UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun it. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz In abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 3$.	-	GORICA	DNE	8.	SEPTEMBRA	1948.	Cena	L.	15
V e I iko duhovno podjetje
Ob 2. obletnici smrti našega mučenca I. Zavadlava
I ...— •________f	15.	IX.	1946	----
GORENJE POLJE
(IZIDORJU ZAVADLAVU)
Po nauku velikega apostola sv. Pavla prihaja vera iz posluša-nja besede božje. Božja beseda pa se oznanja redno vsako nedeljo in praznik pri službi božji. Vendar se zdi, da se živa vera in lepo življenje po veri samo z rednim oznanjevanjem besede božje le težko ohranjujeta.
Zlasti moderno življenje je preveč nemirno, raztreseno, številnim vplivom izpostavljeno, v same materialne skrbi zakopano, od moralne pokvarjenosti ogroženo, da ne bi potreboval več ali mani vsak krščanski človek tudi izrednih ver-skovzgojnih vplivov, da ohrani in še izpopolni svoje versko prepričanje in življenje po veri.
V	ta n a m, n nam služijo razne tridnevnice, duhovne vaje in druge take izredne pobožnosti, katerih se pa navadno poslužujejo le bolj goreči verniki.
Po cerkvenem zakoniku so škofje in župniki vprav dolžni skrbeti, da se vrši v vsaki duhovniii vsaj vsakih deset let tako zvani misijon, ko pridejo v župnijo izredni misijonarji s to nalogo, da s posebnimi govori zdramijo vse vernike iz verske mlačnosti k novi gorečnosti za božjo čast in svoje lastno zveličanje.
■Ob misijonu pride v marsikako dušo znova srčni mir in veselje. Številni ljudje, ki so že stopili na pot mlačnosti in pogube, se ovedo svojega nevarnega dušnega stanja in se povrnejo na pot zveličanja.
Sv. misijon je za celokupno župnijo brez dvoma najvažnejše duhovno podjetje.
Proizvodnja in svetovna strategija
Še markantnejšc so te številke, če jih primerjamo s tem, kar smo imeli v za« četku vojne. Leta 1940 je imelo naše le« talstvo n. pr. manj kot 3000 letal. Pre« pričati sem, da bi mogla Amerika v dveh letih ustvariti temelje gospodar« ske stabilnosti sveta, če bi brez stavk ali drugih prekinitev producirala za mir tako, kakor je producirala za vojno.
Druga bistvena sestavina naše svetov« ne zmage je dejstvo, da smo imeli sve* tovno strategijo — nekaj, kar še pogrč« š a iti o pri delu za mir. Poleg preskrbe svojih oboroženih sil, smo z orožjem in prehrano preskrbljali 43 različnih držav. Nihče ni imel nikdar dovolj. Vse te države, ki niso imele dovolj, smo raz« poreddi tako, da smo vlivali pogum za nadaljevanje borbe najoddaljencjšim zaveznikom, dokler ni bil ameriški vo» jaški stroj toliko zgrajen, da je lahko zadajal odločilne udarce ...
Ne izzivajte Amerike!
Dvakrat v življenju sem videl, kako se je ameriški narod spremenil iz miro« ljuhnega ljudstva, ki je sovražilo vojno, v najstrašnejše orodje za opustošenje, ki ga svet še ni videl, in se je nato še hitreje povrnilo nazaj v svojo lahkot« no, protimilitaristično »normalnost«. Ni slučaj, da se Amerikanei tako obnašajo. Izogibali smo si; vojne, dokler smo le mogli, in smo jo sprejeli le kot zadnjo alternativo. Ko smo bili potem v borbi, smo se borili z besnostjo obsedenca. Ko je bilo streljanja konec, smo se oprtali in bežali domov.
Gibalna sila. vsega tega je ameriška strastna ljubezen do svobode in pa dej« stvo, da je vojna tako nasprotna naše« mu normalnemu življenju, kakor sta si nasprotna noč in dan
Ne kapitalistični, ampak totalitarni sistem vodi v vojno
Marksovi učenci so skozi sto let ka«
V	Gorici že dvajset let nismo imeli takega misijona in dušnopa-stirske razmere so bile zaradi nesrečnih političnih vplivov že od nekdaj v našem mestu take, da so bili slovenski verniki prav hudo zanemarjeni. Mnogim je gotovo še v spominu, kako grdo so neki nespametni ljudje zadnji misijon motili in brez dvoma v veliki meri njegove sadove tudi pokvarili. Zli duh je moral biti kar vesel, da so mu takrat ti ljudje tako dobro služili.
Naš prevzv. g. nadškof je določil, naj bo za naše mesto letos sv. misijon. Misijon za italijanske vernike so iz raznih razlogov odložili na prihodnje leto. Za slovenske vernike pa bo na željo naših vernikov in dušnih pastirjev že letos v cerkvi sv. Ignacija od 23. oktobra do praznika vseli svetih 1. novembra.
Upamo, da bo ta misijon v sedanjem bolj demokratičnem in .bolj krščanskem ozračju res dobro uspel, čeprav bo neprijeten kakemu napetežu, ki v svoji bolni domišljiji vidi povsod le politiko.
Toda pravi uspeh tega podjetja je odvisen zlasti od sodelovanja vseh slovenskih vernikov samih. Veliko bo njihovo zadoščenje, ako s svojim sodelovanjem dosežejo, da mnogo njihovih bratov in sestra najde pri Bogu spet tisto srečo, ki jo človek v svetu tako lahko zgubi, a jo dobi nazaj samo pri Bogu, za katerega je ustvarjeno vsako človeško srce.
