neznosna sovražnica moža in
Veronike, ki se je pred njeno jezo morala
umakniti iz Celja. Friderik ji je nudil stano-
vanje v gradovih okoli Celja, pozneje pa je
živela v Brežicah. Friderik je bil skoraj ved-
no ob njej, in se popolnoma ločil od žene.
Herman je v interesu politike, ki jo je
vodil, delal na tem, da bi kneginjo in sina
pobotal. Osem let se je trudil, prav tako tudi
Elizabetini sorodniki, ko sta si končno Fri-
derik in Elizabeta podala roke. Toda to je
bilo samo zatišje pred nesrečo. Elizabeta je
po spravi z možem dejala prisotnim:
— Gospodje in prijatelji. Kakšna je to
sprava, če pa vem, da me boste zjutraj našli
mrtvo pri mojem gospodu.
Stev. 31 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 5. avgusta 1955-
Priznanje CKZKS in SZDL Siovenije športnemu Geiju
Ob praznovanju celjskih športnikov na pri-
reditvah v počastitev praznika mesta Celja in
Dneva vstaje slovenskega ljudstva je tov. Jug
Karel spregovoril o uspehih mesta Celja na
področju telesne vzgoje in športa. Zaradi ak-
tualnosti objavljamo njegov referat v celoti.
Ko so se pred desetimi leti zbrali prvi teles-
novzgojni in športni aktivisti v mestu Celju
z namenom, da se lotijo obnove telesnovzgojne-
ga in športnega udejstvovanja po zmagovito za-
ključeni narodnoosvobodilni borbi, so ugotovili,
da je 4-letna vojna vihra terjala mnogo dra-
gocenih vojnih žrtev iz vrst naših športnikov
in da je bilo mnogo športnih naprav uničenih
in propadlih. Bistvenega pomena pa je bila
■gotovitev, da idejna orientacija, ik je nekoč
vladala v večjem številu celjskih telesnovzgoj-
nih in športnih društvih pred letom 1941, ne
odgovarja več revolucionarnim spremembam no-
rega časa. Kot na vseh ostalih področjih dru-
Stvnega življenja je bilo treba tudi v telesno-
Tzgojnih in športnih društvih osvoboditi pri-
padnike starih strankarskih predsodkov in stare
strankarske razcepljenosti, ki je omejevala in
deloma celo onemogočala normalen razvoj te-
lesnovzgojne in športne aktivnosti. Vznikla je
nova, enotna fizkulturna organizacija, ki je
zbrala v svojih vrstah vse poštene in iskrene
ljudi, v vodstvih teh organizacij pa so bili te-
lesnovzgojni in športni aktivisti, ki so vso
telesnovzgojno in športno dejavnost usmerili v
interesu družbe, v skladu z načeli vseljudske
organizacije Ljudske fronte ne glede na stran-
karsko pripadnost. Celjskim aktivistom na tem
področju ni šlo nikdar za ustvarjanje nekih
posebnih smeri, ampak vedno le za združevanje
Tseh zdravih sil, ki bi v telovadnicah, na šport-
nih igriščih in v planinstvu našli zdravo raz-
vedrilo, sprostitev, osvežitev in novih moči za
premagovanje poklicnega vsakodnevnega dela.
Tako sta pred 10 leti takoj po osvoboditvi za-
živeli telesnovzgojni društvi Olimp in Celje,
T letu 194? pa enotno SFD Kladivar. V teh
letih je bilo opravljenih na tisoče in tisoče ur
prostovoljnega dela športnikov, telovadcev, pla-
nincev in strelcev pri obnovi in izgradnji po-
rušenih naprav in objektov. Obnovljene so
bile naprave na Glaziji, Kidričevem stadionu,
na Skalni kleti, povečano drsališče v Mestnem
parku, izgrajena nova smučarska skaklnica sre-
di mesta, nov atletski stadion na Dolgem polju.
PD Celje pa je obnovilo 5 planinskih domov v
Zgornji Savinjski dolini. Ce upoštevamo težave,
ki jih je bilo treba premagovati v tej dobi, ko
je bilo Celje porušeno in se je bilo treba smelo
lotiti obnove in graditve gospodarstva, potem
»mo lahko danes, ko pregledujemo uspehe svo-
jega dela na področju telesne vzgoje in športa,
▼eč kot zadovoljni z doseženimi rezultati.
