Poštnina plafana * gotovini DELAVSKA ENOTNOST PROLETARCI ¥SE?! DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Glasilo sindikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopžsno-zaiožniškcga podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica i — Dom sindikatov. Telefon uredn«štva in uprave 32-03L uredništvo 3.2-538, uprava 30-046. Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. List izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna štev. 10 din GLISI10 SIMDIKJiTOV SLOVENIJE ST. 41 / 5. OKTOBRA 1956 / LETO XV / CENA 10 DIN ZAPISKI Z MEDNARODNEGA SEMINARJA O EKONOMSKI VZGOJI DELAVCEV NA REKI EK O NOM8MA BiUl/FUMA «se »kvaim i.junesm akobiio»vo i9i»tiee:isaa V dneh od 17. do 29. septembra je zasedal na Reki Mednarodni seminar, ki sta ga priredila skupno Zveza sindikatov Jugoslavije in Nacionalna sekcija UNESCA Jugoslavije. Seminar je obravnaval problematiko ekonomske vzgoje delavcev. Podrobne probleme so na seminarju obravnavali na osnovi petih referatov, in sicer: Poročilo o potrebi, smislu in nalogah ekonomske vzgoje je prebral jugoslovanski delegat dr. Sime Babič, O neposrednih in posrednih oblikah ekonomske vzgoje je poročal češki delegat prof. Anton Červinka, O vsebini in enovitosti ekonomske vzgoje je govoril jugoslovanski delegat Ašer Delcon, O formah in o sistemu ekonomske vzgdje je poročal jugoslovanski delegat Ivo Perišin in končno sta poročala o metodah ekonomske vzgoje nemški delegat prof. Herbert Schmidt in jugoslovanski delegat Alfred Jeger. Seminarja se je udeležilo 47 delegatov iz 17 dežela. Tako so bile na seminarju zastopane naslednje dežele: Francija, Madžarska, Romunija, Kitajska, Švica, Italija, Češka, Maroko, Poljska, Bolgarija, Norveška, Sovjetska zveza, Bel-gija,Nemčija , Burma, Avstrija in Jugoslavija. Delegati so v glavnem zastopali poklicne ustanove, ki se bavijo z ekonomsko vzgojo odraslih, sindikalne organizacije in različne ekonomske ustanove. Seminar je oh začetku pozdravil tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Djuro Salaj. Izven rednega seminarskega dela s« poslušali udeleženci seminarja predavanja o socialnoekonomski družbeni ureditvi Jugoslavije, ki ga je imel ha seminarju tov. dr. Jože Potrč. Poleg tega so imeti udeleženci seminarja možnost neposredno se srečati s predstavniki političnega in javnega življenja na Reki in tako priti v neposreden stik z vsemi javnimi delavci. tlslo seminarja je potekalo v . smereh. O problemih, ki so jA v sv°jih poročilih načeli polo eVa*c*’ 80 udeleženci seminar-razglabljali v študijskih sku- nah, ki so po vsaki razpravi *'edložile svoje ugotovitve ple-jJe delavcev v naši deželi. te-n^sT1 razum'iivo ie- da se pri p.; študiju udeleženci seminarja hi,n mc>gii zadovoljiti zgolj s su-deia prounevanjem izobraževalne de] V!10st*> temveč se je dobršen ha nj‘kove pozornosti usmeril Ure{j.Poznavaaje naše družbene ske laVe’ s‘stema naše ekonom-'*rUžh«erri0'traci-'e ‘n Praktičnih Zve.j. '-uih razmerij, ki s tem v So bn^I* nas nastajajo. Mestoma tuj ju 1, Problemi za delegate iz 1,1 vzh 0Že?a cel° tal<0 zanimivi kjih toliko, pozornosti pri dsprivt' so stopili občutno v Vseh j6’ ®°glasna ugotovitev da je JQoložencev je namreč bila, darsk sarno sodelovanje v gospo-*ijevanm uPravljanju in v izpol-lu družben-ih funkcij ne- verjetno velikanski vzgojni čini-telj, ki vpliva na ekonomsko oblikovanje delovnih ljudi. Ze iz naslovov posameznih referatov, ki so bili prebrani na seminarju je razvidno, kako široko je bila zajeta problematika ekonomske vzgoje delovnih ljudi. Gradivo seminarja vsekakor zasluži temeljito tn skrbno proučitev. Za površno poročilo morda zadoščajo le nekatere misli, ki so neverjetno važne za orientacijo vseh družbenih činiteljev, ki se z ekonomsko vzgojo ukvarjajo. Ena izmed osrednjih misli seminarja je bila, da predstavlja ekonomska izobrazba, še širše rečeno .ekonomska kultura, v našem času neobhodno sestavino splošne kulture delovnega človeka, da o neki splošni kulturi sodobnega delovnega človeka sploh ni mogoče govoriti, če ne vsebuje temeljite ekonomske kulture. Pri tem je treba jasno razlikovati tri vidike ekonomske vzgoje, in sicer: strokovno, vz,go-jo ekonomistov, ki je potrebna za opravljanje strokovnih ekonomskih poslov, strokovna vzgoja ne-ekonomistov, ki jim je potrebno strokovno ekonomsko znanje in, tretjič, ekonomsko znanje kot sestavina splošnega znanja, ki je potrebna v našem času vsem ljudem. Pri tem je treba imeti jasno pred očmi družben položaj delovnih ljudi, ki so istočasno proizvajalci, upravljavci gospodarstva in državljani, ki odrejajo splošno ekonomsko politiko. Pri pojmovanju splošne ekonom- ske kulture je treba jasno razlikovati med potrebnim ekonomskim znanjem, ki predstavlja sestavino splošne kulture sodobnega človeka, in med uporabo tega znanja za akcijo. Nekateri namreč menijo, da je delavstvo treba ekonomsko Izobraževati samo v toliki meri, kolikor to zahteva neposredna akcija delavstva. Seveda je taka neposredna vzgoja delavstva potrebna kot kruh, vendar pa sama po sebi ne zadošča, ker delavca zapira v ozke vsakodnevne probleme in mu ne nudi tistega potrebnega ekonomskega znanja, ki ga objektivni položaj delavstva danes od njih zahteva. Delavcem namreč ni potrebno samo znanje za konkretno akcijo, ampak jim je potrebna ekonomska kultura, to je poznavanje ekonomske preteklosti, splošne tendence v razvoju gospodarstva in razumevanje nekaterih izgledov za bodočnost, razumevanje dogajanja v gospodarstvu in družbenih razmerij, ki z razvojem gospodarstva nastajajo. Prav tako je bilo na seminarju usvojeno mišljenje, da je zmotno razlikovati med ekonomijo in socialo, kar počno nekateri ekonomisti na Zahodu. Ni namreč ekonomije izven družbe, prav tako pa ni mogoče urejevati socialnih problemov izven ekonomije. To je kompleks družbenoekonomskega življenja in delovanja določene ekonomske skupnosti in je mogoče zadevo samo kompleksno obravnavati. Potreba po splošni ekonomski kulturi je danes tako nujni imperativ, da je ekonomsko izobraževanje nujno potrebno vpeljati v splošno izobraževalne šole vseh stopenj. Veliko pozornosti je seminar posvetil vplivom praktične družbenoekonomske dejavnosti delavcev na njihovo ekonomsko izobrazbo. Vse kakor je sama aktivnost delavcev v najrazličnejših družbenih organih eden izmed mejnih kamnov, ki vodi .k vzbujanju zanimanja širših slojev delavstva za gospodarsko problematiko in ki jih navaja k samostojnemu razsojanju gospodarstva. S tem v zvezi je bilo predvsem veliko govora o metodi del,a samoupravnih organov v gospodarstvu. Ti organi bi namreč morali še bolj kot doslej proučevati posamezne probleme iz gospodarskega življenja. Tehnični organi in organi ekonomskega vodstva podjetja bi morali delavskim svetom ie predlagati posamezne pr opozicije, ki pa naj bi jih potem člani delavskih svetov sami proučevali in sami odločali, za kaj. se jim kaže odločiti. Na ta način bi delavci hitreje napredovali v pogledu njihove ekonomske izobrazbe, to pa je tudi istočasno eno izmed najmočnejših sredstev za preprečevanje slehernega birokratizma v gospodarstvu. V razpravi o vsebini ekonomske vzgoje so bili usvojeni trije pomembni principi: Prvi, delavcem je potrebno ne samo statično, ampak dinamično ekonomsko znanje, ne samo poznavanje posameznih ekonomskih feromonov, ampak poznavanje ekonomskih zakonitosti, razumevanja dogajanja v ekonomiki. Drugi, vsebino ekonomske vzgoje predstavlja problematika sodobne ekonomike. Tretji, ekonomsko znanje je za delovne ljudi naše epohe objektivna potreba in ne samo subjektivna želja. Zgodovinski razvoj je pripeljal do tega, da družbenoekonomsko kapitalizem ne more več delovati na kapitalističen način in se javljajo elementi socializma v najrazličnejših oblikah v vsej sodobni družbi. Vsled tega se socializma ne more omejevati niti teritorialno niti v neke določene družbene sisteme, ampak je postal zgodovinska nujnost v družbenem razvoju sedanjosti. Na ta način tudi v vsem sodobnem svetu dobivajo delavci povsem drugačen položaj v gospodarstvu, kot so ga imeli v klasičnem kapitalizmu, ne glede na to. kako jasno so že izoblikovane dejanske oblike socialističnega združevanja proizvajalcev. Tak položaj delavcev je tisti, ki pravzaprav poraja potrebo po ekonomski kulturi sodobnih ljudi. Seveda je, izhajajoč iiz tega položaja delovnih ljudi, povsem jasno, da je za solidno ekonomsko vzgojo potrebna kombinacija Nadaljevanje n.a 8. strajli I z NAŠIH ORGANIZACIJ PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Dobro se pripravimo Spet je leto okoli in približal (e je čas občnih zborov. To je za vsako našo organizacijo sila pomemben dogodek, ko pregledamo, kaj smo to leto napravili, kako gospodarili, kako smo se izobraževali, takrat e pomenimo o načrtu za naslednje leto ter izvolimo novo sindikalno vodetvo. Ker je občni zbor torej tako pomemben dogodek v življenju organizacije, ga moramo dobro pripraviti, da bo dal res vse tisto, kar od njega pričakujemo. Kaj pa je tisto, kar pričakujemo od občnega zbora? V prvi vrsti menimo, da bi morali na občnem zboru pregledati gospodarjenje po zadnjem občnem zboru in ga primerjati * nalogami, ki so določene v družbenem planu ter kako so se pri tem uveljavili delavski organi upravljanja, kakšni so problemi podjetja in kako se jih je loteval delavski svet. Tesno s tem je povezano vprašanje produktivnosti dela. Za nas je to osrednja stvar in bi ne smelo biti občnega zbora sindikalne podružnice gospodarske organizacije, k,: bi tega podrobneje ne analiziral. Marsikje je namreč še razširjeno mnenje, da je moč dvigniti življenjsko raven le « povišanjem plač. Izkoristimo občni zbor za to, da pokažemo tesno vez med produktivnostjo dela in našimi zaslužki. Saj je za vsakogar, ki hoče trezno mislili, to kaj preprosta računica: čim večji bo narodni dohodek, tem več si bomo lahko razdelili. Življenjska raven pa ni odvisna zgolj od tega. Vrsta činiteljev je še, ki odločajo o realni plači. Gre za gospodarjenje z družbenimi sred-■tvi, ki jih ustvarjamo v naših podjetjih, pB najsi ho to za gospodarjenje v komuni, okraju in republiki. Zato občni zbor ne bo mogel mimo ugotovitve, da so vsa naša prizadevanja tesno povezana z delom komune in samoupravnih organov. Ce je komuna siabo gospodarila, če je bil trg slabo založen, so delavci blago drago plačevali in za v tovarni prislužen denar manj kupili, kot bi lahko. In ko smo že pri prizadevanjih za življenjsko raven, pojasnimo, da je tudi sistem norm in premij eden izmed bistvenih činiteljev, ki vpliva na višjo produktivnost In s tem posredno tudi na višjo življenjsko raven. Občni zbor naj pomede z mnenji, da mora dobiti vsak član kolektiva premijo in da vodstvenemu osebju premija ne pripada, saj taka mnenja še žive v marsikateri sindikalni organizaciji. Seveda je to le delček vsega, o čemer naj bi razpravljal občni zbor. Iz tega, kar smo tu kratko našteli, pa je moč razvideti, da bomo razpravljali v prvi vrsti o sebi, o svojem delu in povezanosti tega delg z našimi splošnimi prizadevanji. Odraz tega mora biti tudi poročilo, ki ga ne začenjajmo z visokodonečimi frazami o naši zunanji politiki in sock.lmmu nasploh. Poročilo naj bo konkretno in naj obravnava probleme v kolektivu in komuni. Partijski voditelji, ki jih bomo nedvomno povabili na občni zbor, pa naj pokažejo širše perspektive razvoja socializma pri nas in v svetu. Kajpak ne oi bilo napak, če bi povabili na občni zbor, če že govorimo o vabilih, tudi občinske može, ki bodo znali podrobneje raztolma- čiti marsikatero stvar iz komunalnega življenja. Menda pa ni treba posebej naglasiti, da mora občni zbor povedati, kakšna je bila pri vsem, tem vloga sindikalne organizacije in kakšne so njene bodoča naloge, saj je to vendar občni tralnoga sveta je razpravljala o zbor sindikalne podružnice. To smo zapisali, ker se je nekje dogodilo, da so govorili o vsem, le o sindikatu ne. Zdaj pa še nekaj tehničnih navodil! Tudi letošnje občne zbore bomo opravili po pravilniku o občnih zborih. Podružnice naj bi opravile občne zbore do konca novembra, občinski in okrajni sveti ter republiški odbori pa v decembru tako, da bi bil lahko občni zbor Republiškega sveta v januarju. Ker je stvar taka, morajo seveda vsa višja sindikalna vodstva čimprej določiti število delegatov za svoj občni zbor, ki jih je treba izvoliti v podružnicah. Na: občnih zborih bomo sprejemali tudi proračune za naslednje leto. Vsekakor bomo razpravljali tudi o blagajniškem poročilu, vendar zaključnega računa za letos še ne bo, ker je naše finančno poslovanje urejeno po koledarskem letu. Zaključne račune bomo sprejemali na posebnih sestankih članstva po novem letu. Da pa bi lahko sestavili proračune, morajo v podružnicah vedeti. kakšne bodo kvote za višja sindikalna vodstva v naslednjem letu. Centralni svet priporoča, naj bi kvot ne menjali veliko, zanj ostane še nadalje kvota 5V«s Zato naj višja sindikalna vodstva čimprej določijo, kakšna bo njihova kvota. Kvote bodo naslednje leto enake za vse strokovne sindikate in društva. Ce bo pri društvih na primer kakšna razlika, bo to vprašanje urejeno bržkone z dotacijo Republiškega sveta. Društva upokojencev ne bodo plačevala nobenih kvot ostalim sindikalnim vodstvom. Kvote za sklade za nezaposlene člane sindikata bodo občinski in okrajni sindikalni sveti vnesli v proračun po odobritvi