Začnimo kar takoj z molitvijo priporočati Bogu to tako važno duhovno, podjetje.
kor papiga ponavljali kleveto, da kapi« talistični sistem po svoji naravi nujno vodi v vojno, ker ga žeja po novih trž;« ščih in dobičkih. Moderne vojne pa so pokazale, da vodi do miru najbolj 'tisti gospodarski sistem, ki temelji na zaseb« ni pobudi, sistem, v katerem išče mno« žica posameznikov svojo srečo in blagi« njo neodvisno od države.
Komunizem in fašizem pa sta v bistvu sistema neprestane vojaške mobilizaci« je. Oba dajeta prednost topovom pred surovim maslom, oba sc oborožujeta na škodo ljudskega življenjskega standarda.
Preden more iti kaka moderna kapi« tal stična država v vojno, mora dobe« sedno spremeniti ves svoj notranji ustroj. Tako spremembo morejo opra« vičiti le velike provokacije. To nam najlepše pojasni, zakaj je sila Amerike podobna viharju, ki ga morajo povzro« čiti temni, grozeči oblaki, preden se razdivja. Edino, oblaki velike nevarnosti nas morejo prisiliti, da sprejmemo veli« ke omejitve naše svobode, ki jih zalite« va mobilizacija.
Američki vojni cilji
Često nas obtožujejo, da ne vemo, zakaj sc borimo. Toda mi imamo skoro vedno iste vojne cilje. Ne bijemo se zato, da bi vdrli na tujo zemljo, ampak zato, da bi se lahko vrnili domov. Ne zato, da bi postali bojeviti, ampak zato, da bi spet lahko zasovražili vojno. Ne zato, da bi drugim vsilili svojo voljo, ampak zato, da bi lahko živeli m si vladali po svoji mili volji.
Če upoštevamo, kako zvesto so sc Amerikanei obnašali za. časa obeh vojn in pozneje, je čudno, kako morejo ne« kateri obtoževati Ameriko, češ da je »imperialistična«. Takšne obtožbe mo« rejo izhajati edino iz hudobije ali iz nesposobnosti za umevanje ameriškega sistema. Vredno je pripomniti, da vsa propaganda o »imperialistični grabežlji«
vosti«, ki jo širijo proti nam, govori vedno o bodočnosti. Klevetajo nas z^> to, kar neki nameravamo narediti, ne za to, kar smo naredili. Niti v prvi, niti v drugi svetovni vojni namreč nismo ni: česar vzeli drugim državam, da bi se sami s tistim obogatili. . ■«
Neki komentator tega obširnega članka pravi, da tudi vprašanje člove« ških žrtev Rusije za zmago nad Hitler« jem še ni dovolj pojasnjeno in da bi bilo treba ugotoviti, ali niso bile te žr« tve pravi zločin nad lastnimi državljani, kajti milijone vojakov je ruska strategi« ja gnala v smrt kot živino v klavnico.
Med vojno je nemška vojska večkrat kar strmela, kako je mogoče svoje la« stne ljudi tako brezsrčno uničevati.
Opcijska kolobocija — in strahovanje
ali Množica se mi smili
Petnajsti september se bliža in Slo« venci, ki so bivali 10. VI. 1940 na tistem italijanskem ozemlju, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji, so v takih stiskah, kakor bi jim visel nad glavo Damoklejev meč.
Na eni strani jih strašijo, da bodo pregnani iz te pokrajine in da ne bodo mogli dobiti nobene podpore in zapo« slitve, ako ne bodo optirali.
Na drugi strani jim grozijo, da bodo proglašeni za izdajalce svojega naroda in da bodo morda zaradi njih tudi do« mači v Jugoslaviji preganjani, ako bodo optirali.
Tu jim razlagajo dingua d’ uao* kot jezik, ki ga znajo in običajno rabijo. Tam jim dopovedujejo, da »lingua d' uso« italiana pomeni le materni jezik in da neitalijan ne more reči, da je nje« gova »lingua d’ uso« italijanščina, če« prav jo morda govori radi službe ali drugih življenjskih okoliščin že leta in desetletja dan in noč.
In vse to stiskam) ljudstvo išče sveta po uradih in pisarnah, pri odvetnikih in duhovnikih, pri tovariš;h gorja in pri ljudeh, ki osebno niso prizadeti, pri znancih, ki mislijo z glavo, in pri takih, ki govorijo le s srcem. Resni ljudje pa navadno nočejo sprejeti nobene odgo« vernosti za svoje svete, ker si sami ni« so dovolj na jasnem glede te zadeve in nočejo, da bi jim kdo očital, da jim je dal kak slab svet.
Najbolj žalostno pa je, da niti mero« dajne oblasti ne dajo ljudem prav ja« snih navodil. Razlog je v tem, ker v vprašanju opcije odločata po mirovni pogodbi Italija in Jugoslavija ter si najbrž niti oni nista na jasnem druga glede mnenja in morda tudi skrivnih namenov druge.
Gotovo je le, da Italijani zahtevajo od vseh Italijanov, naj optirajo za re« šitev jz jugoslovanskega raja — in da vsi tisti, ki imajo gotovo pravico do opcije za Jugoslavijo, nikakor nočejo optirati zanjo. Niti ne najbolj strupeni OFarji.
Pri tej opciji bo svet imel nov dokaz, kako zaželen je komunistični režim in kaki bedaki so tisti, ki ga svoji dom o« vini pripravljajo.
Vsem beguncem pa bi radi povedali v tolažbo, da s 15} septembrom še ne ho konca sveta. Naj napravijo, kar se jim zdi v daibh osebnih in družinskih razme« rah najbolj pametno, potem pa naj za« upajo, da ho Bog tudi zanje kot za ptičke pod nebom in cvetice na polju skrbel.