Na osrednji proslavi slovenskih športnikov v
Ljubljani je mesto Celje doživelo posebno pri-
znanje. Tovariš Franc Kimovec-Ziga je v imenu
CK ZKS in SZDL Slovenije podčrtal pozitivno
vlogo našega mesta na področju telesne vzgoje
in športa. Ce ugotavljamo, da se danes v Slo-
veniji bavi z neko športno panogd vsak 50 pre-
bivalec, potem mesto Celje, gledano lokalno,
daleč prednjači pred ostalimi mesti in kraji v
Sloveniji in Juogslaviji — saj se vsak deseti
Celjan aktivno bavi s športom. Po zadnjih sta-
tističnih podatkih iz leta 1955 je razvidno, da
je včlanjenih v Partizana, športne organizacije,
strelske družine in planinsko društvo preko
MOO prebivalcev, kar pomeni, da je skoraj vsak
četrti Celjan organiziran telovadec, športnik,
planinec oziroma strelec. Te številke nam po-
vedo, da se je v Celju bogato razmahnilo te-
lesnovzgojno in športno življenje, ki prekaša
dejavnost našega mesta na ostalih področjih
društvenega življenja. Celje ni zamanj v naši
domovini dobilo pridevek športnega mesta! Te
številke in uspehi na tem področju nam nadalje
govore, da je delo v teh društvih sistematično^
da so se organizacije učvrstile in da so^ ustvar-
jeni vsi pogoji za nadaljnje uspešnejše delo.
T našem mestu sta telesna vzgoja in šport
postala že sestavni del življenja našega delov-
nega človeka. Iz dneva v dan postaja bolj
množična in priteguje vedno širši krog prebi-
valstva. V našem mestu je bila pri športnih
aktivistih in je še danes pravilna orientacija,
da je treba telesno kulturo razvijati v širino.
Druga nič manj važna ugotovitev pa je, da se
celotna aktivnost na področju telesne vzgoje
in športa razvija na amaterski osnovi. Le tak-
šno pojmovanje športa je v skladu z našo so-
cialistično družbo, ker ima delo le na teh
principih in načelih svojo moralno etično vred'
nost. Preko telovadbe, športa, planinstva in
Nogomet _
ZADNJE NOGOMETNE NOVICE
Te dni je bilo zaključeno tekmovanje nogo-
metnih ekip v II. skupini CNF in mladinskih
moštev, dočim pionirsko še ni zaključeno.
V II. skupini je na vrhu tabele mlado mo-
štvo Svobode iz Celja, ki si je s to zmago pri-
borilo vstop v kvalitetnejšo I. skupino CNP.
Brez dvoma je to lep uspeh za mlade nogome-
taše v industrijskem predelu našega mesta in
pričakujemo lahko, da bodo tudi v naslednjih
letih korakali novim uspehom naproti. Tabela
T tej skupini je naslednja:
Po daljšem obdobju je CNP organizirala tudi
mladinsko tekmovanje, ki je v letošnjem letu
zajelo že 6 mladih ekip. Brez dvoma sta povsem
zasluženo na vrhu tabele Kladivar in Rudar iz
Trbovelj. V obeh teh društvih že leta skrbijo
za mlad naraščaj, ki so ga vodili preko siste-
matične vadbe , trenerji. Tretje meiito za mlade
nogometaše ZSD Celja predstavlja brez dvoma
lep uspeh, če pripišemo, da se je v tem dru-
štvu šele ,pričelo resneje gledati na mladino in
da je bila brez trenerja, društro pa že dalj
časa brez igrišča! Tik za petami so mladi So-
štanjčani, ki so pokazali od tekme do tekma
vidno izboljšanje. Judi Kovinar iz Štor je šele
pričel z delom pri mladini, ki je pokazala dobro
disciplino, manjka pa ji še tehničnega znanja.
Velenjski Rudar ^o moral sremeniti svoj odnos
do mladega, naraščaja, ker bo sicer z leti \z-
f:ubil svoj renome, ki ga trenutno uživa ekipa
iginega moštva. V splošnem je letošnje mla-
dinsko'podzvezno tekmovanje nadvse uspelo in
želja v^eh društev je, da se nadaljuje tudi v
naslednjih l<?fih. Tabela pri mladini pa izgleda
takole:
Pionirsko tekmovanje še ni zaključeno. Ven-
dar je v nedeljo v odločilni tekmi za naslov
prvaka presenetilo pionirsko moštvi Svobode iz
Gaberja, ki je premagalo favorita Kladivarja z
1:0 in se s tem povzpelo na čelo tabele. Kladivar
II je premagal ZSI) Celje 1 z 1:0.