Republiškega sveta, ker bo Republiški svet le po tem dolžan dodeliti morebitne dotacije, če bi med letom katerem« jzmed sindikalnih svetov zmanjkalo sredstev iz tega sklada. Organizacijska komisija Cen- čl^harino na blagajni podjetja. Menijo, da ni nobenih zadržkov za to, saj pobirajo na ta način sindikalno članarino tudi v nekaterih kapitalističnih državah, in da ni kršeno načelo demokratičnosti, če tudi pri nas, kjer so tovarne družbena, lastnina, uvedemo tak način. O tem pa mora sklepati članstvo. Če se kolektiv tako odloči, je treba sestaviti seznam vseh članov, na katerem naj vsak član pismeno potrdi, da se strinja s takim načinom pobiranja članarine. Če bi se kdo ne strinjal, bo moral blagajnik od takih še naprej pobirati članarino na stari način. Podružnične odbore in nadzorne odbore pa čaka pred občnimi zbori še ena naloga. Sedaj je čas, da urede, kdo je član sindikata in kdo ni, saj mora biti pred občnim zborom javno izobešen seznam članstva, ki ima na njem aktivno volilno pravico. Izkoristimo to priložnost in pober.mo zaostalo članarino in vključimo v našo organizacijo vse tiste, ki so stali doslej ob strani. Pri nas je še vedno okrog 130.000 neorganiziranih! Republiški svet smatra, da je sedaj tudi čas, da pridemo končno na čisto, koliko sindikalnih organizacij imamo. Po finančnih obračunih in statističnih podatkih se te številke pogostokrat ne ujemajo. Vsak sindikalni svet bi moral točno razčistiti, koliko podružnic deluje na njegovem področju in v kateri strokovni sindikat so vključene. Marsikatera VSEM CtOSFOMRSKIM ORGANIZACIJAM M USTANOVAM! »Delavska enotnost« — glasilo sindikatov Slovenije opravlja danes še posebno važno politično in gospodarsko vlogo, ker so prav sindikati sestavni del organizacije delavskega in družbenega upravljanja. Od tod tudi veliko zanimanje za naš list, ki je močno razširjen v naših podjetjih in ustanovah. Prav iz teh razlogov smo se odločili, da bi bilo prav, če bi naša podjetja, ustanove, ljudski odbori in drugi objavljali v Delavski enotnosti« vse vrste oglasov. Še posebno vas vabimo, da objavljate v našem glasilu razne razpise za nova delovna mesta, štipendije, licitacije itd. Tudi vsi, ki hočejo zaposlitve, bi lahko s pridom oglašali v našem glasilu. V »Delavski enotnosti« objavljajte tudi gospodarsko komercialne oglase kot na primer: iskanje in ponudbe strojev, surovin, blaga in slično. Naročajte tudi male oglase in bodite prepričani v uspeh oglasov, ki jih bo objavljala »Delavska enotnost«, zato ne pozabite na naslov: Uprava »Delavske enotnosti«, Ljubljana, Čufarjeva 3, poštni predal 284. Pl 1^'ii Itrii la t 1e,n , 1 ht raif N 1 i K OJ , ka : in , podružnica nima prave štampiljke, ali je sploh nima. Uredimo to! Republiški svet bo* izdal posebno navodilo glede sestavljanja seznama organizacij. Ce je treba še kje kaj podružnic združiti ali iz ene napraviti več, uredimo to sedaj pred občnimi zbori, da- ne bomo stalno »reorganizirali«, kar ustvarja samo zmedo in nikdar ne veš, kako je z organizacijami. Enkrat temeljito razmislimo in odločimo tako, da bo to držalo za daljšo dobo! Pri tem upoštevajmo, da morajo preiti do konca leta vse podružnice samostojnih avto-remontnih podjetij v sindikat kovinarjev, gozdna gospodarstva, podjetja za eksploatacijo in vzgojo gozdov, gozdne uprave in logarji pa v sindikat lesnih delavcev. Recimo še a, da bodo morali vsi sindikalni sveti po občnih zborih sestaviti analizo občnih zborov ter jo poslati nadreje" nim sindikalnim vodstvom. Občni zbori naj ne bodo zgod formalna organizacijska zadeva, ki jo moramo opraviti vsako leto. Bodo naj velika manifesta-* cija enotnosti kolektiva in na' zares pokažejo probleme, s katerimi se naše organizacije ukvarjajo, ter postavijo konkretno naloge za bodoče delo. Zato nal ■; bodo tudi sklepi jasni in Pre*r L*11 vsem konkretni, da bo novi od-bor vedel, kaj mora začeti in n® katera vprašanja mora osredo točiti svojo pozornost. Ko izbirali nove odbornike, zlas s,-ta H kjer j^iS k:er 'Vi 1)1 v 'Vi is0: K ji. pazimo, da bomo izbrali take. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V LITOSTROJU imajo voljo do sindikalnega dela, ki uživajo ugled in zaupanje kolektiva in ki bodo sposobni voditi ^ kolektiv, ki bodo znali voditi k0' lektiv ter mu kazati pravila® |o ZAŽIVELA SO IGRIŠČA rešitve po socialističnih načelih- Pri tem zaupajmo mladim to,'a' Letos smo med delavci Lito- movanja organizirala nogometni stroja oparili široko športno turnir. Prijavilo se je že osem razgibanost. V zadnjem času so moštev s 159 tekmovalci. Od- ttd v le rišem in tovarišicam in jih volimo v nove odbore. Izbira kaI'" didatov za nov odbor je sila od' ^ govorna naloga, pri čemer naJ igrami. Tako so organizirali med-obratno tekomovanje v namiznem temisu, šahu, streljanju in kegljanju. S temi tekmovanji so hoteti poživiti športno življenje med delavci. Sindikalna podružnica je tudi v jesenskem delu tek- MALI OGLAS PRODAMO 2 SINGER ŠIVALNA STROJA 31 K 15 glav.i po 30.00« in' Lirtco^vo peč š!t. 4. Ogled v podjetju »Dežnik«. Ljubljana, Aleševčeva 12. PREDILNICA LITIJI - razpisuje naslednji delovni mesti: h tehničnega vodje, 2. šefa biroja za napredek proizvodnje. Pogoji: ad 1. tehnična fakulteta in najmanj 5. let prakse v tehnični stroki ali srednješolska izobrazba in najmanj 10 let prakse v tekstilni stroki; ad 2) visokošolska izobrazba (pravno-eko-nomska ali tehnična fakulteta), praksa zaželena; ali srednješolska dzobrazba in najmanj 5 let prakse v tekstilni stroki alti v drugi stroki na podobnih delovnih mestih z 10 let prakse. Plača po tarifnem p-ravilniku. Družinsko ozir. samsko stanovanje zajamčeno. Nastop službe takoj aii po dogovoru. moštvo pa bo dobilo prehodni pokal. Ce bo kialko moštvo osvojilo pokal trikrat zapovrstjo, bo ta prešel v njihovo trajno last. Vse tekme bodo odigrali na igrišču športnega društva Ilirije v Zgornji Šiški, sodili bodo sodnika amaterji. Po končanem turnirju bodo izbralii najboljše moštvo, k>i bo zastopalo »Litostroj« na tekmovanjih z ostalimi podjetji v okviru delavskih športnih iger. V počastitev 29. novembra bodo organiziradii tudi velik nogometni turnir za pokal sindikalne podružnice. Toda s tem športno udejstvovanje Litostroj čaraov ne bo še pri kraju. Pripravili bodo še več tekmovanj v namiznem tenisu in kegljanju, na katere bodo povabili številne nove delavce. V. A. razgibanost. V zadnjem času so mosiev s lemiiuvaici. ou- - ni- !'il« začeli z ^delavskimi športnimi igrali bodo 56 tekem, najboljše sedajmo ,-udem kki so ^ polna H usta lepih besed o enakosti- * < lo v ^ f1 j temi besedami pa se skriva 1 Sj ' želja po osebnem uveljavljanji marveč izbirajmo ljudi, ki bod<> znali v vsaki situaciji z dela^ ^ a j ti najustre2' K o v prid kol«*' skim instinktom naj nejšo rešitev, ki bo v prilivu in skupnosti. In ne obesim vsega bremena na rame le ne*?: tovarišem! Več glav več ve, 1® 0rg: V že star pregovo^ in od tega imelo naše delo le korist. 0r'g; ^ : Nedvomno je čas občnih K zhO- Hjj rov priložnost, ko bodo mora višja sindikalna vodstva kreP*. prijeti za delo in pomagati P°, družpicam, da bodo občni zh1’' uspeli tako, kot si želimo, ter bodo vplivali na to, da ta ziin5 čas dobro izkoristimo zlasti široko prosvetno dejavnost. IZ OKRAJNEGA SINDIKAT.NEG A SVETA KOPER PRIPRAVLJAMO SE M 03ČHE ZBORE V okrajuem sindikalnem svetu Nova Gorčica se že pridno pripravljajo na letne občne zbore sindikalnih podružnic. Tako so .se na zadnji seji dogovorili, da se bodo vsi občinski sindikalni sveti pomenili s posameznimi podružnicami, kako bi najbolje pripravili občne zbore. Pri pripravah bodo pregledali dosedanje delo v sindikalnih organizacijah* 4n se seznanili s posameznimi problemi. Zanimali se bodo tud«, kako je s sodelova- njem med sindikalnimi pod;‘ nicami in organi d-elavs*'”. upravljanja. kifi rlzi 'ah ?4r> fiei, 'o i C % t&ši S boi. Preklic sindikalnih knjižic N ‘ih brij 3* Sindikalna podružnica Store proglaša za neveljavn dikalne knjižice naslednJ1/1 nov: Milan Kolar, strojni m čavn.iear mehanične dela 't Franc Gorišek, električar, in Gajšek, delavka v šamota-tn Vilka knjižice li20846). d. n. O v SIROM PO DOMOVINI OB PRAZNOVANJU SVETOVNEGA DNE OTROKA Družini, otroku vso skrb P; aakaj ta-iml sem obralta! abrnej«; toraj, železniško K ^‘ijšče, kjer se čapljo proge . strani .naše dežele. Ob fo-15aku z ljudmi sem zvedel bolj fl-’č kaj razveseljivo novico. a železniški postaji itnanv) že Hto let čakalnico -za matere i otnoke. Pcglejite, lepo je v^nljiana soba. gnažna je in v skrbi za poiujoie i ;®tnoiQi ur/užbenjka. j I'i. teden ail dva. ho še skr-^ za nje, toda čez mesec dni, ia E oktob.na deiios dalje, je ne ^ V*č tu. Čakalnico za mater I, otr,o:ka na tej postajli, kjer P^no ,pr pelje z vseh treh ia,lli po nekaj vlakov na dan, l ukintlii. In .kje bodo žene f^tnoci, sem se zavzel? Čakale .^'0 v tejile čakalnici, so mi ^taali prehipdno čakalnico, 1 . ^r že nikdar nisem vihtel za-ih šh vhodnih im Azhodmih vrat, ih *r neanansko piha ta kjer je e- f**>ihi poitnice Danes, Vh hladno, tudi v sončnih „ temno, skratka, čakali naj v v čakalnici, kjer je človeku a’ ^fijetno, mučno. c0 , š^kai tak©? sem se zavzel-s" S °^čina, ma katere področju ^ J! čakalnica, 9e zmore sama ježkov za plačo osebja, so mi r In sosedne občine menda ’* 1, ' nimajo za to dovolj denar-»J « in ! L^jona. kot pravijo, v — ša-kotiček. Zaprli j© bodo, zato bo čakalnica spre- čeprav je železnica dajala jn je še pripravljena daj ati sobo brezplačno v uporabo za ta človekoljubni ta socialni namen, jo je brezplačno ogrevala in bi jo prav gotovio ogrevala še naprej, kjer so za nekaj minuit ailii oeilo uro, dve, našlo zatočišče matere z icftrokii. Nekaj dimi je že mlinilo od tega, ko sem zvedel za ta dogodek. Nisem vpraševal, ali so na tem železmišiccm križišču res ukiniili čakalnico, uikiinHi na prvi dam praznovanja Tedna otroka im’ se namesto žema in obrok zbirajo v malti sobloi šahiisti. Dovolj mii je bil že samo namen o tem, dovolj govorice o ukinitvi. Vpraševal sem se im še se vprašujem, ali so sveti za varstvo družiine, sve-a za varstvo inatere in obroka vseh prizadetih občim dovolj pretehtali svojo odločitev, ali družbene organizacije ire® niso ničesar ukrenite, da bi se kaj mkega ne zgodilo, ali so se Ljudje v tamkajšnjem, kraju docela zavedli posledic, če bo ukinitev čakalnice uresničena. Kaže, da najbrž ne. 'To, kar sem napisal, je le drobcen primer iz vsakdanjega življenja, šal ne edini. Ponekod res ne mislijo na te stvari vse leto, temveč o varstvu otroka im družine kampanjsko govore kopico Baz tedaj, ko je takšno praznovanje pred . durmi. Da, takšnale kampa n j šč ima nam škoduje. Vse teto bi morale družbene organizacije, organi družbenega upravljanja v komuni, vzgojitelji, starši in drugi, razmišljali o zaščiti im vzgoji otnok, prevzemati določene obveznosti, skrbeti, da bi imela sleherna družina pri šolanju im vzgoji otrok potrebno pomoč, da nam n,e bi bilo žal sredstev, ki bi jiih potrošili za ustanavljanje in vzdrževanje ustanov, ki so kakorkoli v pomoč družini, zlasti dmižimii, kjer so žene zaposlene. Pozornost slehernega izmed nas bi morala biti v tem, da mlademu rodu zagotovimo srečnejše ta lepše življem j e, da omogočimo otroku, da se v gmotnem, moralnem ta duhovnem pogledu normalno razvija. Prijeten je večer v domačem družinskem kroga, kadar je družina zbrana okrog mize. PO SEJI RO SINDIKATA KOMUNALNIH IN OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE Večja skrb izobraževanju Statistični f>odatki o vzgojnem delu sindikalnih organizacij komunalnih in obrtnih podjetij kažejo, da je bilo letos že 252 predavanj. Ta številka dokazuje, da si tudi te sindikalne podružnice prizadevajo razširiti splošno in strokovno izobrazbo svojega članstva. Toda tudi obrt- O PLENUMU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA ŽELEZNIČARJEV SLOVENIJE Preveč ali premalo delavcev ? j " vseh zadnjih letih so sim-e ‘kalne podružnice napravile i. jtaiemben korak pr;, ■strokov-' |1"'rn usposabljanju delavcev. ' i^htk; namreč kažejo, da je ' IP5.5 opravilo prvi razred j ljtnriazije 164 Ižeteznilških de-I V>v, medtem ko se je prija-' za posečanje raznih šol 340 3 j e2b!čarjev. Med letom pa jih 3 Odstopilo 150. Toliko želeani- je opustilo šolanje, ker ’ ^ ^‘kalne podružnice bržčas ni_ ’ '-hale povedati svojim čla-' kako velikega pomena je 'ia,1- 63 iz°Ei'3ževanje. V Ljub- 't Lb1'’ Celju in Novem mestu pa , imunizacije sploh niso smatra-ia Potrebno, da bi pomagale ^--•»izirati razne šole in tečaje >Wzir Zele2niča:rje. L še manjka srednjega in strokovnega kadra, je v Ljubljani t;, ekcija železnic fg^^la štipendije. V delavni-!ri kurilnica« pa so lani or-‘fali tečaje za .visokokvali-j0 rane defiavce. Trenutno ima-0j,tlal|več težav glede vlakovnih Sl^^vnikov, prihodnje leto bo ^ namreč v pokoj 50 vlakovnih L.