Vsi ljudje pa naj vedo, da v tem vprašanju ne gre za nobeno ne narodno zvestobo ne narodno izdajstvo, ampak v največ primerih le za ohranitev člo« veka vrednega, čeprav le uhožnega življenja. Komunizem je ljudi — Italija« ne in Slovence prisilil, da se oklepajo malo idealnega načela: Uhi bene ibi patria, t. j. kjer je dobro, tam je domo« vina.
~ Zatiralci svojega lastnega naroda pa nimajo prav,nobene pravice, koga dob žiti izdajstva.
Srčni bodite, v Boga zaupajte — in
Vse je sivo: dolga tovarna, strehe, zidovi, okna, prizidki, pota, prehodi, gruče dreves, ki še živijo polmrtva kraj ceste.
Konjem, ki vozijo sive vreče, prah se zaril je v dlako in grivo in voz ves siv je in štiri kolesa.
Vse je sivo, sivo, sivo.
Delavci v sivih, zamazanih srajcah — njih noge so sive in roke cement — hodijo, nosijo, dvigajo, vozijo pesek, cement kakor sužnji pod davnimi kralji.
Hodijo mrtvo: ni tople besede, ne melodije zasanjane pesmi, čelo, oči
jim pokriva prah, soj iz zenic
se jim več ne blešči —
Kje si, človek, ki te ni strah ? ...
Vse je sivo kakor cement.
II.
Svetlo jutro vstalo je izza gora, po dolini se je sladka luč razlila, hrum ljudi, živali zrasel je Iz sna, k delu zopet je sirena zatulila.
Udje trdi, noge toge v pot so vsakdanjo, vajeno stopile, misli, vklenjene v zemlje obod, so se spet med stroje, prah utopile.
Iz zvonika utrgal se je glas kakor sel, ki od zvezda prihaja, s čudežnimi prsti kliče srca, vas k skrivnosti, ki z oltarja vstaja.
K nebu dvignil posvečeni Kruh si, Kri, težko, težko, ko da dvigaš zemljo celo, ki na tvojih mladih ramenih sloni — vglčbil misli si v Telo pred sabo belo.
Kdo bo zmagal — zemlja ali Bog?
Ali dvigneš duše v svet skrivnosti?
S kakšno žrtvijo prebiješ mrtvi krog?
Ali bo dovolj odpoved sebi in mladosti ?
Iz tovarne vstaja sivkast dim, lega na ljudi, rastline, vso dolino, če bi šel v višavo, mu ne ubežim —
In oskrunil je še Sočino sinjino.
III.
Zagoreli rdeči so kresovi, — preko zemelj so zaplapolali, zahrumeli ljudstev so rodovi ko v viharju oceanski vali.
Svet je padel med strahotne zmaje, smrt prek vseh celin je zarežala, bliski so razdrli grade, hiše, staje — ko da zadnjih dni je groza zabučala.
Zrak in zemlja, morje in podzemlje, vse v vrtincu divjem je zbesnelo — zver, ki v duši kakor v senci dremlje, blazno hrepenenje je prevzelo.
Trume z juga, severa in vzhoda so v železnih srečale se vrstah, zemlja — prenapolnjena s krvjd posoda — nimaš doati debel, da bi spali v krstah...
In goreli rdeči so kresovi, preko zemelj, morij so sijali, padali so bratje in sinovi, z mrtvimi očmi: čeinu — izpraševali.
V	sencah mečev so kovarji stali, v krvaveča morja so z naslado zrli, ognje plameneče znova zažigali, da bi blodnim mislim pot v bodočnost utrli.
IV.
.Če seme v zemljo pade, bo pognalo
in obrodilo bo stotere sade a samo bo ostalo, če v grudi ne strohni, izgine med sivino dni...“
Trg sv. Petra v Rimu so pripravili za sprejem 250.000 deklet in fantov K. A., ki bodo v .nedeljo 5. in 12. septembra na trgu sprejeti pri sv. očetu. Papež bo ho« dil skozi vePkansko množico po poseh«
ne boste osramočeni — pa nikar si s sedanjimi skrbmi ne kvarite še ljubega zdravja!
Krščansko čuteče Italijane pa prosi« mo, naj našim nad vse stiskanim ljudem ne pripravljajo z grožnjami ter alar« mantnimi vestmi novih bridkosti.
Tudi tega ne pozahitno, da italijanska ustava (£1. 10) nudi vsem tujcem, ki v domači državi ne morejo uživati demo« kratičnih svoboščin, pravico azila ali zavetišča.
Po sobi hodiš in preudarjaš čase, ki jih preživlja čreda, kako jo besi hočejo le zase in neizmerna je v vseli srcih zmeda.
A pot je križ in On, ki tain umira, v pogledu svojem druži vsa stoletja, roke čez vse rodove razprostira, da se iz varnega ne izgube zavetja.
Da, pot je križ in Modri, ki je dobrotno nagnil glavo, obkrožajo mu jo krvavi kodri — kako dragd je plačal On zastavo.
.Če seme pade, sad bo obrodilo in kjer bilš so pusta tla, bo žito valovilo, ko da je vzklilo iz globin srca ..."
V	globoko večnost si oko uprl, da tam prebereš odločitev najsvelejše volje — potem si šepetal: „ Za Te bom živel In umrl .. .„ A zunaj črna ptica kliknila je v polje.
V.
Dopolnjene bile so ure tvojega življenja in Bog je hotel, da izpiješ zadnjo čašo na praznik-Matere trpljenja, ko daroval si Mu poslednjo mašo.