Nogometaši ZSD Celja so v nedeljo gostovali
v Velenju, kjer so proti tamkajšnjemu Rudarju
doživeli težak poraz z 1:9!
Mladina Kladivarja je v nedeljo na Glaziji
pobrala zadnjo zmago v prvenstvenem tekmo-
vanju CNP, kjer je premagala mladino ZSD
Celja z 10:0!
Prvenstveno tekmovanje v novi hrvatsko-
slovenski ligi, katere član'je tudi Kladivar, se
bo pričelo 4. septembra. Istega dne se bo pri-
čelo tudi tekmovanje v mariborsko-celjski sku-
pini, kjer od bližnjih društev nastopajo ZSD
Celje, Kovinar iz Stor, Rudar iz Velenja in
Brežice.
V tem mesecu bomo v Celju prisostvovali
mladinskemu prvenstvu Slovenije, kjer je glav-
ni kandidat za naslov prvaka moštvo Odreda
iz Ljubljane. Sicer pa je žoga okrogla in pre-
senečenja niso izključena . . .
strelstva vzgajajo v celjskih društvih človeka
za delo, navajajo ga na zdrav način življenja,
razvijajo v njem tovarištvo, smisel za skupnost,
čut za družabnost in lepoto, vzgajajo ga v
patriotizmu. Preko športnih tekmovanj in iz-
letništva, s stiki z ostalimi društvenimi tovariši
raznih poklicev in izobrazbe, se našemu de-
lovnemu človeku v športnih organizacijah od-
pirajo nova obzorja, novi pogledi na delo in
življenje, bogati geografsko obzorje, spoznava
življenje in običaje naših ljudi širom države,
kar brez dvoma mnogo prispeva njegovemu
kulturnejšemu življenju. V dobro organiziranih
društvih se dviga tudi ideološka raven članstva,
kjer se usposabljajo za upravljanje velikih dolž-
nosti v podjetjih, v organih samoupravljanja,
delavskih svetih in upravnih odborih. Prav za-
radi tega ima telesna vzgoja in šport svoj ve-
liki družbeni pomen.	(Nadaljevanje sledi)
VISOKO PRIZNANJE PD CELJE IN
NJEGOVEMU PREDSEDNIKU
V	zadnji številki smo objavili imena odli-
kovancev športnih delavcev mesta Celja, ki
jih je nagradila Zveza športov Jugoslavije in
Slovenije s plaketajni in priznanji za 10-letnico
osvoboditve. Tem odlikovancem se pridružuje
tudi planinsko društvo Celje, ki je na zadnji
skupščini Planinske zveze Jugoslavije prejelo
zlato značko za svoje uspešno delo po osvo-
boditvi. To vfsoko priznanje je od več 100 dru-
štev v Jugoslaviji bilo deležnih le 10 društev.
Neumorni predsednik PD Celje in urednik
Planinskega vestnika tov. Tine Orel je prav-
tako prejel za* velike zasluge pri razvoju pla-
ninstva na I. kongresu PZJ zlato značko, od
PZS pa diplomo s pohvalo, ki jo je prejelo le
5 najbolj zaslužnih planinskih delavcev v Slo-
veniji.
Čestitamo!
__Atletika_■ . •
NA BALKANSKE IGRE POTUJETA SAMO
LORGER IN VIPOTNIK
V	soboto in nedeljo so bile v Beogradu iz-
birne tekme za sestavo državne atletske repre-
zentance, ki nas bo zastopala na Balkanskih
igrah v Istanbulu. V deževju in na poplavljeni
atletski stezi celjski kandidati tokrat niso imeli
sreče. Od vseh se je uvrstil v reprezentanco' le
Vipotnik na 800 m, dočim je Lorger počival
doma z mavčevo obvezo in je zaradi svojih kva-
litet avtomatično prišel v reprezentanco, če bo
seveda do tega časa ozdravel . . . Vsem drugim
celjskim kandidatom je" za las ušla uvrstitev
med izbrane reprezentante. Kovač je na 110 m
čez ovire dosegel isti čas kot zmagovalec 15,9,
Kopitar Marjan je na 400 m čez ovire bil pre-
počasen za 2 desetinki sekunde kljub odsot-
nosti stalnega državnega reprezentanta Igorja
Zupančiča, njegov brat Jože pa je postavil celo
nov slovenski rekord v metu kopja s 63,92 m
in kljub temu ni uspel uvrstiti se v državno
elito! Tako nas bodo na letošnjih Balkanskih
igrah zastopali le trije Slovenci — Lorger in
Vipotnik iz Celja ter Puc iz Ljubljane . . .