^Vhikov in setov postaj- v 4l^ethi šoli imajo le 21 kan-let °v’ medtem ko bodo dobili ’l'oa,^57 la kake 3 prometnike. t6Šj].ežavno vprašanje bi lahko fa. 1 teko, da bi sprejeli v te-toj udi ono osebje, ki nima po-e srednje šole. tod^Ean primer je s stroje-■ *a v I^’astevu ne more kor f'‘\‘ vsem potrebam in ka-kaže tudi v prihodnjih le-tpijj0'3 verjetno, da hi iz te šole i« a” ■ ^0vo'i strojevodij. Zato Ij^./bo potrebno, da začno v J?n‘ s P°seibnim strojevod-tečajtin. Na železnici je precej delovnih invalidov, hkra-. ti pa primanjkuje precej delavcev v transportni službi, potniških blagajnah in raznih ostalih oddelkih. Prav bi bilo, da te ljudi zaposlimo samo na teh delovnih mestih, saj bi jih lahko hitro prekvalificirali ob malenkostnih stroških. Seveda bi moralo železniško transportno podjetje čimprej začeti s posebnim tečajem za te invalide. Toda kljub pomanjkanju kadra na železnici se bi marsikje lahko povečala delovna storilnost. O tem vse premalo razmišljajo sindikalne podružnice ta organi delavskega upravljanja. Ze na IV. kongresu železničarjev smo slišali, da je treba najprej proučiti vse one momente, ki vplivajo na produktivnost dela. Pogosto zamenjujemo na železnici produktivnost z intenzivnostjo dela. Železniški »oooooooooooooooooooooooooooooocmooooooo Gospodarska razstava Giospodairsko razstavo, ki je bila v okviru kuiturno-gospo-darsike-ga tedna v Slovenskih Konjicah, je oblakajlo 6.700 ljudi. Zelo dobro so bile obiskane tudi kulturne prireditve v tem tednu. Slavnostni aikadsmiiji, ki j.e bila oto otvoritvi tedna, je prisostvovalo 600 ljudi, na zaključni predstavi To te ga teatra pa je bilo nekaj več kot 800 ljudi. Neboliiko slabše je bilo z oblakom ostalih prireditev. Ob zaključku tedna so se pometale tudii streLike družine te Slovenskih Konjic (dve ekip”). Vojnika, Bobme ta Strmca. delavci sii želijo, da bi s čim manjšim fizičnim naprezanjem dosegli večji delovni učinek in tudj boljše delovne pogoje. V železniških podjetjih je še precej delavcev, ki niso pot-ebni. Morda Pa bi le kazalo, dr ukinemo nepotrebna delovna mesta ta odvisno delovno silo zaposlimo tam, kjer so preostali delavci preveč obremenjeni- Za varnejši-, promet ta boljše delo bi bilo treba bolje urediti higiensko-tehnično ta zdravstveno zaščito. Nujno je, da sindikalne organizacije poskrbijo, da se bo izboljšala te zaščita. Nadaljnja naloga, pred katero stojijo sindikalne podružnice, je ureditev delovnega časa. Ko bo osnutek uredbe pripravljen, naj bi ga zares dobro proučili, da bo vsaj v glavnem zadovoljivo urejeno to, za železničarje tako pereče vprašanje. N. B. IZ KONJIC Zmagali so Komjiča.ni s prvo ekipo, drugo mesto pa je zasedla konjiška druga ekipa, sledijo Vojnik, Dobrna ta Strmec. Na splošno strelci niso pokazali pričakovanih rezultatov ta so zate favoriti za prva mesta obiskovalce tedna nekoliko razočarati. L- V. 16 NOVIH STMOVMJ Na zadnji seji ljudskega odbora komjiške občine so sklenili, da bodo zgraditi večji stanovanjski blok s 16 stanovanji. Z gradnjio bodo začeli prihodnje- teto. Finančna sredstva bo dobila občina iz'sklada za gradnjo stanovanjskih tuš, S to na zbornica bi morala bolj skrbeti za strokovno vzgojo. V večji meri kot do sedaj bi morala pripravljati razne strokovne tečaje, medtem ko b[ sindikalne organizacije poskrbele, da bi bilo na teh predavanjih čtmveč poslušalcev. Koristno bi tudi bilo sodelovanje sindikalnih podružnic z ljudskimi univerzami, kadar gre za predavanja druž-b eno- e k ono ms k-e g a značaja. V Ljubljani so organ izi.rali spomladi vsi sindikalni občinski sveti uspele seminarje. Predavanja so bila zelo dobro pripravljena in poslušalci so bili zadovoljni. Na teh seminarjih so člane podružnic seznanili z osnovnimi gospodarskimi in ekonomskimi pojmi. Seminarji so dokazali, da dobro pripravljena predavanja zlahka pritegnejo delovnega človeka. Ce hočemo utrditi delavsko upravljanje, potem moramo delav.ee nenehno seznanjati z njihovimi pravicami in dolžnostmi. V nekaterih obrtno-komunalnih podjetjih bi morali zaradi velikega števila novih delavcev te seznanjati z Ali si naročnik »Delavske enotnosti«? Si že poravnal obveznosti do »Delavske enotnosti«? Mi jo moramo do tiskarne, sicer nam lista ne bi tiskala OOOOOOOOOOOOOOOOOCX»OOOOOCOCOOOOOOOOQOOOC gradnjo bi se stanovanjska kriza v samih Konjicah kot upravnem centru Občine ta središču gornje Dravinjske doline nekoliko omilila. Gradnja je v celoti potrebna, saj v zadnjih desetih letih mi bito zgrajenih v Konjicah več kot 6 novih stanovanj: Sele v zadnjem času je občima s prezidavo večjega mlinskega skladišča uredila štiri družinska stanovanja. Ker bo letošnje oziroma prihodnje teto dogradilo svoje stanovanjske hiše tudi nekaj zasebnih graditeljev, bodo njihova dosedanja stanovanja dobili potrebni prosilo!. _____ najosnovnejšimi ekonomskimi pojmi. Posamezne organizacije naj bi to tvarino prilagodilo stopnji izobrazbe udeležencev seminarja. V občinskem sindikalnem svetu Ljuhljana-Center So na primer sestavili program seminarja tako, da so povabili ljudi po določenih strokah. Prav bi bilo, če bi Republiški odbor Sindikata obrtno - komunalnih delavcev posredoval program seminarja občinskega sindikalnega sveta Ljuhljana-Center š« ostalim sindikalnim svetom. T[ bi potem ta program prilagodili svojim razmeram. Seveda bo treba v bodoče poskrbeti, da bodo predavanja in seminarji dobro pripravljeni. Ne bi bilo napak, če bi večkrat suhoparna predavanja poživili z grafičnim prikazovanjem posameznih številk. Pri seminarjih ne smemo pozabiti tudi na sistem. Ogromnega gradiva o delavskem ta družbenem upravljanju ne kaže strpati v eno samo predavanie. Ce hočemo tako obširno gradivo obdelati, potem je potrebna vrsta predavanj. Delavce bi v zapovrstnih predavanjih seznanili z osnovami politične ekonomije, organizacije proizvodnje, gospodarjenja itd. Pri prosvetljevanju članov sindikalnih organizacij bi morale odigrati pomembno vlogo tudi »Svobode«. Za to delo se ta društva do sedaj niso kaj prida zanimala, v največji meri radi tega, ker sindikalni odborniki ne delajo aktivno v njih. Prav bi bilo, da bi ob letošnjih občnih zborih prišli v odbore Svobode tudi predstavniki sindikalnih podružnic. Namen Izobraževanja je nenehno dvigati socialistično zavest, širiti obzorje in razgledanost delavcev, jih usposabljati za upravljanje v gospodarstvu. Hkrati smo dolžni poskrbeti tudi za to, da bodo mogli naši ljudje presojati negativne in pozitivne družbene pojave, kar bomo dosegli le s sistematičnim vzgojnim delom v sindikatih. To je nekaj misli o izobraževanju članov sindikalnih podružnic, o čemer so tudi veliko razpravljali na zadnji seji Republiškega odbora Sindikata komunalnih In obrtnih delavcev Slovenije, . N. B, NASE GOSPODARSTVO ZAPISKI O DRUGI RAZSTAVI ČEŠKOSLOVAŠKE STROJEGRADNJE V BRNU Moč in napredek češkoslovaškega gospodarstva Na povabilo trgovinske zbornice Češkoslovaške sem skupno s tovarišem Zoranom Jovanovičem, gospodarskim urednikom »NINA« iz Beograda, obiskal. drugo razstavo strojegradnje Češkoslovaške. V naslednjem sestavku posredujem bralcem nekaj vtisov s te razstave. Predstavljajte si, da stoji poleg KO-diOihniih železnišlkiih potniških in •desettonskih tovornih vagonov nekaj deset metrov dolg vagon, ki sprejme nase breme 160.000 kg, aili si predstavljajte kuhinjsko zajemalko poleg nekaj deset ton težkega bagra, ki se premika na meter -širokih goseničnih verigah in dvigne hkrati deset ton rude ah zemlje. In predstavljajte si, da vidite nialo ročno sesalko in okrog nje kopico otrck, k) z veseljem pritiskajo na ročico, da natočijo v minuti pet ali deset litrov vode im poleg n,je velikanko, ki bruhne v mmut| nekaj deset tieočev, ne 300 tisoč litrov vode, in pred vami bo v vsej svoji veličini in pestrosti II- razstava čer škoslovašlke strojegradnje v Brnu. Podobno, kot smo mi letos podvojili prostore Zagrebškega velesejma, so tudi v Češkoslovaški v nekaj mesecih podvojili razstavne prostore v Brnu. Lani so razstavljali! izdelke strojegradnje na prostoru, ki je menili 32.000 kvadratnih metrov. Letos pa sm v spomiadanskilh in poletnih mesecih razširili razstavne prostore na , S6.000 kvadratnih metrov. In ob-tjubiil! so, da bodo na tem razstavnem prostoru pokazal j. vrsto novosti, zato tudi ni nič čudnega če je zanimanje za razstavo v lirnu iz dneva v dan bolj naraščalo. Medtem to je lani v treh tednih obiskalo brnsko razstavo 900.000 ljudi, je prišlo leto« v prvih štirinajstih dneh na razstavne prostore že nad milijon Čehoslo-vafcov im seveda tudi številnii tu-'ji gostje iz tujine. Od skrajnih meja države so dan za dnem vozili v Brno avtobusi, poln} rado- vednih obiskovalcev, in na kolodvoru v Brnu so se ustavljali vlaki, natlačeni kot da prihajajo ljudje na največjo slavnost. Res, v Brnu ie billa slavnost. Slavnost delovnih uspehov, ki niso majhni. Prireditelji so poiskrbe-jj za vse, za ugled razstave in za duševno razvedrilo sto im sto ti-sočev, za milijon in več. Poleg dvanajstih paviljonov im petih zunanjih razstavnih prostorov, je bilo tam še leSno gledališče, gledališko .poslopje Julija Fučika, prostori za godbe, baletne nastope plesalcev, ki so prirejali dan za dmem vrsto koncertov in nastopov. Tu so billa predavanja o razvoju in vlogi razvoja te ali one panoge, skratka, kdor- se je zanimal za strokovna predavanja, za gos-podanki razvoj Češkoslovaške, je dobi] tu obilo gradiva. Človek, ki hodi iz paviljona v paviljon, se konec koncev tudi utrudi. In tudi za to so poskrbeli prireditelji (zdi se mi, da pri nas na to preveč pozabimo) okrepčali so se lahko v številnih paviljonih, kar na razstavnem prostoru, in se oddahnili na klopeh v pa-vMljomih, na klopeh ob poteh ali pa se oddahnili v parku izza razstavnega prostora. Seveda ni nič čudnega, če je potemtakem meril ves prostor, namenjen razstavi industrijskih predmetov, razvedrilu in oddihu, 40 ha zemljišča ram ob robu Brna, znanega industrijskega mesta Moravske. V dvanajstih paviljonih, od katerih meri vsak več kot 2.000 kvadratnih metrov, in na šestih zunanjih prostorih, je razstavila češkoslovaška industrija karkoli je omembe vredno, vse kar zlahka 'proda na domačem in seveda tudi na tujem trgu na Vzhodu ali Zahodu, v Afriki alt Ameriki. V Češkoslovaški dele industrijsko proizvodnjo na strojegradnjo in lokalno industrijo- Po tej ra zvrst it\ j spada pod, pojem strojegradnje izdelek, ki ga izdelajo stroji. Zato na razstavi niso pokazali samo strojev in naprav, čeprav bji človek po naslovu razstave sodil!, da bo videl samo turbine in stroje, temveč tudj kovi-naste predmete za gospodinjstvo, kmetijstvo, transport itd. Skupno so razstavili 2.821 predmetov, in sreer od navadnega kuhinjskega lonca, električnega štedilnika, do bagra velikana in. športnega letala dlo helikopterja, izdelanega v tovarni letal v Let-nanech, ki se dvigne do 4 tisoč metrov visoko in leti s hitrostjo 135 km na uro. Med razstavljenimi predmeti je bilo nad 2'50 novosti, jn sicer od avtomatskih in polavtomatskih obdelovalnih in drugih strojev, transporter jev. poljedelskih strojev, avtomobilov, električnih strojev im naprav, predmetov za gospodinjstvo, kom-.pirc&orjev do raznovrstnih : medi- cinskih inšl rumen tov, kot je na primer aparat za globinsko zdravljenje raka. V prvem > vhodnem paviljonu, grajenem v obliki okroglega, ndka) deset metrov visokega stolpa, so bili razstavljeni težki Ln lažji' obdeloval-™ stroji. V drugem so bile turbine im naprave za kemično industrijo, v tretjem stroji za kovinsko—predeilovasno i nd ustriljo, v naslednjih paviljonih pisalni im.drugi stroji, medicinski instrumenti, stroji za čevljarsko, tekstilno, steklarsko, keramično industrijo, telefonski in telegrafski aparat}, televizijske naprave, stroji za lesno-predelovalno industrijo itd. Na zunanjih razstavnih I 1 prostorih pa so se obiskovalca gnetli okoli raznih -voz.ifl, od koles do znanih »Java« motorjev, novih »Škoda« avtomobilov, težkih tovornjakov, železniških vozil, tramvajskih vozov, bagrov, transporterjev, poljedelskih strojev, in sicer od navadnega pluga do traktorjev, kombajnov itd. Skratka, razstava je nudila zelo raznoliko podobo češkoslovaške industrije. Razstava ni bila zanimiva samo zavoljo tolike pestrosti predmetov, temveč je bila tudi' poučna. Dobri dve tretjini strojev in naiprav je namreč na razstav} obratovalo. Okoli i strojev so hodili strojniki v zamaščenih oblekah, delavci so pripravljali surovine in delavke so zavijale končne izdelke v zavoje, jih opremljale z oznakami in zlagale v vozičke. Obiskovalci so lahko na primer* na razstavi zasledovali ves potek dela v tiskarni, od jedkanja klišejev do tir skanja na sodobnih tiskarskih strojih, videlj so lahko, kako izdelujejo v tobačni tovarni cigarete na sodobnem stroju, ki jih izdela v eni uri kar 70.000 komadov. Opazovali so lahko, kako pletejo stroji nogavice, kopalne obleke, kako 'izdelujejo blago za razna ženska oblačila. Delavci so zdaj pa zdaj pripeljali na razstavišče kovinske valje in drug material in potlej z njega odpeljali i gotove izdelke. To jre bila torej v 'nekem smislu proizvodna razstava, kjer je češkoslovaška industrija razstavljala svoje proizvode in obenem tudi izkoristila \sak stroj za proizvodnjo. Seveda proizvodnja ni tekila v tako hitrem tempu, kot v tovarni'. Tisoče in tisoče radovednih oblikovalcev je želelo to in ono pojasnilo, ta bi rad vedel za ceno stroja, drugi koliko kosov irzdela v sekundi, minuta ali uri, tretji, kaj so izboljšali in še in še. Radovedni' obiskovalci »o trumoma hodili skoizi ogromno odprtino vertikalne Franciso-ve turbine, izdelek Dimitrov iz Blanskega poleg Brna. Strokovnjak je obiskovalcem pojasnjevaJI, da bodo to turbino montirali v hid.rocentraiK Lipoo na VaJtavt, da tehta 1'76 ton, da bo proizvajala 64.500 kWh električne energije in da bo steklo skozi odprtino, ko bo v obratu, v minuti 460 hi vode. ro- sredstev