Jesen, ki je dahnila čez robove, te je peljala še v Marijino Ceije, kjer zadnjič našel zbrane si drugove in zadnjic užival prazniško veselje.
Ko si se vračal, padel si v zasedo, kot nebogljeno jagnje bil si med krvniki, cul si zasmeh, najkrutejšo besedo, izvršniki obsodbe so bili sodniki.
In dal si kri... Med trnje, kamenje in travo je tekla topla, žuboreča, rdeča, oblivala ti usta je, oči, vso glavot ko si umiral... Priča -- noč molčeča ...
Kako težak je križ, ki včasih Bog ga daje — a verujem, da si ko dobro dete izdihal vdane, vdano šepetaje:
„ Za duše, Jezus, kri.. . za cilje svete ... *
VI.
Tvoja kri je napojila tla gorenjepoljska, kakor dragoceno vino se raztekla je, razlila
v pusto, skalnato dolino.
Črn ptič tl je obkrožal dni, noči telo ubogo, spil ti mrtvih soj oči in ogrožal še kosti.
In kosti, ki so ostale, pokopale
so prijateljske roke, ko so vdano prepeljale
te v vrtojbensko polje.
(Joj, kako otožno lilo sonce je na nas svoj svit, ko je zadnjič poljubilo tvojo krsto — in ob zid robja pesem je ihtela, i je iz srca privrela in je duše nam prevzela, pesem, ki jo pel je zbor:
Z Bogom, z Bogom, Izidor, z Bogom, brat, prijatelj moj...)
Zdaj si zrno položeno v zemljo črno.
VII.
Življenje teče svoj enakomerni tek, ljudje in stroji vključeni so v tempo dela, med hribi se odbija vlaka jek In Soča teče kot je prej šumela.
Z neba se usipa isti sončni žar na kamne, grme, vrte, njive, trave, oblake buri severni vihar — po bliskih diit sinjine iz višave.
Iz zgradb brezbarvnih raste stari dim in zaodeva strehe, polja, duše — a jaz ob bregu časa naj zaman želim, da vzklijejo skrivnostni cveti izpod ruše?
Zaman? — Nel Čas naj dozori in kar bilo je v vihri posajeno, stoteren sad prinese, ko vzbrsti življenje v božji luči prerojeno. V, S,
nih hodnikih, ki so jih ogradili z leseno igrajo. Pred baziliko bo s posebnega odra govoril vsej stotisočglavi množici in po radiu tudi vsemu svetu okrog 7. ure zvečer. — V mraku bodo razsvetlili kupolo in baziliko sv. Petra. Stroške za razsvetljavo bodo poravnali Irci.
H Sv. Jakobu o Komposte!! na špan«
skem je poromalo velikansko .število španskih fantov ob priliki svetega leta, ki se tam praznuje po posebnem papeš« kem privilegiju vsakih i^dem let. Sv. oče je romarjem govoril po radiu in jih navduševal za junaško življenje po veri.
Desnica sv. Štefana kralja, ki jo vsako leto 20. avgusta nosijo v slovesni pro« cesiji po glavnih hudimpeštanskih ulicah,
Kaj je v vojni in miru storila Amerika za svoje prijatelje?
(Nadaljevanje in konec).
Novice iz katoliškega sveta
Stran 2	SLOVENSKI	PRIMOREC	-.............. $tev.	36
letos r>' smela iz cerkve, ker ji rdeči go* spodarji tega niso dovolili. ZmisFli so se namreč, da je ravno ta dan treba imeti velik praznik »novega kruha«. Za* to organizirali po mestu vel kc -po* vorke. Zaradi tega so ukazali, da procc* sija z desnico sv. Štefana ne sme motiti tolikih slovesnosti in da sc more vršiti le po stranskih ulicah okrog stolnice. To se je kardinalu Mindszentiju za ma*
lo	zdelo in je procesijo odpovedal.
Z Ogrske poročajo tudi, da je tam* kajšnja policija aretirala okrog 70 du* hovnikov, češ da organizirajo med kmeti odpor zoper kolhoze.
Umirajočega Beneša je obiskal praški nadškof msgr. Beran. Ko je prišel k hiv* šemu predsedniku, je bil ta že v nezave* sti. Nadškofa je sprejela Bencševa žena, ki je stala svojemu možu v bolezni zve* sto ob strani. Ali je prejel predsednik Be* neš tudi zakramente za umirajoče pri zavesti, ni znano. Na vsak način je bil v življenju bolj veren kakor Massarvk in je vedno poskušal doseči mirno so* žitje med češkoslovaško republiko in Vatikanom. Bil je odločno proti kultur* nemu boju zoper katol. Cerkev na Ce*
škoslovavkem, ki so ga začeli komunisti.
Bivši češkoslovaški predsednik je umrl na svojem posestvu Sezimovc Usti dne 3. septembra ob 6h zvečer.
H kronanju kra Jice Julijane, ki se bo
vršilo 6. septembra v Amsterdamu na Holandskem, je sv. oče poslal posebne* ga zastopnika v osebi nuncija nadškofa msgr. Valerija. Holandsko ljudstvo se na ta dogodek pripravlja z največjim navdušenjem, da pokaže ob tej priliki svojo veliko hvaležnost do kraljice ma* tere, ki bo te dni odstopila po 40 letih vladanja, in svojo zvestobo novi kralji* ci, ki bo ta dan zasedla kraljevski pre* stol.
Procesijo SO napadli v škofiji Fcrmo (Marche), ko je šla s podobo M. B. iz ene vasi v drugo, nekateri fanatiki, ki jih časopisje ne imenuje bolj natančno. MisBmo, da gre tu zopet za kak napad komunistov, ki imajo nekak monopol za tako delovanje v »gospodarski« prid delavcem in kmetom
Nemški katoličani so v Mainzu praz* novali svoj 72. katoliški shod. Zadnji tak shod je bil pred 16 leti.