UDELEŽBA CELJSKIH ATLETOV NA
OTVORITVI STADIONA V KAMNIKU
Kamničani z neumornim atletskim delavcem
Jožetom Brunom so v nedeljo slovesno otvorili
nov atletski stadion. Tudi celjski atleti so se
udeležili tekmovanja na tem stadionu in do-
segli kar lepe uspehe. V teku na 800 m je mla-
di Lorber dosegel 2. mesto s časom 2:03,2, mla-
dinec Hedžet na 1000 m s časom 2:55,4 1. mesto,
v teku na 5000 m Cepin z 9:41,4 1. mesto, v skoku
v višino Urbajs s 175 cm 1. mesto, v metu
krogle Dimec 9. mesto in v metu kopja Dimec
2. mesto (45,00 m).
USPEŠEN NASTOP ŠIKOVCEVE V MUNCHENU
Atletinja Kladivarja Šikovčeva je te dni na-
stopila v vrstah Odreda na mednarodnem tek-
movanju v Miinchenu, kjer je na 100 m z 12,7
bila druga, na 200 m s 26,1 druga, v štafeti
4 X 100 m pa je prispevala svoj delež k izbolj-
šanju slovenskega rekorda 49,6.
ODLIČNI USPEHI CELJSKIH STRELCEV
V	dueh od 21. do 31. julija je bilo na stre-
lišču v Ljubljani republiško prvenstvo v stre-
ljanju za leto 1955, katerega se je udeležilo med
200 strelci iz vse Slovenije tudi 56 strelcev in
strelk iz Celja, ki so dosegli odlične uspehe.
Tako so postali prvaki LRS z vojaško pištolo
tov. Mejavšek Mirko, v hitrem streljanju z vo-
jaško puško tov. Jager Tonček (oba člana SD
>Tempo<), pionirski družinski prvak pa SD >lvo
Lola-Ribar« Celje. V streljanju z vojaško puško
so se odlično izkazali tov. Štrajhar Jože, ing.
Krivec Amer, Cater Drago (vsi SD >Tcmpo<)
in Rozman Anton (SD »Kovinarc Store), kateri
so osvojili zlate značke. V streljanju z vojaško
(lištolo pa so osvojili zlate značke Mejavšek
Mirko, Krivec Amer, Tržan Polde, Tržan Jože,
Štrajhar Jože in Delopust Zdravko (vsi člani
SD »Tempo«). Vseh značk skupaj so dobili
strelci iz Celja 34, medtem ko na primer strelci
iz Maribora le 2. V skoraj vseh disciplinah so
bili doseženi novi celjski rekordi.
Uspehi celjskih strelcev so pokazali, da so
postali enakovredni strelcem iz Ljubljane in
mnogo boljši od strelcev iz ostalih predelov
Slovenije.
Na podlagi doseženih rezultatov je 12 strelcev
iz Celja dobilo legitimacije za udeležbo na
državnem prvenstvu, ki bo letos v Skoplju in
6 za mednarodno tekmovanje v Švici.
_ Kegljanje
V	nedeljo je bil gost kegljačov Kovinotehne
Celje državni prvak v narodnem slogu Teksti-
lae iz Varaždina.
Na kegljišču Betona sta moštvi odigrali dve
prijateljski srečanji v narodnem slogu in eno
v mednarodnem.
Gostje so bili močnejši ter so v prvem sre-
čanju v narodnem slogu s 395 podrtimi keglji
dosegli skoraj rekord kegljišča, dočim so bili
v drugem srečanju le za en krog boljši (323:322).
V	mednarodnem slogu po 100 lučajev ni bil
dosežen poseben rezultat, najboljši je bil od
gostov Silič s 432 podrtimi keglji, od domačih
pa Iglič.
Gostje so odigrali tudi s Kladivarjem tekmo
v narodnem slogu ter le-to odločili v svojo ko-
rist z rezultatom 345 podrtih kegljev.