nil za no spremenila struktura proizv nje in se tudi sedaj bistveno s P rtg minja. To je bilo vidno tudi n razstavi. Leta 1947 je bil pdi'Lri med proizvodnjo sredstev za. Pr izvodnjo in proizvodnjo sredst za potrošnjo 58 prot} 42. Ob z ključku prvega petletnega planai leta 1953, se je odnos spretne v korist proizvodnje sredstev za proizvodnjo in sicer v razmeri 62 proti 38. Toda že pred dve«na letoma so začeli v češk os lovni ri strukturo proizvodnje spremml , v korist vse večje proizvodu)® potrošnjo, tako .se remenil sicer ram0’ vendarle v korist sredstev za pn' trošnjo. Industrija je proizvajal 60"''« sredstev za proizvodnjo i® sredstev za je odnos spremenil za pob je ,--------- , industrije 40 odstotkov vsega škosilevašlkega izvoza. To je Yj'2T1 merjavj z letom 1937, ko je na tuje trge izvozila samo 6,4 ^ stotka proizvodov, tolakšen kot ga doslej še niso zapisal1- • čakovati pa je, da bo^ kako vos modernjlzacija strojev še vse v<:,j! i,n 'boljša, da bodo uporabil L matu v številnih novih in star) tovarnah še vse več avtoma1**! naorav. k3'*! Češkoriovask« vse in polavtomatskih kot je znano, so v s 1. oktobrom letos skrajšali lovni čas za dve uri na Skrajšanje delovnega dne r*’1-. ‘ nadomesti« 1 pravijo, moraijo — boljšo organizacijo dela, za matizacijo proizvodnje in pe.'11 . nimi ukrepi, skratka W°,rinje dela ne mislijo pospešiti z večjim fizičnim naporom rh" a ^ cev, temveč z nadaljnjo modern proizvodnije. In ta 'lU' ^ razvoja industrijske proizvodu^ žarijo. je billa na razstavi dovolj zfi°v<\, na ob pogledu na vrsto avb ^ skih in .polavtomatskih strojev, ^ vrsto novosti in tehničnih r/ P"’P vrne s;«^ nitev strojev za vse danskih panog. Peter Dom'* V kratkem sestavku je nemogoče opisati vse zanimivosti in novosti, ki jih človek opazi na podobni razstavi. Razstavljen} predmeti so dovolj zgovoren dokaz o hitrem povojnem razvoju industrijske prozvodnje češkoslovaške republike, posebno o velikih uspehih v razvoju strojegradnje, o razvo- J4*«} Številnimi novostmi, razstavljenimi na raz stavi strojegradnje v Brnu, je Češkoslovaška industrija razstavila tudi del rotacijske pvii, ki jc vidimo na sliki. ju črne metalurgije, proizvodnji premoga, nafte, elektroindustrije, kemične industrije, skratka o razvoju osnovne težke industrije. To potrjujejo stroji in številke. Da, tudi številke. Industrijska proizvodnja je glede na predvojno raven proizvodnje v .Češkoslovaški večja za dva jn polkrat, kar jc glede na tehnično in gospodarsko razvito predvojno proizvodnjo nedvomno velik uspeli. Visoka tehnična raven predvojne proizvodnje, spo&oiben tehnični kader, pa je bila tudi osnova za tolikšen razmah industrijske proizvodnje v minulih desetih letih. Seveda se je v povojnih 'letih talko kot pn uas uidi na Češkoslovaškeni bistve- Sami se vzdržujejo Ravenska žeilezarna _ lastna sredstva za izDcij^ r0. lastna sredstva za proizvodnje. Železarna PjbjoV šila iz. amortizacijskih *— 256 milijonov dinarjev za mestitev ln vzdrževanje 1 ^ w ,n —- _ - naprav. Ta denar bCjdf^^iteV nem pora.btli za naclom_-‘.e. raznih peči in strojev. Na«^cr .. . v__ ,1-,' n na vadi bodo začeta dela na u i4J reli čistilnici, na kisi acetilenski napravi. Za vz m »ravviAiilti 17. tU31 n , so naročali iz tujin®. ' stroje, ki bodo nadorne^^^p v stroje, ki ooao n;-‘uV'Vročene- v sedanje zastarele' m juliju so tudi nadaljevali na začetem 42 banova nj^^ bloku na Cečevju, za ka va # so zagotovili lastna »rea -je* sklada za prusto razpolaga1 •» V kakanjski termoelektrarni obratu) že drugi agregat , V Kaknju v Bosni je z obratovati ]U v ; Terrp^ drugi agregat Afc; ;g elektrarne. Dnevna zmog Termoelektrarne bo okolJr jon kilovatnih ur ®le energije. Lj ni re di tir Vi do da ‘e; lo: le d0 ta e-o 40 odstgflJkov sredstev šnjo. , . , Zamotane im kakovostne 'd® strijske naprave in stroji, k' l1. je videli obiskovriec na razriavt* so najlbolj zgovoren dekaz, da sedanja struktura češkoslova« ® industrije in mjen razvoj pomenj. bna činitelja v inidustriafe®®11^ vrste deželi na sveta Že leta J? ^ odpadlo na proizvode stroj0 ba de ■ dn, stv Zdi saj dic ste ko bs .°st »Delavska enotnost« — 5. oktobra 1950 ® ST. 4t NASE GOSPODARSTVO S PRVEGA SEJMA IZVOZNIH PREDMETOV NEPOSREDNI STIKI med našimi izvoznimi proizvajalci in tujimi kupci bodo še poživili izvoz Gospodarsko razstavišče v Ljubljani nas ni doslej skoraj bikoii razočaralo s svojimi prireditvami. To velja zapisati tu-ob prvem sejmu izvoznih Predmetov, ki je bil na razsta-Viščnih prostorih odprt v soboto dopoldne. Skoraj 400 podjetij je ha 21.000 km2 odprtega in zaprega razstavnega prostora razložilo predmete, ki jih izdelu-iejo za izvoz (in seveda tudi za domače potrebe). Na sejmu so ia3topana podjetja vseh naših Sospcuiarskiiih panog, in sicer mostojno prav tako nekaj podjetij, ostala zastopajo njihova in tudi naša izvozna podjetja. Čeprav so torej . na razstavi zastopana v dobršni meri podjetja Slovenije, to ne zmanjšuje pomena prireditve, Ikajti razstavljeno blago dovolj zgovorno govori, kolikšen je naš delež pri izvozu, kaj vse že izdelujemo in kakšna je kakovost našega blaga. Nad 10.000 povabljenih obiskovalcev iz 35 držav bo imelo torej precejšnjo možnost izbire. Izbira bi bila seveda še NEKAJ ŠTEVILK 9 IZVOZU Od leta 1950 do leta 1955 je por as tel izvoz od 43 milijard na 77 milijard dinarjev, to je za 1.8 krat. Izvoz Slovenije pa je narastel od 6 milijard 600 milijonov na 14 milijard dinarjev v minulem letu, to je za 2.1 krat. Od januarja do 'konca julija letos se je izvoz FLRJ v primerjavi z istim razdobjem lani dvignil za 32 “/o, v Sloveniji1 pa za 24 %. Izvoz proizvodov visoke stopnje predelave se je v zamjih štirih letih več kot podvojil, izvoz nepredelanih surovih in polizdelkov pa občutno zmanjšal. Povprečna vrednost izvoznega blaga narašča, znižuje pa se vrednost uvoženega. V Evropske države izvažamo 78.1 •/« naših proizvodov, in sicer v Italijo 15 •/«, v Zahodno. Nemčijo 14.3 °/», v Sovjetsko zvezo 11.3 %, v Švico 6.2 %,. v Anglijo 9.5 %, v Avstrijo in druge evropske države manj. kot 5 %. V Ameriko izvažamo 13.1 °/o proizvodnje, v Azijo 6.7 in v Afriko 2.1 %. Izvoz Slovenije presega jugoslovansko povprečje izvoza v azijske države. V celoti je opaziti težnjo, da si pridobimo nova tržišča v nerazvitih deželah. "hfvne in črne metalurgije ter heJcovin, lesnopredelovalne, tek-®felne, kovinske ter, .drugih in-"hstrij in seveda tudi kmetij-8^vot Na razstavi so pretežno ^hstopana podjetja iz Slovenije, jih nad 1.00 razstavlja sa-htostojno, ostala podjetja pa zaupajo posamezni izvozniki, jht »Tehno-impeks«, »Slovenija-3\ »Kemija-imipeks« itd. Iz ktlih republik razstavlja sa- večja, če bi se sejma udeležilo še več podjetij iz ostalih republik. Toda večja udeležba podjetij iz vse države in vseh panog bi sejem izvoznih predmetov spremenila v velesejem v manjšem obsegu, s čimer bi specializirana razstava izgubila na svojem pomenu, k; ga mimogrede rečeno že tudi , tokrat ob udeležbi skorajda vseh panog našega gospodarstva izgublja. Na še večjo specializacijo podobnih sejmov je opozoril tovariš Hasan Brkič v svojem raz_ " govoru z novinarji, ko je dejal, da bi imele po njegovem mnenju take razstave verjetno večji uspeh, če bi bile organizirane v okviru dveh ali treh proizvodnih panog, pri čemer bi sodelovali izvozniki vse države. "Enako mnenje so Izrazili tudi domači in tuji. razstavljavci v odgovorih na anketo o sejmskih problemih, ki jo je razpisalo Gospodarsko razstavišče. Toda že ta prvi Sejem je nedvomno dosegel svoj namen in Sicer s tem, da na pregleden in strokovno komercialen način pokaže tujim interesentom naše blago, ki ga proizvajamo za druga tržišča te/jim tudi omogoči neposredni stik s predstavniki proizvodnje in trgovine. Prvi sejem izvoznih predmetov Pa bo prav gobovo izpodbudil tudi tiste naše proizvajalce, ki še nimajo stika s tujim trgom, čeprav imajo po svojem proizvodnem programu in po zmogljivosti- za to vse pogoje, da vzpostavijo stike komercialnega značaja s tujino. Prizadevati si namreč moramo, da izvoz iz leta v leto narašča. Naraščanje izvoza lahko že sedaj opazimo. Toda izvažamo še vse premalo v primerjavi ž drugimi deželami. Lani je ha primer odpadlo na enega našega državljana 15 dolarjev vrednost;, izvoza, v Belgiji, pa je odpadlo na državljana 252 dolarjev, v Švici 250, Angliji 147, Zahodni Nemčiji 102, v .Avstriji 79 dolarjev itd. Izvoz bomo lahko še pospešili, če -bomo svoje proizvode prilagodili potrebam, željam, navadam in okusu tujega trga. O tem, se bodo predstavniki posameznih panog gospodarstva prav gotovo pomenili na sestankih in razgovorih, ki jih je prireditelj organiziral v času prvega sejma. V soboto so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli prvo razstavo izvoznih predmetov. Razstavo je odprl tovarii Hasan Brkič, predsednik komiteja za zunanjo trgovino, potlej pa so si gostje ogledali razstavne prostore. KREDITI IR OZIMNICE Narodna banka je izdala odlok o odobravanju kreditov za nabavo ozimnice, ki jih bodo odobravali na sedežih Narodne in komunalne banke, in sicer trgovskim podjetjem in trgovinam z.a promet s kmetijskimi pridelki na . drobno, gostinskim podjetjem in obratom, delav-skouslužbenskim restavracijam, menzam in dijaškim domovom. S temi sredstvi je moč nabaviti samo krompir, čebulo, papriko, zeleni paradižnik, korenje in rdečo peso, delavsko uslužben-ske restavracije, menze in dijaški domovi,. pa lahko nabavijo tudi fižol. Ker trgovinska podjetja na debelo opravljajo lahko tudi trgovinsko dejavnost na drobno brez posebnega dovoljenja, bodo take kredite odobravali tud; tem podjetjem.. Kredite za nabavo ozimnice bodo dajali s 6 odstotnimi letnim; obrestm; i,n z odplačilnim rokom do 30. aprila 1957, če pa podjetje proda blago prej, mora vrniti kredit pred končnim dogovorjenim rokom. Znesek zahtevanega kredita ne more biti višji od nabavna vrednosti blaga in morebitni!* prevoznih stroškov do skladišča podjetja. Sedeži Narodna banke bodo skrbeli, da bodo količine blaga, nabavljene, s temi krediti, v skladu s prometom in da bodo cene ustrezala tržnim razmeram, kredit pa rno-* ra biti porabljen, za kar je odobren, ter ga ne morejo izkoristiti osebe, zapostene v ipod- r jetju. TZ TOVARNE »KONUPt Analitična ocena delovnih mest Delavski svet v usnjarskem kombinatu »Konus« je na zadnjem zasedanju imenoval komisijo, ki bo analitično oce-niila delovna mesita v podjetju. Ko-misijii bodo pomagali vodilni strokovni delavci, ki so v posameznih oddelkih in obratih. Glede na veliko število delovnih mest in na sam proizvodni proces bo delo komisije precej odgovorno. L. V. GOSPODARSKE VESTI Za na4 Up milijard dinarjev sklenjenih pogodb Zagrebški velesejem je obiska-io po zadnjih podatkih nekaj nad eou.OifO ljudi. Lani ga je obiskalo le nekaj nad 33'0.{HX> ljudi. 2e samo obisk kaže na velik uspeh zagrebškega velesejma. Toda zagrebški velesejem je žel tudi velike komercialne uspehe. Lahko rečemo, da so v času velesejma inozemski razstavljavci razprodali skoraj vse razstavljeno blago. Predvsem velja to za Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Avstrijo, Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Iladij o in In-tiijo. Med domačimi podjetji je največ blaga prodala tovarna »Jugovimi« in sicer za več .kot ^ve milijardi dinarjev. Za več sto milijonov dinarjev so zaključile trgovske posle naše najbolj Znane in naj večje tovarne. Skratka, na zagrebškem velesejmu je bilo sklenjenih za nad 110 milijard dinarjev trgovskih tmgodb. Prva tobačna razstava pri nas V Skopi ju je bida ta mesec od:-**rta prva tobačna razstava pri *?as- Razstavljavci so prikazali ‘•szvoj pridelovanja tobaka pri vrste tobaka kakor tudi vse ??deike naše tobačne industrije, razstavo je obiskalo tudi precej .Ricev, predvsem tujci iz držav, m uvažajo naš tobak. Čeprav na izstavi niso računali na komercialne uspehe, so vendar ne- katera izvozna podjetja sklenila nekaj večjih izvoznih poslov. Gibanje izvoza in uvoza v avgustu Po prvih podatkih smo v avgustu izvozili za 7,722 milijard dinarjev blaga. Lani v avgustu smo izvozili raznovrstnega blaga za 6,771 milijard dinarjev. Največ smo izvozili končnih proizvodov in sicer za 2,746 milijard, dalje surovin, razen goriva za 2,202 milijardi, prehrambenih proizvodov za 1,652 milijard, ne-kemičnih proizvodov za 297 milijonov itd. V Zahodno Nemčijo smo izvozili raznovrstnega blaga za 1,403 milijarde, v Sovjetsko zvezo 1,053 milijard, Italijo 870 milijonov, ZDA 680 milijonov, _ Anglijo 460.4 milijone itd. V avgustu pa smo izvozili za tOSS? milijard dinarjev, lani v istem času pa za i2.8i-2'9 milijard dinarjev raznega blaga. Surovin, razen goriva sm« izvozili za 2,709 milijard dinarjev, prehrambenih proizvodov za 2,17 milijard, strojev in transportnih naprav za 1,914 milijard dinarjev itd. Največ blaga smo uvo,-zilii iz Sovjetske zveze in sicer za 2,2013 milijard dinarjev, iz ZDA 2,0^7 milijard,, iz Zahodne. Nemčije 1,142 milijard dinarjev itd. Gibanje jugoslovanske proizvodnje pohištva S proizvodnjo vseh vrst pohištva se ukvarja pri nas okoli 140 registriranih industrijskih podjetij. Razen starih podjetij obratuje že več novih kombinatov, med njimi naša znana tovarna v Novi Gorici in po ena tovarna upognjenega pohištva v Vrbovškem in Varaždinu. Osem velikih tovarn sodeluje v skupni proizvodnji s XJ%: Glede na predvojno proizvodnjo je proizvodnja pohištva porasla za 2.2 krat in sicer od 76.000 na 170.000 garnitur pohištva letno. Tudi izvoz pohištva nenehno narašča. Medtem kp smo leta 1953 izvozili raznega pohištva za S75 milijonov dinarjev, smo ga izvozi M lani že za 043 milijonov dinarjev. Največ pohištva smo prodali v Anglijo, ZDA, Holandijo, Zahodno Nemčijo to na Bližnji vzhod. 