OKNO V SVET
Rusija
Pač najvažnejši dogodek preteklega tedna je bila nenadna smrt tajnika Cen* tratnega komiteja komunistične stranke Andreja Ždanova, ki so ga zapadnjaki naziv ali »možgani komunistov«, to je moža, ki je bil največji in nnjdoslednej* Si teoretik komunistične ideologije. Vsi so ga poslušali kot nezmotljivega vidca. Imel je od leta 1934 morda prvo besedo v prezidiju komunistične centrale Sovjetov ter je držal v svojih rokah vajeti vseh komunističnih partij na vsem svetu. On je priklical v življenje sloveči Kominform, ko je sklical na Poljsko v letu 1946 glavne predstavnike komunističnih strank iz Bolgarske, Ju* goslavije, Romunije, Madžarske, Polj* ske, Češkoslovaške, Francije in Italije. Takrat je razglasil svoj nauk, da je svet razdeljen na dva tabora: na imperiali* stičnega in protidemokratskega, ki ga tvorijo ZDA ter države zapadne Evro* pe, — ter na protiimperialističnega in demokratskega, ki ga tvorijo Sovjetska Rusija in države »nove demokracije«. Nujna posledica tega nauka je bila ob* sodba Marshallovega podpornega načr* ta, ker da tvori ta načrt le politično orodje za usužnjenje Evrope od stran; ZDA. Temu se je morala ukloniti tudi Češkoslovaška, ki je bila že prej sporo* čila, da se pridruži Marshallovemu na* Črtu. Ždanov je bil tudi mož, ki je fran* coskcmu Thorezu in italijanskemu To* gliattiju v imenu Kominforma naročil, naj začneta z neprestanimi stavkami v obeh teh državah, da bi po njih preprc* čil uspeh Marshallovega načrta. Toda »komunistični možgani« so se uračunali. Stavke so sc izjalovile v Franciji v zimi 1947, v Italiji pa je 18. april 1948 porazil Togliattija in njegovega nezmotljivega vidca Ždanova. Ždanov je povzročil tudi izobčenje Tita in komunističnih prva* kov Jugoslavije od strani Kominforma ter blokado zaveznikov v berlinskih pod* ročjih. Pa Tito se je postavil po robu in zavezniki so ustvarili med Berlinom in zapadno Nemčijo »zračni most«, to je, začeli so z letali prevažati živila in vse potrebno za svoje čete in za dobro polovico berlinskih prebivalcev svojega področja. Na tak način so tudi tu odpo* ved ali »možgani komunizma«. Nazad*
nje je skrivnostno odpovedalo tudi nje* govo življenje. Ne da bi bilo kdaj kaj slišati o kaki Ždanovi bolezni, je mo* rfkovski radio 31. avgusta zvečer sporo* čil, da je po dolgi in mučni bolezni »umrl in da je s tem zadela partijo«in vse rusko ljudstvo ena najtežjih izgub. Star je bil le 52 'let in je bil sin mest* nega kočijaža ter revolucionar že 4>d svojega 16. leta. Vsi so gledali v njem bodočega naslednika moskovskega Jo* žeta. Morda se je Stalinu zdelo že pre* več pogreškov in zmot teh »komunistič* nih možganov« in jih je likvidiral, ali pa se je Bogu samemu zdelo, da je bil Žda* nov že dovolj dolgo njegov bič nad človeštvom. — Ždanova ni več in takoj si bo moral komunizem poiskati nove »možgane«, ki bodo zanj mislili. Upamo, da bodo imeli kaj več človeške zdrave pameti in da bodo zavrgli Ždanovo teo* rijo o dveh taborih, ki se morata nciz* bežno zgrizti.
Čudno je, da svet ob vsaki pomemb* nejši smrti za zaveso takoj dvomi, ali je naravna, kakor da je naravna smrt •'zginila iz komunističnega raja.
Berlin
Po dolgih pogajanjih v Moskvi med Zahodom in Vzhodom sc vendar nekaj ‘•vita. Po petih mcsec'h so se zopet en* krat sešli vsi štirje vojaški poveljniki Berlina: general Clay, Robertson, Kiinig in Sokolovski — očividno po nalogu svojih vlad — in začeli razpravljati o obeh bolečih točkah spora v Berlinu, namreč o valuti, ki naj bo za celo mesto enotna, in o ukinitvi bloka nad dovo* zom iz zapadne Nemčije. Baje so želez* ničarji že dobili ukaz, naj bodo priprav* ljeni, da bodo začeli spot voziti z vlaki v Berlin in da se bo začela tudi rečna plovba v to mesto. Ždanov bi se temu gotovo uprl, če bj še živel.
Jugoslavija
Tudi tu se pozna, da se beograjski Jože nič več ne boji Ždanova. Isti dan, ko je prišla vest o Ždanovi smrti, je Ti* to napravil nekaj značilnih izprememb v ministrstvih beograjske vlade. Oba z njim vred izobčena ministra je še povi* šal. Kardelj je postal ministrski pred* sednik in obenem zunanji minister,
Rankovič pa je obdržal svoje notranje mini-tr.tvo, kjer gospodari čez ves poli* cijski aparat v državi in čez OZNO obenem pa je po tal tudi podpredsednik vlade. Tako imajo ti trije možje vse državne vajeti v rokah :n bo gorje vsem < nim, ki pridejo na sum, da simpatizi* rajo s Kominfermom. Začeli so že s č!* ščenjem vojske in nezanesljivi generali in polkovniki že polnijo ječe. Začeli so tudi s čiščenjem policije in v pokrajin* sk;h vladah ni več noben minister ali višji uradnik varen pred izčiščeno OZNO.