ŠPORTNA NOVICA IZ ŽALCA
Preteklo nedeljo je bila v Žalcu povratna
nogometna tekma med enajstorico Vranskega in
Žalca. Zmagalo je moštvo Žalca z visokim re-
zultatom 5:1 (0:1). Igra je bila zanimiva le v
drugem polčasu, ko so se domačini nekoliko
ogreli in dosegli 5 golov.
Tudi odbojkarji niso počivali. Dvakrat so se
pomerili s Partizanom iz Petrovč. Srečanje pa
so obakrat izgubili, prvič z rezultatom 1:3, dru-
gič pa z 2:3.
_Šah__
ŽENSKO PRVENSTVO FLRJ V CELJU
Okr«žni šahovski odbor v Celju bo izvedel
žensko prvenstvo FLRJ za leto 1955. Turnir bo
odigran v hotelu »Savinja« od 6. do 20. avgusta.
Posamezna kola bodo vsak dan od 15 do 20.
Dve koli bosta odigrani dne 13. in 14. avgusta
v Rogaški Slatini v Zdraviliški dvorani. Pred-
videnih je 12 do 16 udeleženk iz vseh naših re-
publik, od teh tri Slovenke, med njimi prva-
kinja Slovenije, Celjanka Lojzka Pongrac-Dvor-
šak.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
9:3
Zadnjič smo poročali,, da so se naši
nogometaši pomerili z NK »Volna« iz
Laškega. Pomotoma je bil rezultat ob-
javljen narobe. V resnici so naši pre-
magali Laščane z reziiltatom 9:3.
IZ KOZJEGA
Sindikat obrtnih delavcev KUD Šent-
jur pri Celju je uprizoril v polni dvo-
rani v Kozjem Zigonovo dramo: »Ka-
dar se utrga oblak«. Ljudje so bili z
igralci zadovoljni. Režiser je poskrbel
za lepo izgovorjavo in prožnost poda-
janj. Kulise in oprema nista zahtevali
sprememb, zato nam je bilo s kratkimi
odmori ustreženo. Igralska družina je
s svojim nastopom uspela.
Se nehaj drobnih iz celjskega zaledja
tudi Šmartno ob paki bo
ODSLEJ PROSLAVLJALO SVOJ
OBČINSKI PRAZNIK
Na svoji predzadnji seji je krajevni
ljudski odbor sprejel soglasen sklep, da
bodo odslej tudi v Smartnem vsako
leto praznovali občinski praznik.
Za ta dan je bil izbran 8. maj. Na
ta dan so Nemci leta 1942. zgodaj zju-
traj aretirali 62 moških, katere so osu-
mili, da so povezani s partizani. Od
73 naših ljudi, ki so jih dotedaj zaprli,
se jih je vrnilo samo 7. Nekaj jih je
že v ječi vsled trpinčenja pomrlo, dru-
gi so bili postreljani kot talcii, ostali
pa so pomrli v taboriščih. Toda to ljudi
ni preplašilo. Hrepenenje po svobodi
se je iz dneva v dan bolj širilo. Mnogo
mladih ljudi se je prostovoljno podalo
v partiizane, kjer so pomagali tolči oku-
patorja povsc^ kjerkoli se je nudila
prilika, kajti maščevati so hoteli svojce.
Vsa ta borba na življenje in smrt je
zahtevala v občini nad 130 žrtev, med
njimi največ onih, ki so bilij aretirani
8. maja.
VETERINARSKI AMBULANTI V
LASKEM JE POTREBEN
AVTOMOBIL
Kmetijska zadruga v Laškem se
resno trudi, da bi rešUa pnoiblem dviga
živinoreje. V prvi vrsti je treba ozdra-
viti mnogo spolno okuženih krav. Z
zdravljenjem so že uspešno začeli v
veterinarski ambulanti, vendar pa pro-
blem ne bo rešen prej, kot da bo am-
bulanta prejela sanitetni avtomobil, s
katerim bi mogla dnevno obiskati od-
daljenejše kraje. Nato bi pričeli z umet-
nim osemenjavanjem, dokler ne bi
bila vsa živina na tem področju zdra-
va. Okrajni odbor v Celju je sicer že
obljubil avtomobil, katerega pa so po-
tem namenili za potrebe spodnje Sa-
vinjske doline, ne glede na to, da to
področje n(ima takega živinorejskega
zjiačaja kot Laško. V zameno nam nu-
dijo nek star avtomobil, ki pa nam
zaradi hribovitega terena ne more za-
dovoljivo služiti. Zadružniki iz Laške-
ga prosimo,, v kolikor je družbena skup-
nost zainteresirana za dvig živinoreje,
da se odločitev glede avtomobila po-
pravi.	K. T.