10 milijard deviznih dinarjev za napredek kmetijstva V prvih devetih mesecih letos je biilo zagotovi,leno nad 10 milijard deviznih dinarjev za nakup umetnega gnojila, kmetijskih strojev in različno opremo za kmetijstvo. To je za okoli 2.5 več sredstev, namenjenih za kmetijstvo, kot lani vse leto. •Večino teh sredstev, nad 5.190 m i 1 i j o n o v, j e z a g oto v i l a N a r o d-na banka. Na račun reparacij iz Madžarske je zagotovljenih 2.900 milijonov deviznih dinarjev, na osnovi kreditnega sporazuma s Češkoslovaško milijonov itd. Za spomladansko setev smO izdali nekaj nad 3.200 milijonov dinarjev, za jesensko setev pa je predviden znesek nad 6.890 milijonov deviznih dinarjev. Največ sredstev, in sicer 3.600 milijonov dinarjev, je namenjenih za uvoz traktorjev, rezervnih delov in drugih poljedelskih strojev. Iz Češkoslovaške bomo na primer uvozili 2.600 traktorjev »Super Zetor«. Letos bomo uvozili 790 traktorjev, ostale traktorje pa bomo uvozili naslednje leto. Umetnega gnojila smo uvozili za nad 3.400 milijonov dinarjev. »Splošna plovba« v Kopru bo dobila tri nove tovorne ladje Naše slovensko pomorsko podjetje »Splošna plovba« je dobilo posojilo 5.415 milijonov dinarjev za nakup treh tovornih ladij, tramperjev, z nosilnostjo 19.500 ton. Podjetje je uobllo manj posojila, kot ga je zaprosilo. Naša trgovska mornarica je še majhna in zastarela in zaradi tega je treba čim hitreje uresničiti vsaj minimalni desetletni program, da bi lahko z domačimi ladjami prevozili čimveč blaga. Ustanovljen je center za embalažo Minula mesec je bil v Ljubljani občni zbor Centra za embalažo pri Trgovinski zbornici LRS. Pri nas doslej na tem področju nismo sistematično delali. Zato se je marsikdaj zaradi slabe in neprimerne ambalaže pokvarila precejšnja količina blaga. Cen- ter bo zbiral **>tiaTke in izkuA- ii j c.-, ki oouo sluzili za uvajanje in uporabo usrrezne ambalaže, v sodelovanju z domačimi, tujimi In iftednarodnimi organizacijami. Razen tega bo Center reševal tudi naloge, ki služijo proizvodnji in uporaoi ustreznejše ambalaže, sestavljal bo analize, skliceval strokovna svetovanja, skratka storil vse. karkoli je moč, da bomo raznovrstno blago čimbolje in čim ceneje odpremi j ali iz tovarn do potrošnikov. Češkoslovaška se zanima za naše ladje Nedavno je bila pri nas Češkoslovaška gospodarska delegacija, ki se je med drugim tudi zelo zanimala za storitve našega pomorstva. Trenutno bi Češkoslovaška najbolj potrebovala veliko čezoceansko trampersko ladjo, ki naj bi bila sposobna za plovbo do konca- leta 1959. Kasneje bi Cehi naročili v naših ladjedelnicah še več čezoceanskih ladij. Tečaji za praktično uporabo radioizotopov Zvezna komisija za jedrsko energijo bo skupno z Zvezno industrijsko zbornico in prizadetimi organizacijami priredila tečaje o uporabi radioizotopov in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Tečaje bodo obi'kovali ljudje, ki boc?o praktično uporabljali radloizotope v industriji, kmetijstvu in medicini. SOCIA LNA POLITIKA Te dni je v Beogradu jubiiarna fotorazstava, na kateri so dobili fotoamaterji iz naše republike po eno zlato (Dušan Skerleb), eno srebrno (.lanez Marenfiie) kolajno, 8 pa jih je dobilo bronaste kolajne. Za to sliko, ki predstavlja nevesto, je dobil Peter Kocjančič bronasto kolajno. IZ ZVEZNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO Komuna naj bo odgovorna za Pretekli teden je bila v Beogradu seja Izvršntega odbora Zvezmega zavoda za socialno zavarovanje. Raz- pravljali so o finančnem ruvanje in poslovanju v V prvi vrsti je šlo za precejšen primanjkljaj, ki ga izkazujejo zavodi za socialno zavarovanje. Pri kratkoročnih dajatvah (za zdravstveno zavarovanje) je v vsej Jugoslaviji za poldrugo milijardo dinarjev primanjkljaja, pri dolgoročnih (invalidnine, pokojnine in otroški dodatki) pa za tri milijarde 700 milijonov. To je primanjkljaj, ki je nastal v prvem polletju. Do konca leta bo temu primerno še 'narasel, če ne bodo prej našli kakšne rešitve. Primanjkljaj bi pokrili, če bi Zvezni izvršni svet dovolil uporabo blokiranih sredstev socialnega. Britanski sindikati zahtevajo skrajšan delovni čas za žene in mladino Generalni svet britanskih Tra-de-Unionov je predložil ministrstvu dela zahtevo, naj raizpravlja, jo o problemu delovnega’čas« žena in mladine.' Generalni svet predlaga, rkaj bi. znašal delovni čas za mladino, ki je starejša kot 16 let, največ štirideset ur na teden, za mlajše pa 3u ur lia teden. Zahteva angleških sindikatov je' ostala brez odziva jn je predsednik vlade prav te dnj odgovoril, da danes ne more prav ničesar ukreniU na tem področju. Angleški sindikati niso odstopi^ li od svoje zahteve in so izrazili mnenje, naj b; dopolnili vsaj zakon o tovarnah, če nočejo že izdat} posebnega zakonskega predpisa o delu žena in mladine. stanju zavoda za socialno zava-prvem polletju letošnjega leta« zavarovanja iz prejšnjih let, ali z uporabo rezervnih skladov posameznih republiških zavodov. Morda bi se našla še kakšna druga rešitev. Le-to bo treba najti, da zavarovanci ne bi bila prikrajšani pri svojih zakonitih pravicah. Odkod primanjkljaj? Eden izmed vzrokov je nedvomno v tem, da je več zavarovancev. Namesto, da b: letos poraslo število zaposlenih le za 1%, jih je že zdaj za 6, 7% več in bo letno povprečje prav go-totro doseglo 5%. Tako je danes v Jugoslaviji že 2,610.000 aktivnih zavarovancev. Res je zato tudi večji dotok sredstev v sklade socialnega zavarovanja, vendar je to le vplivalo na izdatke za socialno zavarovanje. Drugič so zavodi v zaostanku s pobiranjem prispevkov za socialno zavarovanje. Izvršni odbor je sklenil, da bodo odsidj ostreje izterjevali prispevke ter dosledneje predpisovali višje stopnje prispevka podjetjem, kd imajo nenormalno visok odstotek bolnih. Poostrili bodo tudi kontrolo in revizijsko službo. Nekaj krivde je tudi na organih Narodne banke, ki ponekod ne odtegujejo prispevkov, češ da podjetje ni likvidno in da ne more plačati prispevka. Tu- PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA OBRTNIH IN KOMUNALNIH DELAVCEV O OSNUTKU ZAKONA O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU DOBER ZAKON O osnutku novega pokojninskega Zakona v zadnjem času veliko pišemo ih govorimo, v nekaterih giltndiiikainih podružnicah in ostalih družbenih organizacijah so že razpravljali o bodočem zakonu, obenem pa predlagali nekai takih izboljšav. ki bodo napravile pokoj-tniirisk.i sistem tak, kakršnega si želijo prav vsi naš delovni ljudje Na eni izmed zadnjih sej p.redr Sedstva Republiškega odboi^ Sindikata obrtn h .in komunalnih delavcev So poudarili, da razlikuje sedanji pokojninski sistem več skupin zavarovancev: delavce in uslužbence v gospodarstvu in državne uslužbence v ustanovah. No- Vajenci trboveljskega okraja bo nam poslali dopis, ki ga v izvlečku objavljamo: »Vajenci trboveljskega okraja smo te dni opravljali izpite .pred komisijo okrajne obrtne zbornice. Nas je okirog 200 in te dni Dopust za matere r.a Norveškem Na Norveškem imajo poseben sklad za le;ne dopuste. Letos so iz toga siloada odobrili znesek; ki odgovarja vrednosti 4o milijonov francoskih frankov, za dopust materam. Iz tega sklada bodo poslali matere z več otroki na dvotedenski dopust. Ta znesek predstavlja skoraj polovico tega, kar dajo jz tega sklada društvom, ki organizirajo plačan letni dopust norveškim delavcem. Vi osnutek odpravlja to pomanjkljivost m tako bodo namesto po-kojninskiih razredov, razvrščeni upokojenci v posamezne vrste po strokovnih vejah. Tako bo novi sistem enak z« vse zavarovance ne glede na to. kje so bili zaposleni ob upokojitvi. Clarii predsedstva Republiškega odbora tega sindikata so tudi menili, nat bi se žene. oziroma matere. kd !imaj0 enega ali več otrok v starosti do 15 let, zaposlile s skrajšanim delovnim časom. ser veda se spet ne bi smele preobremenjevati z delom Gospodarske organizacije in ustanove naj bi jih zaposlile na onih delovnih mestih. smo postali pomočniki raznih strok. T0 je vse lepo in prav. Toda od nas so zahtevali, da plačamo 800 dinarjev izpitne takse, čeprav vemo, da plačajo vajenci v ostalih krajih samo 500 dinarjev. Predlagamo, naj vse izpitne- stroške plača podjetje, v katerem je bij vajenec zaposlen, oziroma naj se izdatki krijejo iz zborničnega proračuna.« Vajenci se pritožujejo, da so obrtni zbornici sporočili primere zasebnih mojstrov, ki izkoriščajo vajence, jih ne plačujejo, jim ne dajo dopustov. Vendar ni videti, da bi zbornica kaj ukrenila. Oglašujte v našem glasilu! kier se delo ne oip.ravl.1a polnih Otsem ur. Ko bi se upokojile, bi prejemale temu odgovarjajočo pokojnino V pokojninsko dobo se šteje zavarovancem tudi čas, ko so opnav-Ijaltj (z dovoljenjem^ pristojnega organa.) določene usiužnostne de-javnostd, na primer kot ulični pometači. prtljažni nosači, ulični čistilci itd. Ta člen osnutka nai t>j dopolnili tako. da bi vsa ta določila veljala tud; za dimnikarje. Tj zlasti v manjših krajih opravljajo uslužnostno dejavnost na podlag; posebnega dovoljenja, To jiim ie glevn* in edini poklic Nepopoln je še 37 člen zakona. Ta govori, da se osebna pokojnina določa po strokovni izobrazbi, pokojninski dobi in višini plače. Strokovno usposobljenost pa b} morali upoštevat- ne glede na to, na kakšnem delovnem mestu je bii upravičenec zaposlen tik pred upokojitvijo Prakso, namreč kaže. da so mnogi 'delavci menjala rad,} bolezni .delovna mesta, saj so včasih visokokvaliticiran; bolehni delavci opravljali! delo svojega nekvalificiranega tovariša. V takem primeru b: morali priznati strokovno usposobljenost onemu višo-kokvatifici.ramemu delavcu, ki je sicer opravljal delo. za katero nj treba nobene kvalifikacije. Scvfiitrkf? ssvssa ju ratificirala 15 mednarodnih konferenc o delu Iz organizacije združenih narodov so sporočili, da je predstav-niik Sovjetske zveze v Evropskem uradu OZN predal generalnemu direktorju Mednarodne organizacije dela ratifikacijske listine za 36 konvencij, ki j.jh je sprejela Sovjet srka zveza, tri pa za Ukrajino. Ob predaji je bila v sedež« te organizacije kratica svečanost. di takrat, kadar zaide podjetje v finančne težave in ga likvidirajo, pridejo -obveznosti za socialno zavarovanje šele med zadnjimi na vrsto. Glede tega bi moralo veljati isto načelo kot za plače, to je, najprej je treba iz likvidacijske mase plačati plače in prispevek za socialno zavarovanje in šele potem naj bi prišli na vrsto ostali upniki. Iz teh in še drugih razlogov je nujen sestanek s predstavniki Narodne banke, inšpekcijami ljudskih odborov itd., kj kontrolirajo podjetja. Priporočajo, naj bi taka posvetovanja organizirali tudi okrajni zavodi za socialno zavarovanje. Pripravljajo nov zakon o finansiranju socialnega zavarovanja Nedvomno je. potreben nov zakon o finansiranju socialnega zavarovanja, kar dokazuje tudi finančni položaj zavodov v prvem polletju. Strokovnjaki so sicer že pripravili osnutek takega zakona, vendar ga je izvršni odlbor Zveznega zavoda zavrnil, ker povsem ne ustreza. Imenovali so posebno komisijo strokovnjakov In članov samouprave socialnega zavarovanja, ki naj pripravi nov osnutek zakona. V njem naj bodo podrobneje določena pooblastila in dolžnosti ljudskih odborov. Gre namreč ža to, da bi se tudi komune čutile soodgovorne za gmotni položaj zavodov za socialno zavarovanje. Dandanes pa je marsikje razširjeno mnenje, da so skladi socialnega zavarovanja neizčrpni viri, iz katerih se lahko vzdržuje tud: cela vrsta zdravstvenih ustanov. PISMO TRBOVELJSKIH VAJEHCEV ZAVAROVANJ E Cena oskrbnih dnj in sforite7 v zdravstvenih ustanovah nc' nehno rastejo in ljudski odbori na ta način prelože svojo skrb zanje na zavode za socialno za' varovanje- Dokaj pogosti so pri' meri, da je v zdravstvenih ustanovah na določenem področju več dobička kot cnaša izguba zavoda za socialno zavarovanj© pri kratkoročnih dajatvah. Stvar bodo pospešili tako, ^ bi začel veljati ta zakon že z novim letom in da bi tudi 7 zveznem družbenem pl a n ti lahko postavili takšen odstotek prispevka za socialno zavarovanje, s katerim bi lahko P0' krili vse stroške. Kakšen je učinek nove uredbe o otroških dokladah Zaradi ostrejšega imovinske-ga cenzusa in podrobnejših predpisov glede šolanja je precej otrok manj, ki dobe otm' ške dodatke. Danes izplačujejo zavodi za socialno zavarovanj® otroške dodatke za 1,638.0“ otrok. Posebnih problem0'^ okrog tega ni, ker je urejen0 vprašanje vrtičkarjev in tistih, ki imajo dvorišča. Vendar je le še nekaj stvari, ki h- jih kazalo urediti. V .prvi vrsti gre za otrok® žrtev NOB. Med vojno se nis° mogli š-olati, zaradi česar se jih1 je študij zavlekel čez predpisano starostno dobo in zato n® dobe več otroških dodatkov.' Z-3' nje bo treba doseči poseben predpis glede starostne dobe. Nekaj, delavcev je, ki bi 36 radi znebili posestva, pa je P0" sestvo na takih področjih, ga ne morejo prodati. Izvrši*1 odbor predlaga, da bi tudi t609 priznali pravico na otroške datke, če z dokumenti dokflze' jo, da zemlje niso mogli P'c°' dati. Nadalje so predlagali, naj bi izdali uredbo, po kateri bi bik okrajni zavodi pooblaščeni, sami odločajo o pravici n® otroške dodatke, kadar dav®* za kakšen dinar preseže mafch' malno vsoto, pri kateri 66 zmanjšajo otroške doklade. Izvršni odbor a'pel;ra na sVe' te za socialno skrbstvo in h družbene organizacije, ki skrb® za otroke, naj bi bolj zaščiti1® otroke, kadar ugotove, da ‘ otroške doklade ne uporabil zanje. Med drugim so na tej •=el razpravljali še o pogrebnin01’ za sipomeničarje in narodne h®' roje, imenovali Pa so tud; misijo zdravnikov in članov 50 mouprave, ki naj ugotovi, ka!.