Preprosto ljudstvo po državi pa o teh nevihtah med komunističnimi vrhovi prav malo ali celo ničesar ne ve. Morda jc še najbolje tako. Bori «c v težki borbi za vsakdanji kruh; Tito mu jc obljubil namesto koruzne moke vendarle enkrat pšenično.
„Sotfa“ je rekla. Torej!
Ta list z »jasnim in izgrajenim« pro* gramom je 4. IX. slovesno^ izjavil, da niso izdajalci tisti- Slovenci, ki želijo ostati na tej zemlji (to pač razodevajo sedaj z opcijo), »za katero so optirali Slovenci že pred 1300 leti«. Torej op* tanti so zvesti svojim pradavnim pred* nikom in niso nikakor ne izdajalci svo* jega rodu.
To naj »Soča« dopove še vsem funk* cionarjem v FRI.J in naši optanti, ki se bojijo represalij radi opcije za mirno življenje na tej zemlji, bodo mirni. To »rodoljubno« glasilo jc predolgo čakalo s to izjavo.
Da le ni tudi ta izjava ena izmed številnih slabih avantur tiste »Soče«, ka* tere »globokoumni« pisci sami ne vedo, komu služijo: ali svoji narodni ideji, kar bi radi, ali korist;m mednarodnega komunizma, kar morajo ko-t ponižni sluge molče prenašati.
Ta izjava »Soče« jc tako dragocena, da radi požremo njene psovke, ki so le običajni znaki njene kronične bolezni.
Domače novice
TRST
Prevzv. g. tržaški škof Anton Santin jc obhajal 3. septembra desetletnico, odkar je zasedel škofovsko stolico pri sv. Justu v Trstu. Bog podpiraj prevzv. g. škofa v težki in odgovorni službi še nadalje!
škof msgr. Radossi,
bivši škof v Pulju in Poreču, je bil ime* novan za nadškofa v Spoletu in je svo* jo novo škofovsko službo že nastopil.
Devin
V nedeljo dne 29. avgusta je naša župn;ja doživela nepozaben dan. Go* riški knezonadškof jc ;zvršil pastoralno v*zitacijo v naši fari. Ob tej priliki je b:rmoval nad sto otrok.
V lepem številu smo sc zbrali v Sti* vanu ob prelepem svetišču, ki na zgo* dovinskih tleh kraljuje nad sinjo Adri* jo. Odprtih src smo sprejeli v svojo sredo prevzv. g. nadškofa in ga spremili v cerkev, kjer je nato daroval sv. mašo. Po evangeliju je v lepi slovenščini pro* slavijal sv. Janeza, ki jc bil na ta dan obglavljen in je zato svetel zgled vsem kristjanom, naj bodo pripravljeni radi zvestobe do Boga tudi na trpljenje in celo na smrt. Nato jc vzpodbujal ^naše otroke in mladino, naj ostanejo vedno živi templji Sv. Duha, katerega bodo
sprejeli pri sv. birmi, in naj z Njegovo pomočjo bojujejo zmagovite boje z v-.cmi sovražn iki krepostnega krščanske* ga življenja. Po sieti maši je presvetli vlad’ka izprašal birmance krščanski nauk, nakar je delil zakrament sv. b rmc.
Popoldne oh treh je bil blagoslov v devinski cerkvi. S slovesnimi molitvami za naše drage pokojne se je zaključila pastoralna viz;tacija.
Nabrežina
Naša župnija se prebuja vsestransko. Doba komunistične strahovlade je zato* nila. Ljudstvo se je otreslo vpliva rde* čih zavajavcev in je odvrglo strah. Tak vtis ima, kot da bi vstalo iz mučnih sanj in blodenj v vedro življenje. S hi* trim korakom se vrača k veri in čustvo* vanju svojih očetov. Cerkev mu postaja spet središče in žarišče vsega lepega in plemenitega. Dokaz te verske pomladi in prebujenosti je krasno uspela sloves* nost sv. birme v nedeljo dne 29. avgusta.
Ob štirih popoldne je veličastna mno* žica napolnila nabrežinsko cerkev in trg pred njo. Preko dve sto birmancev je
v	najlepšem redu pričakalo goriškega nadškofa, ki je po dolgih letih spet pri* šel med svoje duhovne otroke, da jim podeli svoj nadpastirski blagoslov in spregovori očetovske besede ljubezni ter vzpodbude h krepostnemu krščan* skemu življenju. Ljudstvo je trudno propagandističnih govorov sovraštva in sleparije, želi si rose božje ljubezni in resnice, ki naj ga dviga, plemeniti, spre* minja v božje otroke.
Birmanci so sc dobro izkazali v zna* nju krščanskega nauka. Vodi jih pač mlada in močna roka. Nato je bila sv. birma, kateri jc sledil slovesen blago* slov. Sv. Duh. ki je prišel s svojim da* rovi nad toliko birmancev, naj razsvet* ljuje in vodi nas vse k večni resnici, k Bogu.