Kronika nesreč
Pri padcu z motorjem si je poškodo-
val rebra Stropnik Miha iz Lebečne.
*
Vrata so padla na Ložar Bogomilo iz
Celja in ji zlomila nogo.
*
Pri padcu si je zlomila nogo Volmut
Alojzija iz Zagrada.
*
S fcozolca je padel Ivan Sovdat iz
Male Pristave pri Šmarju. Zlomil si je
roki in poškodoval glavo.
*
10 letni Marine Zdravko iz Prebol-
da je dobil roko v stroj, ki mu je po-
rezal prste.
*
Kosec je pri košnji s koso vrezal v
nogo 10 letnega Škoflek Franca iz Hre-
nove pri Strmcu.
*
S kolesom je padel Motoh Rudi iz
Rozalije pri Šentjurju. Utrpel je pre-
tres možganov in dobil poškodbe na
glavi.
*
Cirkularka je zmečkala tri prste Fer-
du Jančič iz Kranjč pri Šentjurju.
pozar na dobrovi
Pred dnevi je udarila strela v kozo-
lec posestnika Flisa na Dobrovi. Zgo-
rela je delno streha in nekaj sena.
Večjo škodo so preprečili gasilci. Sko-
da pa kljub temu znaša okrog ^300.000
dinarjev.
Kmetijska zadruga Braslovče
Telefon šfev. 5 — Železniška postaja Polzela
Odkupuje in prodaja kmetijske pridelke in proizvode ter vam
nudi reprodukcijski material za potrebe v kmetijstvu.
S svojimi odseki in podjetji uspešno razvija napredno zadružno
gospodarstvo, povečuje kmetijsko proizvodnjo in izboljšuje za-
družnikom življenjski standard!
O BIAV E IN OGLASI
RAZPIS
Industrijska kovinarska šola Tovarne emaj-
lirane posode Celje sprejme gojence za nasled-
nje stroke:
strojno ključavničarske,
strugarske,
orodjarske, .
varilne in
kovaške stroke.
Kandidati, stari od 14 do 17 let, z dovršeno
nižjo gimnazijo naj vložijo osebno ali naj po-
šljejo po pošti na upravo šole lastnoročno pi-
sano in s 30 din kolkovano prošnjo z nasled-
njimi prilogami:
zadnje šolsko spričevalo,
izpisek iz matične knjige rojstev,
potrdilo o imovinskem stanju,
zdravniško spričevalo in
kratek življenjepis.
Učenci prejemajo od šole mesečno nagrado,
in sicer prvo leto 1.500, drugo leto 2.000 in tre-
tje leto 2.500 din. Oskrl^valnina v internatu
znaša 4.000 din mesečno
Uprava šole
OBRTNIKI POZOR!
V središču Celja prodam trgovske lokale po
zmerni ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji.
Realitetna pisarna Tovornik,
Celje, Mariborska 20
Vsem, ki so kakor koli požrtvovalno poma-
gali pri reševanju ob priliki požara v Dobrovi,
se najlepše zahvaljujemo.
Družina Majcen
PUTNIK SLOVENIJA
POSLOVALNICA CELJE
Pohitite s prijavami za trodnevni izlet ma
Dunajski velesejem, kjer bo tudi krožna vožnja
po mestu z ogledom dvorca Schonbrunn in osta-
lih zanimivosti mesta. Velesejem bo v času od
11. do 18. septembra 1955, ugodna cena 5.500 din.
Istočasno obveščamo, da bodo vsakodnevni
izleti v Zagreb v času mednarodnega velesejma
od 2. do 13. septembra 1955. Potovanje bo z
lastnim, udobnim turističnim avtobusom. Ne
zamudite ugodne prilike — cena samo 1.000 din.
Prijavite se na DEVETDNEVNI izlet v Make-
donijo, na Ohrid ali DESETDNEVNI izlet Beo-
grad—Skoplje—Ohrid—Dubrovnik—Reka, ki bo
od 1. do 10. 9. 1955. Prenočišča in prehrana je
preskrbljena.