^ uveljavljajo zavarovanci sv01, pravice. 55 milijonov delovnih ^nL izgubljenih zaradi deitivi^ sporov dri® Mednarodna organizacija .hje je objavila podatke, iz katera moč raizvide-ti, da je lan; delovnih sporov precej V 28 držatvah, ki redno statistiko, so skupno izgub;-radi delovnih sporov 55 mili^a’ le delovnih dni, predlanski ni 4|ve mnpiai c in borbi cik> v ''dminivtrativno birokra-bap’. r ie ogromne važnosti za io, .re^e^. nauioinalne ekonomije fervaf * '*ain-’'e biagostanja pire-J9tva- Seveda nisem imel da bj do vseh podrob-ga J Prc'Učii,l problem delavske-vui .’ouPirav'Janja v Jugosla- ^'i-evate m,*raVa'm ^ atudl^ena- To je obenem moj odgovor na četrto vprašanje, 3. Težko bi bilo odgovoriti v malo besedah na tako obširno vprašanje. Lahko bj na primer omenil potrebo po izboljšanju tehnike proizvodnje na vseh pod račj ih narod nega gospodarstva, po doseganju znatnejšega porasta delovne stoiriilmosti, znižanja oem itd. Hkrati pa zahtevata nenehno napredovanje naše dežele na poiti v eodafi-zem in dviganje žiivljepiske ravni prebivalstva, da spremlja razvoj industrije socialistična preobrazba kmetijstva. Mnnteann Josifi, prcifesioir za politično ekonomijo na Inštitutu ža ekonomske vede, Bucarest, Bomunija 1. Po mojih izkušnjah je šolanje delavstva, predvsem Ijudisko-gospodarsko izobraževanje, dobro razvito. Po mojem mnenju eo direktne kot 'Indirektne oblike, v katerih je ekonomsko Izobraževanje mogoče, naravnost močno razširjene. 2- Govorili sem s člani več delavskih svetov in sem se tudi udeležil zasedanja nekega delavskega sveta. Bistveni del članov svete se odločno zanima za' vprašanja vodenja podjetja ter z.a urejevanje gospodarskih problemov podjetja. Menim, da je zelo dobro in pravilno, ker Se polaga veliko pozornosti pripravam zasedanja sveta. Na ta način se morejo član,] sveta temeljito pripraviti na razpravo. 3. V sedanjem stadiju sooiaiii-stične izgradnje v moji domovini je glavna naloga nadaljnja demokratizacija. 4. V Jugoriaviji je delavsko samoupravljanje doseglo po- membne rezultate. Prav tako kot to metodo pa je koristno proučevati tudi druge, socialistični izgradnja lastne oblike, da se najde s tem najboljša pot. Somegyi Laszlo, Odbor Centralnega sveta sindikatov, Buda-pest, Madžarska vseh problemov podjetja, bodisi tehničnih, bodisi finančnih ali ekonomskih. Cut odgovornosti do celotne skupnosti, ki se bržčas kaže v rešitvah problema razdelitve zaslužka med plače in investicije. 3. Važen problem je, po mojem mnenju, problem vsklaje.va-nja pridobitev delavskega razreda z vzdrževanjem in izboljševanjem ekonomskega položaja dežele. Konkretno je ta razvoj pridobitev delavskega razreda osredotočen trenutno v glavnem na uresničitev ekonomske demokracije, zlesti s tem, da odvzema ffimanč. organizmom (hb'd ngs). ki izvajajo velik vpliv na naj-večji del belgijskega gospodarstva, njihov sedanji monopol odločanja. Po drugi strani pa gre za poglobitev do’očeniih že pridobljenih osvojitev z ustvarjanjem boljših pogojev za funkcioniranje in za kar najboljše izkoriščanje že obstoječih pridobitev (socialno zavarovanje — sveti v podjetjih). 4. Da, živo me zanima. Nameravam se vrniti, da podrobneje proučim politično ekonomsko stukturo Jugoslavije. Lecierc Jean, svetnik v Centralnem ekonomske svetu, Wo-!u\ve St Pierre Belgija DELEGAT IZ ZAHODNE NEMČIJE: IZREDNO SE ZANIMAM ZA DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE 1. Zlasti sta mi vzbudili pozornost aktivnost in navdušenost. s kakršno se lotevajo dela vodilni kolegi, ki so pristojna z,a vz.gi>jio delavcev. 2. Zeto povšeči mi je dobra mešana namestitev starih in mladih funkcionarjev, precizni odgovori na vsakršna vprašanja ter vesela zavest odgovornosti pri stvari. 3. Starostne rente, 40-um,i de- lovni teden, pravični delež pri družbenih produktih, delovna mesta pri avtomatiji. 4. Izredno se in tore sira m za delavsko samzupravljanje in upam, da bom drugo leto z nekaterimi) kolegj mogel zopet priti. Prof. dr. Herbert Schmidt, profesor Akademije za socialne vede, Dortmund, Zahodna Nemčija Faksimile pozdrava kitajskega delegata Pozdravljam delavce Slovenije! — Cbeu Juug-vven 7 ^6? UTRINKI BrzovlaK proti Zagrebu in Reki je na beograjski železniški postaji čakal na prometnikov znak za odhod. Množica potnikov, ki so potovali na dopust, se je gnetla okrog vagonov ter iskala prostora v že prenatrpanih kupejih. Sonce, tisto neusmiljeno avgustovsko sonce, je žgalo po peronu. Ob vagonih je hitel gor in dol stasit moški, kot da nekoga išče — Halo, tovariš! je potrkal ta možak na okno vagona in si medtem brisal potne srage. Iz kupeja se mu je odzval starejši potnik, resne in dostojanstvene zunanjosti. — Slišite, prijatelj, tovariš, pri vas je morda kak nezaseden prostor? — Je, je, prijatelj, mu odgovori sivolasi potnik, ki je držal prav tačas časopis v rokah. — Bi bili tako prijazni in bi ta sedež prihranili «ame? — Seveda, kar pridite! Takoj vstopite! — Najprej moram po prtljago, ki sem jo pustil na hodniku sosednjega vagona. Prosim vas. prihranite ta prostor, za gotovo. Vzemite moj klobujr in ga postavite na prazen sedež, izdavi iz sebe ves preznojen možakar, pomoli svoj klobuk skozi okno in steče po prtljago. Prometnik je s tisto palico pod pazduho, s katero bo dal vsak čas znak za odhod, počasi korakal po raz- beljenem peronu'. Nekaj mladih parov se je še za slovo poljubilo, neka starka z ruto na glavi pa je izvlekla velik robec, da bi pomahala vnukom, ki so odhajali na morje. Vlak se je že premikal, ko je prisopihal v kupe Silak z dvema težkima kovčkoma. — Je tu moj klobuk? p — Kar naprej, se nasmeje potni znanec ob oknu. Dekle dvajsetih let, prav gotovo kakšna študentka, In starejša žena — nemara njena mati — sta se odmaknili, da bi imel široki prišlec dovolj prostora. Ta je najprej položil vso prtljago na polici, da bi napravil prostor za svoja kovčka, ter ju končno z muko spravil gor. Potem je odložil suknjič ter se globoko oddahnil, ko da se mu je odvali! kamen od srca. — Eh, kako so navalili. Povsod se prerivajo, gneča kot v konzervi za sardine, je zagodrnjal prišlec bolj Bam zase. Človeku začne vse presedati, ko pomisli, koliko mora pretrpeti, preden prispe v letovišče. Nisem 6e nadejal, da bom sploh dobil sedež. No, vendar sem Imel srečo. ^ — Res ste jo imeli, pripomni železničar, sopotnik. — To je prava premija, mu odgovori silak in se bbrne proti tistemu, ki mu je prihranil sedež. — Oprostite, sem še vedno ves potan in zadihan. JVam se nisem še niti zahvalil. Dovoiite, da se seznaniva. — Jakovljevič, se predstavi sivolasi potnik in mu ponudi roko. — Pavlovič. Najlepša hvala za uslugo, odvrne silak. Vlak je že peljal čez železni savski most in se vse t>olj odmikal od Zemuna po nepregledni sremski ravnini, ki je pod žgočim avgustovskim soncem povsem .porumenela. Potniki v kupeju so brali časopise in si na ta način krajšali čas.. Dekle je reševalo križanko in je, kadar se ji je zataknilo, poklicala mater na pomoč. Branko Pavlovič je dvignil oči od časopisa, pogledal v strop, nato pa se obrnil proti sivolasemu sopotniku, kot da se je prav ta čas nečesa domislil. — Kako ste rekli? Jakovljevič se pišete? — Da, odgovori Stevan Jakovljevič povsem mirno. — Ste s tistim pisateljem Jakovljevičem kaj v sorodu? — S katerim? — Eh, s tistim, ki je napisal »Srbsko trilogijo«. Saj ga pozna ves svet. Prav gotovo ste že slišali zanj. — Mislite na Stevana Jakovljeviča? — Seveda, prav njega misiim. — Njega zares poznam. Celo prav dobro ga poznam, “ ker sem to — jaz, mirno odgovori književnik, in mu je bilo malce neprijetno, ker je obrnil nase pozornost vseh prisotnih, ki so ob teh besedah prekinili branje v pričakovanju nadaljnjega razgovora. Dobrodušni, toda precej radovedni potnik Branko Pavlovič je bil nenavadno prijetno iznenaden, da se je seznanil s človekom, čigar dela je tako rad prebiral. Poznal je vse osebe iz Jakovljevičevih knjig ... Branko je nato naglo sezul čevlje — da bi ne umazal sedeža — stopil nanj, odprl kovček in privlekel na dan steklenico slivovke, ter zelo prisrčno ponudil književniku požirek. Nato se je začel na dolgo in široko zanimati za dogodke iz prve svetovne vojne in za vse podrobnosti o junakih, ki jih je opisal Jakovljevič v svoji knjigi. Nenavadno je bil vzhičen, ko mu je pisatelj povedal, da je vse osebe v »Srbski trilogiji« krstil s pravimi imeni. No, Branko je bil nenasiten in mu vprašanj ni zmanjkalo. Stevanu Jakovljeviču je bilo precej neugodno, ker je moral govoriti o sebi. Poskušal je razgovor speljati na druge stvari ali osebe. V tem mu je priskočil na pomoč kondukter, ki je prišel pregledovat vozne karte. Pavlovič je potegnil svojo karto iz žepa, kondukter pa ga je vprašal, kako da ima pravico do četrtinske karte. Branko mu pojasni, da ima Partizansko spomenico. Pisatelj Jakovljevič je, ne da bi čakal, da bi ga radovedni sopotnik še nadalje vpraševal, brž sam ogovoril Pavloviča, naj mu pove kakšen doživljaj iz revolucije. — Jaz, tovariš Jakovljevič, ne znam lepo pripovedovati. Pa tudi nimam o čem. odgovori skromni bivši partizan. Vojna je vojna, to veste sami. — Prav gotovo ste kaj zanimivega doživeli, pripomni pisatelj. — O čem naj vam govorim? Nisem človek, ki bi znal resnične dogodke zaviti v lepo, slikovito besedo. — Dobro, dobro, reče Jakovljevič; saj nam ni treba povedati romana ali povesti, povejte nam tako, preprosto, tako partizansko, se dobrodušno nasmeje književnik. . Branko Pavlovič se globoko zamisli, pogleda v strop, potem pa skozi okno po prostrani ravnini, po od sonca ožgani travi. V mislih je taval po preteklosti in iskal zanimiv dogodek iz svojega partizanskega življenja. V štirih letih vojne je bilo brez števila doživljajev, in še kakšnih. Toda on je hotel izbrati enega izmed najzanimivejših. Ni se hotel osramotiti pred pisateljem in ostalimi sopotniki. Ko se je razgledoval po sremski ravnini, se je spomnil nekega dogodka prav s te proge. — Ne vem, če bo to pripovedovanje zanimivo, toda pokazal vam bom kraj, kjer se.je to dogodilo. Bilo je v Slavoniji, reče Branko Pavlovič in začenja pripovedovati. »Bila je pozna jesen 1942. leta. Moja četa štiridesetih mož se je ustavila takrat v nekem slavonskem gozdu kakšnih deset kilometrov od proge, ki pelje iz Zagreba proti Slavonskemu Brodu. Pravkar smo se vrnili z akcije, v kateri smo vrgli v zrak neki most, in zdaj je prišel čas kratkega počitka. Bili smo lačni in prezebli, ko mi je pripeljal stražar v šotor dva mlada fanta. — Tovariš komandir, pravi stražar, ta dva pravita, da bi rada govorila s teboj. Nekaj važnega, pravita, da je. — Kaj je fanta, ju vprašam in ju merim od nog do glave. Bila sta lepo oblečena in nežne zunanjosti. — Torej, vi ste komandir, vpraša eden izmed njiju, ki je zbral več poguma. Prikimam in ju vprašam, od kod prihajata. — Poslal naju je Gavra Vezič in nama naročil, naj vam sporočiva, da bo peljal tod zjutraj točno ob petih brzovlak, v katerem bo ustaški vodja in i^f policije Paovič.' Ukazano vam je, da vlak počakate in Paoviča likvidirate. To nama je naročil Vezič in dejal, naj se oba priključiva četi. — Kaj pa sta vidva? — Študenta sva iz Zagreba, sicer pa sva doma iz teh slavonskih krajev, je spet odgovoril pogumne j ši. — Sta politično opredeljena, ju vprašam. — Sva iz iste skojevske organizacije, odgovori mladenič s polizanimi plavimi lasmi. — Kako ti je ime? — Bora! Mojemu tovarišu je ime Vlado. Premeril sem ju od glave do pet. Preveč sta bila podobna nekakim mladim salonskim komunistom, debatnim skojevcem. Biiga sta brez papirjev in tudi od mojega dobrega tovariša Veziča nista prinesla pismenega obvestila. Vezič mi je rednb pošiljal poročila o gibanju ustašev ali o njihovih namenih. Res, pismenih poročil ni nikdar pošiljal. Ta trenutek pa bi mi bilo ljubše, če bi videl črno na belem, da ju je on poslal. Porodila se mi je iskrica nezaupanja, suma. Da nista nekakšna ustaš-ka elementa? Nas hočeta speljati v kakšno zasedo? Proučeval sem ju, ocenjeval in opazoval vsak njun gib. Mesec dni pred tem se mi je prikradel nekakšen domobranec, ki ga je. na srečo, prepoznal nekdo iz-moje čete. Odkrili smo, da je vohun. Zato sem postal opreznejši. S prihodom Bore in Vladota sem bil zares v velikih dvomih. Ce nasedem kot kakšen naivnež, bodo padle glave vseh iz moje čete. Ni šgia igrati se z življenji štiridesetih dobrih borcev, skoraj vseh komunistov in skojevcev. Kako vražji je ta partizanski čas! Na vsakem koraku oprezuješ za sovražnikom, da bi ga uničil. Toda tudi on povsod nastavlja zasede, da bi te strl. — Imata orožje, prekinem razmišljanje. — Nimava, odgovori plavolasi. — Kaj, prišla sta v partizane kot po jagode, pripomnim. Ce se hočeta bojevati, morata imeti kaj, da se bijeta. — Veva to, tovariš komandir, reče Vlado. Mislila sva, da se bova v četi oborožila. — Hm, prijatelja, še nimamo dovolj orožja. Oborožimo se šele po napadu na sovražnika. Orožje in muni-cijo si vzamemo od Nemcev in ustašev in jih tolčemo z njihovim orožjem. Tako se bosta morala tudi vidva oborožiti. Toda, dovolj besed! Odpočijta se za kakšno bukvijo, kajti po polnoči gremo v akcijo. Bora in Vlado sta polegla poleg bukve. Poklical sem stražarja in mu ukazal, naj budno pazi nanju, da ne bi kam odšla. Sam zase pa sem razmišljal: Ce imata nalogo,'da nas speljeta na led, da nas postavita sovražniku na muho, bosta prva onadva plačala. Pobil ju bom kot psa. Bližala se je polnoč. Niti očesa nisem zatisnil. V-meni se je porajala neka slutnja, da se bo zgodilo nekaj hudega. Zanimivo je, da opreznega človeka instinkt nikdar ne vara. Čeprav sem se premišljal, da bi krenili v akcijo, sem le sestavljal načrte za napad na brzo-vlak. Na misel so mi prišli potniki, ki se bodo peljali v njem. Ce postavim mino pod tračnice in pustim, da j® povozi lokomotiva, se prav lahko zgodi, da bo umrlo stotine nedolžnih ljudi. Pomislim: »Revolucija zahteva žrtve. Brez njih ni zmage.