Šempolaj
Dne 28. avgusta jc naša župnija po* sebno slovesno obhajala god farnega zavetnka sv. Pclagija. Počastil nas je s svojim obiskom goriški knezonadškof. Prcvzv;šcni jc predvsem posvetil glavni oltar naše župne cerkve, v katerega jc sredi veličastnega liturgičnega , obreda vzidal svetinje sv. Sigismunda iti sv. Ce* čilije. Nato jc preč. g. Rejc, župnik nabrežinski, pel slovesno sv. mašo, med katero jc imel prevzvišeni zelo lep go* vor. Prikazal nam je novoposvečeni oltar kot skrivnostno Kalvarijo, na ka* teri se bo Kristus za nas vsak dan da* roval in kjer bomo lahko združevali naše trpljenje, žrtve in prošnje s Kri* stusovimi. Nato je proslavljal našega župnijskega zaščitnik? sv. Pelagija in končno je spregovoril prisrčne besede našim birmancem. Po sv. daritvi je bila namreč sv. birma, pri kateri je skoro 60 naših najmanjših sprejelo Sv. Duha. S slovesnim popoldanskim blagoslovom sc je zaključil prelepi domači praznik, a sveto veselje še vedno vlada v naših dušah.
Vpisovanje na Slov. učiteljišče v Trstu
Vpisovanje na Slov. državno učitelji* šče v Trstu se prične 1. septembra 1948 in sc zaključi 25. septembra. Ta rok bo podaljšan do 30. septembra za ristc, ki bodo delali izpite v jesenskem roku.
Vpisovanje sc vrši vsak dan v tajni* štvu Slov. učiteljišča. Ulica Lazzaretto Vecchio 9/11, in sicer dopoldne od 10. do 12. ure.
LJčcnei in učenke, ki sc vpišejo v prvi
razred, meraj.• prinesti s seboj sledeče listine:
1. prošnja za vpis na kolkov ane m papirju za 24.— lir
2. krstni list
3. zdravniško spričerulo
4. potrdilo o cepljenju koz
5. potrdilo s sliko o istovetnosti učenca
6. diploma nižjega tečajnega izpda
7. Na pošti morajo plačati na cc
II	■■ 124 — lir 110.— za vpisnino
„ 265.— za šolnino „ 30.— za telovadno takso. Popravni izpiti se bodo pričeli dne 16. septembra po razporedu, ki bo ob* javljen na oglasni deski Slov. uči* teljišča.
Vrtojba
V	nedeljo 29. avgusta jc bila v Vrtoj* bi sv. birma za ves mirenski dekanat. Za to priliko so Vrtojbcnci svojo cer* kev prav lepo okrasili in ovenčali, tako da je bila res kakor nevesta, ki priča* kuje svojega ženina Sv. Duha, ki ga je otrokom podelil apostolski administra* tor msgr. Miha Toroš. Ljudje so rekli, da je prišel škof, ki je imel kapo, palice pa ne. Otrok je bilo pri sv. birmi prav lepo število. Morda čez pet sto. Pravijo, da so tudi razni »funkcionarji« poslali svoje otroke k birmi. Kolačev seveda ni bilo, namreč tistih velikih pletenih, kot so bili v navadi ob normalnih časih. Vendar so matere in botri poskrbeli, da so otroci imeli vsaj domače kolače in štruklje. Nekaj pa je vendarle manjkalo pri toliki slovesnosti; v vsej vasi ni bilo po gostilnah niti kaplje vina. Tako jc torej Tito dosegel, da so postali Vrtoj* benci veliki abstinentje, kar niso bili Sc nikoli. Dobro, da je letos skoro vse po* letje v Vrtojbci dovolj vode.
Tlnji log
Na tej krasni planini med gorami in gozdovi pri Žabnicah so letos taborili slovenski dijaki in za njimi slovenske dijakinje iz' Trsta. Prvič jih je bilo ne* kaj nad trideset, drugič 42. To je bila zares resna in vzorna kolonija, čeprav *o poslopja, kjer so stanovali, še precej poškodovana. Srednješolci niso imeli le dobre hrane, svežega zraku ter spre* hodov po lepi naravi, ampak kolonija jim je nudila tudi veliko duhovne kori* sti. Spremljali so jih duhovniki, nadzo« rovale pa so jih starejše izobražene ose* be, med njimi skupino deklet dve pro* fcsorici. — Ob koncu obeh turnov so bile tudi duhovne vaje. Tako fantje kakor tudi dekleta so jih opravila prav resno, čeprav je bilo po 'tolikem petju
in vrišču po planinah strogo molčanje zelo težka preizkušnja za živahno mla* dmo. Toda to preizkušnjo jc kar dobr(! prestala; priče so menile, da se je roječi panj spremenil v tabor tihih modri ja* nov. — Zasluga za ta uspeh gre pred* vsem lepi vzgoji, ki so jo prejeli v pre* davanjih, razgovorih ter duhovnih ua* govorih prejšnjih dni. Versko izobraže* na in krščansko vzgojena mladina je največji up vsakega naroda, tudi našega.
DAROVI:
ZA »SLOVENSKO SIROTISCE«:
Dobrotnica iz Št. Mavra 400; Pavlino*
vi	(gostilna) v Gorici 500; Baša Stanko iz Ravennc 200; Jožef Klanjšček z O* slavja 1000;; pekarna Kuljat v Gorici 200; gospa Kristina Kleindienst p*r čevljev za sirote; Berta Vodopivec 300; N. N. 200,— lir.
Bo g povrni stoternol
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNI6
Katoliška tiskarna — Gorica
Urh in Žef
Zdi sc, da me ima Bog zelo rad, kajti komaj mi pride kaka želja, že sc poka* že tudi skrivnostna Njegova previdnost, ki bdi nad menoj. V prejšnjem odstavku tega pisma, Iti ga pišem počasi in v pre* sledkih, sem ti dejal, du mislim na last* no kmetijo. Ko sem napisal besedo »Mi druži«, jc nekdo potrkal na vrata.