Vse podrobne informacije in programe izletov
dajemo v poslovalnici.
PPODAM ugodno dve postelji, dve omari in
razne druge manjše pohištvene predmete. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM sobno glinasto peč (krem barve) t
dobrem stanju. Višner I.eo, Celje, Plečnikova
6 (Jožefov hrib).
PRODAM: rabljeno kompl. posteljo z nočno
omarico, kavč, omaro za perilo, škrinjo za pe-
rilo, kredenco, mizo, zaboj za premog, nava-
den zaboj in omarico za umivalnik. Seničar,
Miklavški hrib 11.
PRODAM enostanovanjsko hišo z zemljo v oko-'
lici Celja. Naslov v upravi lista.
PRODAM hišo. Vprašati Trnovlje 19, Celje.
PRODAM 15 mesecev staro telico (od fine mol-
znice). Naslov vupravi lista.
PRODAMO po ugodni ceni 3 lesene naslonjače
(fotelje), pisalno mizo in stojalo za rože.
Vprašati na upravi lista.
DVA IN POL SOBNO komfortno stanovanje v
Mariboru zamenjam za eno in pol sobno v
Celju. Ponudbe pod šifro »Zeleziiičarf.
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje ▼
Laškem za enako ali enosobno v Celju. Naslov
v upravi lista.
IŠČEMO nujno dve opremljeni samski sobi. Po-
nudbe na iPutnik - Slovenijat Celje.
PROSIM najditelju zlate zapestne ure na črnem
traku, izgubljene od parka preko brvi do Mest-
nega gledališča, naj jo vrne proti nagradi na
upravo lista.
NAJDENA je bila denarnica z manjšo vsoto
denarja v Razlag-ovi ulici. Lastnik naj jo
dvigne na upravi lista.
PROSIM najditelja moške ure, izgubljene dne
2. 8. 1955 od Kajuhove ulice do Cinkarne, naj
jo vrne proti nagradi na upravo lista.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 7. avgusta 1955: dr. Cerin Jože, Celje,
Cankarjeva ulica 9.
Nedeljska zdravniška služba traja od sobote
od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure.
KllfO
KINO UNION, CELJE
Od 3. do 12. 8. 1955: >GOSPA MINEVER,
ameriški film
Predstave dnevno ob. 18 ia 20, ob nedeljak
ob 16, 18 in 20.
KINO DOM, CELJE
Od 6. do 10. 8. 1955: >PRED POTOPOMc,
francoski film
Od 11. do 16. 8. 19«: >TlIIOTAPCI< angleški
film
Predstave dnevno ob 18,15, ob nedeljak ok
16,15 in 18,15. Predstave v Letnem kinu dneva«
ob 20,15. v primeru »labef« vreaiena pa ak
istem času v dvoraai.
RADIO CELJE
Nedelja, T. avgusta
10,00 Za prijetno nedeljsko dopoldne bo
igral Celjski kvartet p. v. Norber-
ta Drugoviča
10,15 Literarna oddaja: »Italjanska liri-
ka«, Pesmi avtorjev: Luigi Pulci
Torqnato Tasso, Francesco Petrar-
ca, interpretira Janez Eržen.
10,30 Iz dunajskega gozda — potpuri
10,45 Radijska kronika
11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
11,45 Zabavna glasba, vmes reklama in
objave
Ponedeljek, 8. avgusta
19,00 Poročila
19,05 Športni tednik
19,30 Prenos iz Ljubljane
Torek, 9, avgusta
19,00 Poročila, pregled »Večera«
19,05 Vedre melodije
19,30 Prenos iz Ljubljane
Sreda, 10. avgusta
19,00 Poročila
19,05 Vi vprašujete — mi odgovarjamo!
19,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
19,30 Prenos iz Ljubljane
Četrtek, 11. avgusta
19,00 Poročila, pregled »Večera«
19,05 Poje črnski sekstet Jubilee Singers
19,30 Prenos iz Ljubljane
Petek. 12. avgusta
19,00 Poročila, pregled Celjskega tednika
19,05 Venček domačih pesmi in napevov
19,30 Prenos iz Ljubljane
Sobota. 13. avgusta
19,00 Poročila
19,10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli!
19,3» Prenos iz Ljabljaae
ESPERANTA
Deksepa leciono.
Bonan tagon gekamaradoj!