« Da. lahko je frazariti o žrtvah, toda nesmiselno je rušiti in ubijati več kot i® treba. Konec koncev so lahko v tem vlaku tudi mnogi naši ljudje in simpatizerji, da bi umrli zaradi ene usta-ške barabe navadni ljudje, celo kakšen naš človek — 3> to je nesmiselno. Sestavil sem načrt, da bom vrg® progo v zrak takrat, ko bo vlak oddaljen od mine kakšnih dve sto metrov tako, da bo lahko strojevodja ustavi_ kompozicijo. Mi pa bomo potem obkolili vlak. Se p>JJ pa bom ukazal pretrgati vse telefonske in telegrafski zveze. Zdelo se mi je, da je to najboljši načrt. Z nji se je strinjal tudi četni komisar. Takoj po polnoči sem ukazal zbuditi moje partizan • da bi krenili na pot. Poklical sem stražarja, ki je pa«1 UTRINKI Prišleca. Povedal mi je, da sta Bora in Vlado ves Cas nekaj šepetala in da nista spala. Kazal je, kako pazila, da bi se jima zimski plašči ne umazali in ®ako jima je bila zemlja na ležišču trda. Je to prva novega partizana, prelomnica v njunem življenju Pa slaba vest z lokavimi načrti? Odgovora na to iame tako zapleteno vprašanje nisem mogel najti. Naj 6Ploh krenemo v akcijo, sem premišljal, čeprav so bile Priprave za premik že pri kraju. V partizanski vojni je 'jeba pogosto tvegati. Sicer pa, šli bomo, sem si dejal. Partizani niso bojazljivci. Ker je bilo vse tako negotovo, smo določili močne Patrulje predhodnice. Sli smo zelo oprezno. Na progi s,r>o bili že okrog štirih zjutraj. V temni noči se ni vihalo skoraj ničesar. Vedel sem le, da sem svojih štiri-^eset borcev razporedil po prostrani ravnini, odkoder j® bilo do najbližjega gozda skoraj dobro uro hoda. Pusta ravnina! To je najslabši zaveznik majhnega šte-''ila borcev. Vkopali smo se, kolikor smo le mogli. Mi-fiute so tekle tako' počasi, da se mi je zdelo, da je ^eena negotovost najhujša kazen. Vse je bilo mirno. "sa sreča, da začenja svitati šele po peti uri. Ce bomo opravili, bomo dosegli gozd še v polmraku. Pogledal sem na uro. Deset minut čez pet. Bilo P115 je kot da sem na trnju. Kdo ve kolikokrat sem prekril, fe so mine dobro postavljene. Končno se je v Pijavi zaslišal ropot težkih koles ih nato žvižg loko-P)°tive. Sopihanje stroja ... š-š-š-š-š-š ... je bilo tako Pa6lo kot bitje mojega srca. Živci so mi drgetali. Ko bila lokomotiva oddaljena od mene okrog sto me-lr°v, sem užgal mine. Odjeknila je eksplozija. Zavore zaškripale tako močno, da so letele iskre izpod Pules. Stroj je pripolzel do porušene proge in počasi egel v luknjo na kraju eksplozije. Nikomur se ni nič Pripetilo. Moji borci so obkolili vlak. Nekaj ustašev Se je takoj predalo. Razorožili smo jih in začeli legiti-P^iranje. Iskali smo Paoviča. Nismo ga mogli najti. No, PsšM smo neko drugo veliko ustaško zver, toda' to P' bi] tisti, zaradi katerega smo šli v akcijo. Poklical Se,n Bora in Vladota. — Slišita, pa sta gotova, da se je oni pisal Paovič, sem ju vprašal še vedno ne povsem prepričan, da ju je Poslal tovariš Vezič, moj stari dobri znanec in prijatelj. Partijski delavec iz Zagreba. — Sigurng sva, tovariš komandir, odgovorita oba Puenkrat, držeč v rokah male karabinke, ki sta ju od-^ela ujetim ustašem. Ukazal sem, naj se legitimiranje ponovi. Sklenil da najdem tega gada, ki je moral povzročati veliko Pfbi tovarišem v Zagrebu. Minulo je še pol ure. Sko-P^j povsem se je že zdanilo. Kompozicija brzovlaka je rtala nepoškodovana, toda bila je nesposobna, da bi se Premaknila v katero koli smer. Okrog vagonov je stra-^rila partizanska četa, nekaj borcev pa je legitimiralo Potnike. Z nestrpnostjo sem pričakoval poročila, če so Pašli Paoviča. Toda namesto poročila, sem z druge ^•rani proge, od Slavonskega Broda sem zaslišal ropot Pekega vlaka, toda z nenavadnim zvokom, ko da pri-Eaia motor na bencinski pogon. Senj,, UP°n-i;d sem oči in imel sem kaj videti. Kot go-okior. .naTn je hitel nasproti zelenosivo pobarvani tralieni v^ak- Ves je bil kot jež naboden s cevmi mi-Urnik Z°V Obrnil sem se proti gozdu. Časa za Prav veE‘ Praznem prostoru bi nas Nemci brejo n i - Pose'4;ali- Borcem sem ukazal, naj zavza-Ob obeh10Ža:ie’ ki Sem Pih razvlekel kakih 660 metrov sluteni a S'’ran' ^ Proge. Domislil sem se mojih zlih ženice' r 116 vse Y rodu. Nekdo je moral obvestiti Torer ’ a 1 Pa so oni že prej vedeli za to našo akcijo. Opi-avuC, 1^aja- Mo-> sum v Vladota in Bora je bil Sta Pov* ' Sta °na krlva? Pogledal sem, kje sta. Bila °sta] ih boTc 03 kvein krl'*u’ skoro sama, odd voj ena od Iz oklepnega vlaka so zaropotali mitraljezi. Vražje so nas tolkli. Tu nam ni več rešitve, sem si dejal in bi se raje živ pojedel, ker sem vso četo poslal v tako nevarnost. Šibah nas bodo toliko časa, dokler ne bodo ocenili naše moči, potem pa bodo planili iz vlaka, če jih je veliko, ali pa bodo poklicali po pomoč in nas uničili kot podgane. Prepričan sem bil, da so nas speljali v zasedo. Ko bi se le mogel maščevati nad tistima, ki sta nas potegnila v to kašo. Iz oklepnega vlaka pa je kot noro padalo po nas. Dvignil sem glavo in pogledal na levo krilo. Videl sem Bora im Vladota, kako polzita in bežita z bojnega polja. Glej čudo, Nemci niso tolkli po njiju. »Umazala bosta samo svoje zimske suknje, ki ju bosta v Zagrebu zamenjala za mondenske,« sem se jezil, čeprav me ni nihče slišal. Strašno me je žgalo, da sta se tako poceni izvlekla. Lahko se bosta nam mrtvim smejala, da smo bili tako neumni, in jim tako naivno nasedli. Stisnil sem zbrojevko in palil, dobro pazeč, da spravim vsako kroglo skozi odprtine oklepnega vlaka. Le mrak bi nam pomagal. Toda do noči je še daleč. Do takrat bomo. že prav gotovo med pokojnimi. Vrag naj vse skupaj odnese. Borili se bomo do zadnjega naboja, do poslednje kaplje krvi. Svoje življenje bomo drago prodali. Kakšnih petdeset metrov od mene zaslišim vzklik. Neki mlad partizan je bil ranjen. Torej, se je že začelo. Prvi zadetek je že tu. Na vso moč sem zaklical, naj nihče ne zapusti zaklona. Začel sem razmišljati, da bi vse borce naenkrat dvignil iz plitkih rovov in da bi se v teku umaknili. Morda bo vsaj kdo ostal živ. V vojni ne zadene vsaka krogla. V meni je vse vrelo. In vendar, takega ukaza nisem mogel dati. Bila je strašna obsodba lastnih borcev. Naenkrat je iz iste smeri, od koder je prišla blin-dirana kompozicija, zasopihala lokomotiva. Zdrznil sem se. Prav gotovo sta onadva sporočila sovražniku, kakšen položaj je tu. Torej, sovražniku prihaja okrepitev. Začudo, lokomotiva je bila sama. Brzela je vse hitreje in hitreje... Ta-pa, ta-pa, ta-pa, ta-pa, ta-pa, po tej slavonski ravnini. V največji brzini je s strahotno silo butnila v okiopni vlak in blindirane vagone. Trčenje je bilo strašno. Okiopni vagoni so leteli drug čez drugega. Skočil sem ves nor od veselja in zaklical: Juriš! Obrnilo se je, kakor se niti v sanjah ne bi mogel predstavljati. Osemdeset Nemcev smo ujeli, uničili okiopni vlak, nabrali celo goro orožja, streliva, šotorov in hrane. Nekaj potnikov iz brzovlaka se nam je pridružilo. Mnogi med njimi so mislili, da smo odlično sestavili načrt tega napada, ne vedoč, kako je vsa ta borba potekala. Kaj se je zgodilo, kakšen čudež nas je rešil gotove smrti in nam pripravil tako veliko zmago, mi ni bilo jasno. Partizanska četa je sedaj z več kot štiridesetimi borci krenila proti gozdu, kjer naj bi bil kratek odmor. Razen enega ranjenega nismo imeli nobene žrtve. Dva sta dezertirala, čeprav takih ne potrebujemo. Dobili smo šesterico novih. V gozdu sem pregledal svojo četo. Borci so bili izredno dobro razpoloženi. Prevzel me je prijeten zmagovit občutek, kakršnega ves čas vojne nisem doživel. Medtem ko sem užival v zmagi, sta se približevala gozdu dva človeka. Sla sta počasi, korakoma, noseč male karabinke na ramenih. Bila sta Bora in Vlado. Nasproti sem jima poslal trojko, ki sem ji ukazal, naj ju razorože in pripeljejo sem. K sebi sem poklical četnega komisarja. Z njim sem se hotel dogovoriti, kako naj vsem borcem za vzgled kaznujemo dezerterje, morda celo ustaške vohune. Komisarju sem predlagal, da ju ustrelimo. Partijski voditelj čete je nedoločno pokimal z glavo, se zamislil in dejal, da ju je treba prej zaslišati. — Toda ona sta pred očmi vseh borcev dezertirala, ko je bilo najtežje, sem povišal glas; globoko prepričan, da so mojega mnenja tudi vsi borci. — Vem, to sem tudi jaz videl. Toda, kljub temu ju je treba zaslišati, reče mirneje komisar. Nekaj borceV, ki so stali v najdni - neposredni bližini, je napelo ušesa in poslušalo najin razgovor; ostali pa so opazovali, kako tista trojka vodi razorože-na dezerterja. Bora in Vlado sta korakala naprej, toda bila sta malce preplašena. Vsa kri jima je zginila z lic. Čeprav sta držala roke v žepih svojih umazanih sukenj, vendar sta se tresla, kot da imata vročino. Veliko začudenje si jima lahko prebral na licih. Presenetil ju je sprejem. — Četa mirno, sem ukazal. Pred nama se nahajata Bora in Vlado, dva dezerterja, ki sta zapustila bojno polje v trenutku, ko nam je bilo najteže. Pustila sta nas v negotovosti, pobegnila sta od nas, ko nam je pretila največja nevarnost, da vsi do zadnjega pademo. Sedaj, po boju, sta se spet vrnila. Kdo sta? Kaj iščeta v naših vrstah, ki jih tako nesramno zapuščata v najhujših trenutkih? Sta to lahko partizana? Ali ne zaslužita pravične kazni zaradi prekrška, dezerterstva in netovarištva? Tovariši borci, o tem odločite sami! Bora in Vlado nista mogla prvi hip izgovoriti niti besedice. Borci so bili gotovi, da bosta ta dva dezerterja vsak čas zaključila svoje življenje. Izneverila sta se tovarišem v odločilnem trenutku. — Tovariš komandir, je komaj iztisnil iz sebe Bora, midva nisva dezertirala. Izvršila sva le neko nalogo, ki jo pa nama res m nihče postavil. o — Postavil! Sem vzkliknil. Izdala sta nas, vidva, Ali imenujeta beg s fronte, iz. boja »nalogo«! — Kakšno nalogo sta izpolnila, tovariša, ju je mirneje ogovoril komisar. Povejta tovarišu komandirju, meni kot komisarju in vsem ostalim tovarišem borcem. Vlado je stopil h komisarju s kapo v roki in s tihim glasom, ki je še drhtel od razburjenja in strahu, dejal: — Tovariš, Bora in jaz sva doma iz teh slavonskih krajev. Poznava jih zelo dobro. Ko sva videla, kakšen je položaj, ko je prišel okiopni vlak, sva šla proti prvi železniški postaji. S položaja sva se, kot ste vsi videli. lahko izvlekla. Toda, to ni bilo dezerterstvo. To je bil naš na hitro roko skovan načrt. Na prvi železniški postaji sva dobila strojevodjo in kurjača na maneverki. Bora je stopil k njemu in držal puško pod suknjo. FV peronu sta korakala dva Nemca. Bora je vprašal, strojit« vodjo, kako se požene lokomotiva. Ta mu ni hotel odgovoriti. Ko pa je videl puško, nas je oba vzel na lokomotivo in odpeljal okrog pet sto metrov s postaje. Tam nama je pokazal, kako daš lokomotivi polno paro. Strojevodja, kurjač in jaz smo izstopili iz lokomotive, Bora pa je ostal na njej sam. Potegnil je ročico, dal polno paro in skočil s stroja. Lokomotiva pa je odbrzela proti oklopnemu vlaku. — Mislim, da sva dobro napravila, je skromno za-' šepetal Bora. — Povsem dobro sta napravila, jima je odgovoril komisar. Prvikrat v življenju sem se počutil strašno poraženega. To je bil hud udarec zame po veliki zmagi. Pred njima sem se počutil kot krivec. Nisem se mogel premagati. Stekel sem proti njima in ju poljubil ter jima tiho dejal: »Tudi zvijačni so nam potrebni, ne samo hrabri«. Komisar je slišal mojo pripombo in me popravil: »Nista, zvijačna, marveč dobra taktičarja. Položila sta prvi par-tizanski izpit.