Vstopila sta dva gospoda: en sloven* ski misijonar tiste vrste, kakršni so na Mirenskem gradu in en svetni duhovnik. Priimki mi radi zbežijo, a imeni sem si zapomnil. Prvi je g. Ladislav in izdaja tukaj v Lujanu misijonski list »Kato* liski misijoni.« Ta gospod bi rad napra* vil iz našega ijarodiča, ki jc zdaj raz* tresen po vsem svetu, velik misijonski narod. Če bereš njegov list, spoznaš, ka* ko delujejo slovenski misijonarji v Aziji, Afriki, Ameriki itd. in kako tem glasnikom sv. evangelija zvesto stojijo ob strani Slovenci doma in v tujini.—Re*
čem ti, da imam naš narod vedno bolj rad, ker vidim, kako ga sedanja nesreča ni potrla, ampak še bolj okrepila, da zna z božjo pomočjo zlo obračati v do* hro. Ne, ne, peščica mednarodnih komu* nistov, ki ji jc ves svet pomagal, da jc usužnjila našo domovino, ta še ni naš narod. Naš narod je borec za Boga in mučenec Kristusov, ki se pri vsem last* nem trpljenju žrtvuje za ves svet. — Ob priliki Ti pošljem »Katoliške misijone«. Za tamkajšnjo valuto jc sicer malo drag, saj stane vsaka dvojna številka (lep zve* zek na krasnem papirju in bogato ilu* striran) okrog 17(1 L. Toda naroči si lahko list več ljudi skupaj. Tam v Go* riei jc gotovo kak gospod, ki ga misi* jonski gorečnik Ladislav »martra« s svojim glasilom in misijonsko propa* ganilo. Naroči sc tudi Ti na to zanimivo okno na bojno polje slovenskih kato* li.-lk.ih misijonarjev. Zgovori sc še z dru* gimi znanci, da boste skupno plačevali in brali.
«» «» «»
Drugi gospod, ki me je prišel obiska*
vat, pa je bil neki doktor Franc od Sv. Gregorja. Tega sem poznal že od prej, saj sem ga večkrat srečaval v goriški stolnici pred oltarjem svetogorske Ma* tere božje. Osebno sem tega gospoda spoznal na uredništvu Slovenskega Pri* morca. Ob tisti priliki mi je zaupal, ka* ko silno trpi, ko misli na tisoče najbolj* ših slovenskih fantov, ki jih je tako kru* to uničila domača revolucija. Vedno jih ima pre očmi in neprestano moli zanje. Njegovega obiska sem bil prav posebno vesel. Takoj sem ga začel izpraševati, kdaj jc prišel tudi on sem, kako je po* toval, kje sc sedaj nahaja in kaj dela. Iz njegovega pripovedovanju Ti poši* Ijam nekaj odlomkov.
»Iz Neaplja' smo odpluli na tiho ne* ifeljo tega leta, v Buenos Aires smo pri* speli na velikonočni ponedeljek. Ladja Santa Cruz jc velika in je dolga kakih 200 m. Potniki smo bili po večini begun* ci: okroj^oOO Slovencev, precej Hrvatov in Ukrajincev. Morje je bilo vseskozi mirno. Duhovnikov nas je bilo 9 in smo vsak dan maševali. Slovenci so hodili
k sv. maši in sv. obhajilu prav pridno, a ne vsi, pogrešal sem zlasti nekaterih Primorcev, ki so odšli v Argentino bolj iz gospodarskih kot iz ideoloških nagi* hov. V celoti pa ni dvoma, da Slovenci krščanstvo bolj resno jemljejo kot mno* gi drugi narodi, tudi bolj kot Argentinci. Hrana na ladji ni bila posebno dobra in še ta nam ni šla posebno v slast: zla* sti ne od Gibraltarja naprej radi silne vročine. Vročina nas je kuhala zlasti ponoči; vsi smo bili premočeni. Jutranje prhe so nas zopet osvežile. Zaradi mor* ske bolezni so trpele posebno ženske. Jaz je nisem čutil. Na ladji so se naši ljudje pridno učili španščine. Z ladje vso vožnjo nismo smeli. Taka vožnja je zelo enolična. Galebi nekaj časa od pristanišč spremljajo ladjo. Ob njej so ponekod skakali iz valov delfini. Ladja jc obstala in izkrcavala tovor na Kanar* skih otokih (Lus Palmas), v Rijo de Ja. nciro, v Santos in v Montevideo.
Ko smo se v Buenos Airesu izkrcali, smo morali vsi v priseljniski hotel, kjer so zopet skupna kuhinja in skupne spal*
nice kot v taboriščih. Notri je treba biti kakšen teden, da potnike pregledu* jejo, fotografirajo, jim vzamejo prstne odtise itd... Vmes lahko hodijo v me* sto. Kdor ne dobi hitro zoposlitve, lah* ko ostane tudi dalj časa v tem hotelu.«
Ta stvar mi je bila že predobro zna* na. Zato sem gospoda prekinil in ga vprašal:
»Kje se pa nahajate sedaj?«
»Po treh tednih čakanja v Buenos Al* resu me jc škof iz mesteca Mercedes, 2 uri z vlakom od Buenos Airesa, na* stavil pri župniku v San Andres des Giles, z vlakom 3 ure od B. A. in no* daleč od tu; saj sem prišel danes popol* dne po opravljeni službi med naše ro» mnrje. Med njimi so nekateri, ki so zgubili svoje sinove in se sedaj 6 hče* rami ubijajo po raznih s-lužbicah in sobicah v tujem svetu, ki je od našega sveta in življenja zelo, zelo različen. Ti št mi prav zelo smilijo. Prišel sem, da si drug drugemu damo malo poguma in zaupanja v boljše čase.«
(Nadaljevanje sledi)-