La vetero plibonigis, baldau remon-
trigos la simo. Vreme se je izboljšalo,
kmalu se bo zopet ipokazalo sonce.)
Novaj vortoj:
Supro — vrh
peco — kos, komad
vento — veter
iro — hoja, iri — hoditi
insulo — otok
čielo — nebo
luno — luna, mesec
štelo — zvezda
nordo — sever
sudo — jug
oriento — vzhod
okcidento — zahod, zapad
limo — meja
širmita — zavarovan
montri — kazati, montrigi — kazati se
remontrigi — zopet se pokazati
ascendi — vzpenjati se
flui — teči (samo tekočine)
tranokti — prenočiti
Ni povas daiirigi la vojon.
Beseda: daurigi, je sestavljena iz ko-
rena: daur- in priF>one -ig. Daiirigi —
nadaljevati.
Daur -a, daura — trajen, dauri —
Daur -a, daura —• trajen, daiiri —
trajati.
Ni ascendos ankorau sur la supron
de la monto. La vojo sur la supron estas
širmita per dratšnuro.
Drato — žica, šnuro — vrv, dratšnuro
— žična vrv.
Ni maršu unu post alia. Baldaii ni
estos sur la supro. Ni devos marši an-
korau duonon da horo.
DA je predlog, ki ga uporabljamo
tam, kjer povemo količino, to je mero,
težo, toda le na vprašanje: koliko?
Glaso da akvo — kozarec vode
peco da pano — kos kruha.
Kako vprašamo: Koliko? — KIOM?
Kiom je beseda, ki spada h korelati-
vom.
Jen (evo), ni estas sur la supro.
La vento forigis la nubojn kaj ni
povas observi la sunsubiron.
Beseda forigi je sestavljena iz for
proč in pripone ig — napraviti, forigi
pregnati.
Beseda sunsubiro je sestavljena iz:
suno — sonce, sub — E>od, in iro — ho-
je, sunsubiro — sončni zahod.
Diru, kamaradino, kio estas la nomo
de la monto, sur kiu ni staras? La nomo
de la monto. sur kiu ni staras estas
Triglav. Gi estas la plej alta monto en
Jugoslavujo.
La plej alta — najvišji, je tretja stop-
nja, superlativ. Alta — visok, pli alta
— višji, la plej alta — najvišji.
Kiel (kako) vi diras: Mul ta j monto j
en unu gruipo? Gi estas montaro. Jes,
unu monto estas nur monto, sed dek
au dudek montoj jam estas montaro.
Cu vi j a vidiš parton (del) de la tero,
čirkau kiu fluas akvo? Jes, mi jam vi-
diš tian parton de la tero, gi estas in-
sulo. Insuilo povas esti ankau en la ri-
vero (reka). Grandaj insuloj estas en la
oceano. Cu vi jam vidiš oceanom? Mi
vidiš oceanon en la filmo.
Kio estas super (nad) ni? Super ni
estas la čielo. Kio brilas nun sur la
čielo? Sur la čielo brilas nun la suno.
Kio brilas dum la nokto? Dum la nokto
brilas luno kaj la steloj.
Se ni rigardas al la nordo, ni vidas
montojn, kie estas la limo de Atistrujo.
1.	S pripono -UJ tvorimo imena
držav: Jugoslavujo — Jugoslavija, Au-
strujo — Avstrija, Hungarujo — Ma-
džarska, Germanujo — Nemčija.
2.	Pripona -UJ pomeni tudi posodo v
katero kaj damo: Cigaredo — cigareta,
cigaredujo — doza za cigarete, inko —
črnilo, inkujo — črnilnik.
3.	Pripona -UJ pomeni tudi sadno
drevje: pomo — jalx)lko, pomujo — ja-
blana, piro — hruška, pirujo — hruška
(drevo). Namesto pomujo lahko rečemo
tudi pomarbo.
Kiuj landoj estas čirkau Jugoslavujo?
Cirkau Jugoslavujo estas: Austrujo,
Hungarujo, Rumanujo, Bulgarujo, Gre-
kujo, Albanujo kaj Italujo.
Se ni rigardas al la nordo, kio estas
post ni (za nami)? Post ni estas sudo.
Kaj kio estas dekstre? Dekstre estas
oriento kaj maldekstre estas okcidento.
La simo jam subiris, ni revenu (vrniti
se) al la kabano. Ankorau unu nokton
ni tranoktos en la kabano.
Gis la revido, geamikoj!