« Na licih vseh borcev je zasijal tovariški nasmeh. V Boru in Vladotu so videli dva borca, ki sta omogočila veliko zmago. Brzovlak, v katerem je Branko Pavlovič pripovedoval svoj vojni doživljaj, je brzel že skozi Slavonijo. — Glejte, takšen teren je bil tam, kakor tale tule, raven, prostran, z gozdom na robu, kot je tisti tamle, Pokaže Pavlovič. Niti miš se na takem polju ne bi mogla skriti pred cevmi mitraljezov iz oklepnega vlaka. — Zelo razburljiva pripoved, pripomni Stevan Jakovljevič. — Ja, tovariš Jakovljevič, ne znam tako dobro pripovedovati kot vi, odgovori skromni Branko Pavlovič. — Ce bi kak stenograf zapisal vse to, kar ste vi sedaj pripovedovali, bi pod zgjpdbo z veseljem podpisal Steva Jakovljevič, se nasmeje ugledni književnik. — Nikar, se zasmeje dobrodušni bivši partizan, izvleče robec in si obriše potno čelo. Bila je huda vročina. Ljudje so potovali na dopust. Nekaj izmed njih jih je spotoma slišalo utrinek iz slavnih dni narodnoosvobodilnega boja. itelja Atauasijevič (Ta zgodba je napisana tako, kot mi jo je Cika Steva Jakovljevič sam pripovedoval po njegovem resničnem dogodku v vlaku. Ostala imena so zamenjana.) IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO ZDRUŽITEV ITALIJANSKIH SOCIALISTOV IN SINDIKALNA ENOTNOST S i V Italiji je zadnje čase veliko govora o združitvi socialistične i.n socialnodemokratske stranke. O tem je razpravljala celo Socialistična internacionala. Vzporedno s tem pa je stopilo v ospredje tudi vprašanje združitve sindikalnih central. V razpravah med socialisti in socialnimi demokrati so zadnje čase dostikrat navajali — tako piše naše glasilo »Rad« — da je združitev sindikatov eden izmed ka- mnov spotike, ki preprečuje združitev italijanskih socialistov. So- Končno ratificiran sporazum Pretekli teden je odpotovala v Zahodno Nemčijo jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo vodi tovariš Moša Pijade, predsednik Zvezne ljudske skupščine. Med bivanjem naše delegacije Je zasedal zahodnonemškl Bundes-tag in ratificiral sporazum z Jugoslavijo o odškodnini za predvojne in medvojne terjatve naše države. Sporazum mora odobriti še zgornji doni (Bundesrat) ter ga podpisati predsednik republike, potem bomo lahko Šele dobili prvi del odškodnine, ki je v celoti po sporazumu določena na 31*0 milijonov mark. cialni demokrati, katerih pristaši so organizirani v Zvezi italijanskih delavcev, sindikalni centrali, ki je po vplivu in številčni moči precej izza levičarske Generalne konfederacije dela in demokrist-janske Konfederacije svobodnih sindikatov, predlagajo novo organizacijo, ki bi bila »neodvisna od strankarskih vplivov«. Nennije socialisti, ki predstavljajo enega izmed obeh stebrov Generalne konfederacije dela (le-to vodijo komunisti) pa smatrajo, da je Iei Generalna konfederacija dela tista sindikalna centrala, okrog katere je moč ostvariti sindikalno enotnost italijanskih delavcev. O tem živo razpravljajo delavci in člani vseh sindikalnih organizacij. Seveda pa so mnenja zelo različna, dostikrat samo nasprotna, saj gre za vprašanje, ki italijanske delavce že dlje časa tare. Kako globoka je težnja po sindikalni enotnosti, so pokazale tudi nedavne stavke kmetijskih delavcev in železničarjev, v katerih so se znašli enotni delavci vseh treh sindikalnih central. Verjetno je ta težnja izpodbu-dila tudi časopis »Lavoro«, glasilo Generalne konfederacije dela, da je na svojih straneh odprlo razpravo o združitvi sindikatov. Začeli so jo z izjavami treh vidnih T0VSB1S TITO odpotoval v Sovjetsko ZV3Z0 REZULTATI VOLITEV NA ŠVEDSKEM Po enotedenskem obisku prvega sekretarja K P Sovjetske zveze tovariša Nikite Hruščeva v Jugoslaviji, so z njim odpotovali v Sovjetsko zvezo tovariši Tito, Aleksander Ra n kovic in Djuro Pucar. V državnem sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ naglaša-jo, da je ta obisk zasebnega značaja in da je šel tovariš Tito v Sovjetsko zvezo na oddih. Socialni demokrati trdno na vlada Sredi septembra so bile na Švedskem volitve v parlament. Daleč najmočnejši so ostali so‘laini demokrati, ki so dobili 1,697.746 glasov. stvenega zavarovanja, ki bo stal državo okrog sedem milijard Delegucijc K? Italije nas bo obiskala Posamezne stranke so dobile naslednje število glasov in mandatov: socialni demokrati 1,697.74$ in li0>8 mandatov, liberali 891.399 glasov in 58 mandatov, agrarci r n>n.«Ptr-v fllivoi 770 Dne 6. oktobra bo prispela v Jugoslavijo delegacija Komunistične partije Italije, ki jo bo vodil namestnik generalnega sekretarja Lulgi Lan go. Za ta obisk so se domenili ob nedavnem obisku Palmira Togliattija v Jugoslaviji. Delegacija bo pri nas deset dni In bo obiskala nekaj krajev v naši domovini. Med obiskom bodo nedvomno izmenjali poglede na razvoj socializma v posameznih deželah ter stališčih do posameznih mednarodnih vprašanj. * 362.<851 (20), konservativci 6120.770 (38) in komunisti 192.072 glasov in 6 mandatov. Zadnje volitve so bile leta 1952. Od takrat so zlasti napredovali konservativci, ki so dobili 8 mandatov več, socialni demokrati so izgubili' dva man- kron, niso obljubili kakšnih davč-čnih olajšav. Ce dodamo k temu še to, da socialni demokrati niso šli v volilni boj. s podrobno izde- lanim. gospodarskim programom, kaže uspeh konservativcev bolj da ta, agrarci pa Šest, medtem ko sn itnhil.i IcomuniftHi mnntLit vpč so dobili komunisti mandat več. Po vsem tem sodeč, so največ kot stagnacija socialnodemokratskega tabora, kot to, da bi se volivci opredelili za konservativce. Ze pred volitvami je nekaj mlajših socialnih demokratskih voditeljev opozarjalo, da bi se i ... V » ‘ ■.v, n « .j... u V V^U.1 t V l J vtu pridobili konservativci, okrog ka- morala stranka orientirati terih se zbirajo meščanske sile. Njim je uspelo, da so z demago-škjmi gesli o znižanju davkov pritegnili volivcev na svojo stran. To je bito toliko laže, ker socialni demokrati spričo obsežnega programa pokojninskega in zdrav- na to, da bi sama sestavila svojo vlado, in da zavoljo tega v svojem programu ne bi bilo treba odstopati od svojih načel na ljubo tistim, s katerimi bi sicer sodelovala v vladi. Tako bi bilo volivcem jasneje, kaj hočejo socialni demo- krati. Za to naj bi se odločili tudi za ceno tega, da bi se znašli v opoziciji. To bi po njihovem mnenju približalo stranko delavcem. Hkrati se kaže v stranki vedno večje zanimanje za ideološka vprašanja, kar je znak težnje za tem, da bi bila partijska politika samostojnejša in radikalnejša. Ne obramba, marveč napad na meščanske pozicije z močnejšimi posegi v gospodarsko strukturo dežele, kjer je še vedno 80 do 99 odstotkov gospodarstva v kapitalističnih rokah, to je geslo socialnih demokratov na Švedskem. Takšna politika bi zdramila stranko ter jo povedla iz omrtviče-nosti, pravijo mladi švedski socialisti. Kdo bo sestavil vlado? Po volilnih rezulatih sodeč, obstaja sicer zgolj računska možnost, da bi jo lahko sestavile meščanske stranke, če bi se združile. Te pa so tako različnih nazorov, da je takšna koalicija nemogoča. predstavnikov raznih struj: socialistov, komunistov in sociahiib demokratov. Njihove izjave vsebujejo precej skupnih točk,, čeprav se vsak P° svoje zavzema za sindikalno enotnost. Socialist Santi na prime*’ odločno zavrača stališče nekaterih; po katerem naj bi združitev obeh socialističnih strank povzročili nov razcep v sindikatih s tem, da bi ustanovili novo sindikalno centralo. Zavzema se za tako sindikalno združitev, ki bi pritegnil3 v sindikate še tiste delavce, ki 2° doklej stali ob strani. Ustanovil1 naj bi »moderno in demokratično sindikalno organizacijo, ki bi bil® neodvisna od katere koli stranke ali vlade«. Takšna sindikalna centrala pa naj bi bila po Santijevem mnenju Generalna ko-n federacij® dela, zlasti še, ker je generalni sekretar Generalne konfederacij© dol,a dii ViitiiOrio zahteval, nsij • h« »nepristransko revidirali nekatere koncepte, ki so zakoreninjeni ^ dol oče nih k rog i h Ko m uinističnc partije, glede odnosov do sindikatov in na njihovo povezanost ® Partijo«. Komunist Pessl naglasa, da 3,0 komunisti odločni poborniki enotnosti, hkrati pa se zavzema z® popolno avtonomijo sindikatov, ki naj bi bili neodvisni od katef© koli stranke. Na ta način bi omogočili sindikalnim aktivistom, d® bi vodili tako politiko, ki bi ustrezala interesom vseh delavcev. K©" munisti so pripravljeni, tako pravi Pessi, popraviti svoja dosedanja stališča do metod dela neralne konfederacije dela. Socialni demokrat Cesari smatr®, da je Ideja sindikalne enotnosti med italijanskimi delavci že ta^-9 zakoreninjena, da po ostvarjen®« Čeprav bi se sindikalni vodrt^ Iji temu upirali. Ostro obsoj® težnje, da bi ustanavljali nove sih' dikalne centrale ter na ta načah še bolj razbili sindikalno gibanj© v Italiji io takole zaključuje1? »Mnogi, ki se nazivajo za demokrate, ne spoštujejo bistva demokracije, ki je v tem, da manjšina prizna, da je manjšina in d® na demokratičen način skuša P°" stati večina.« Vse te izjave so le delček veliK© obsežnejše razprave, pričajo P® tem, da so v Italiji le resno načeli razmišljati o načinih združ tve sindikalnega gibanja. Razh©* nih mnenj je še precej, sčasom pa bodo le morali najti skupne r hodiščne točke. Bližnji kongr ^ komunistične, socialistične in u mokristj anske stranke bodo ve j etn o prinesli marsikaj nove» glede načinov združitve itaUj®*1 skega sindikalnega gibanja* I že ] *( u v o » a n k C3MI KONGRES KP KITAJSKE ZAKLJUČEN Odločen Ihm bšrokrolšzimi Na kongresu so prebrali tri glavne referate: političnega, o bodočem petletnem planu v letih 1A58—1962 in o novem partijskem sta-tutii. Razen velikih uspehov, o katerih so na k .esu s ponosom govorili, sta dva od treh glavnih referatov resno in sistematično opozorila na osnovni notranji problem Partije, države in do neke mere tudi gospodarstva — na birokratizem in boj proti njemu. Po enajstih letih se je v Pekingu sestal osmi kongres Komunistične partije Kitajske. Naloga kongresa je bila: pregledati dosedanje delo in uspehe, se pomeriti o izkušnjah graditve Ljudske republike Kitajske in dolpčiti načela za bodoče delo. 1026 delegatov, ki so zasedali osem dni, je predstavljalo 10,733.000 članov (osemkrat več kot jih je bilo pred enajstimi leti in dvakrat več kot jih je bilo ob končni osvoboditvi Kitajske). V Komunistični partiji Kitajske je 1,502.000 delavcev (14«/»), 1,256.000 intelektualcev (11«/»), 7,417.000 kmetov (70»/o) in 558.000 (5«/») članov ostalih poklicev. Delegati so skupno s CK pripravljali kongresno gradivo in tako so bili na kongresu prebrani trije glavni referati: politični, o bodočem petletnem planu in o novem partijskem statutu. Glavna politična naloga, ki jo je kongres naložil članom Partije v uresničitev, je preobrazba Kitajske iz zaostale kmetijske dežete v kar najkrajšem roku, (v 15 letih) v napredno industrijsko državo. Pot, ki so jo ubrali Kitajci, da bi se otresli zaostalosti, ni nova. Ze več let dajejo prednost razvoju težke industrije Tudi novi petletni plan se naslanja na še hitrejši razvoj težke industrije in med drugim določa povečanje proizvodnje jekla od 4 milijonov ton, planiranih ob zaključku prvega petletnega plana v letu 1957, na 10 do 12 milijonov ton jekla v letu 1962. Obenem s tem pa so posvetili pozornost neskladnostim, ki jih povzroča takšen razvoj gospodarstva, namreč zaostajanju razmeroma, že precej razvite lahke industrije, zlasti pa zaostajanju kmetijstva. Ob teh sprejetih načelih bodočega razvoja Kitajske je kongres spremenil nekatere lani uveljavljene teze in se zavzel za večje sproščenje gospodarskega življenja. Na področju trgovine in industrije, je dovoljen prosti trg. Država ne bo dopustila prevelike koncentracije podjetij in obrti, planiranje ne bo več tako togo in vsestransko, tovarne lahko sedaj same planirajo potrošno blago v skladu z zahtevami trga itd. Ti novi pogledi na nadaljnji razvoj gospodarstva na Kitajskem zahtevajo tudi spremembo dela državnega aparata in partijskih organizacij. V obeh primerih so posvetili glavno pozornost boju proti birokratizmu, ki je pognal korenine, ko je Partija prevzela’ oblast. Birokratizmu, analizi njegovih pojavov in metodam njegovega izkoreninjenja je kongres posvetil dobršen del časa in mobiliziral vse moči za njegovo izkoreninjenje. V čem se kaže birokratizem? Kakšni so njegovi pojavi? Referenta in ostali člani kongresa so jih naštevali. Precejšen del kadra v gospodarstvu in partiji nima stika z množicami, njihovo delo je prakticistično, pisarniško, dejansko stanje — tok življenja — gledajo le skozi prizmo pisarniških aktov in sestankov, duše kritiko, imajo komandantski odnos do podrejenih itd. Ena od oblik birokratizma je po mnenju predsednika Vsekitajske federacije deia tudi preobsežno forsiranje težke industrije, ne glede na življenjski standard delovnih ljudi. In zdravilo? Osnovno zdravilo je po mnenju kongresa boljša metoda dela in vodenja, tesnejša povezava z množicami, upoštevanje mišljenj in kritike ljudi. Razen tega je kongres zahteval sistematično izboljšanje dela vodilnih- teles, okrepljen nadzor od zgoraj, sistematičen nadzor partijskih organizacij nad delom članov, demokratizacija v gospodarstvu, aktivnejše delo vseh članov partije v vodenju, v demokratizaciji upravljanja. Tem metodam dela primerno so tudi spremenili statut Partije. Novi statut zahteva od članov Partije še aktivnejše delo, obenem pa posveča večjo pozornost učvrstitvi notranje partijske demokracije. Partijski kongresi, od nacionalnega do okrajnih, naj bi postali stalna partijska predstavniška telesa z mandatno dobo od treh do pet let. Na zasedanjih kongresov naj bi odgovorna vodstva, vključno Centralni komitet, poročala o delu. S tem si obetajo plodnejše delo delegatov, rednejše in boljše zbiranje podatkov o metodah dela in izkušnjah partijskih organizacij in na ta način bi obšli težave, ki jih imajo Pfi volitvah delegatov. Zavzetost za boj proti birokratizmu in za okrepitev demokracije znotraj Partije in države bo prav gotovo rodila sadove v nadaljnjem gospodarskem i« političnem življenju LR Kitajske. o Tf GL (V O o- S? T* ‘».'T* O, C? ^ /T' ČV r* Or <*> J'" ^ ^ CT £2» O & & Zf P P J? ^ ZfV TJ