V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 6 for. 20 kr. » pol leta	. 3 „ 30 „
n	žetert	leta	.	1	„	70	„
i	mesec .	.	—	„	60	„
Po pošti:
Za celo leto .	7 for. 60 kr.
»	pol leta	.	3	,	80	,
n	četert	leta	.	2	„	—	„
d mesec . . — „ 70 „
„Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veke!*
Nar. pesem.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prđstoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
lit. 74.
V Celovcu v saboto 15. septembra 1866.
Naš program po vojski, «/
II.
Program naš, kakor smo unikrat rekli, stoji na podlagi svobode in ravnopravnosti vseh posamnih ljudi in vseli narodov. Svo-resnica in pravica so od vekomaj in bojo ffale in veljale do vekomaj; zatorej bode stal in veljal vekomaj tudi naš program, ki se na te večno stebre opira.
Vendar je svitli cesar rekel: „Prosta je pot, naj si avstrijski narodi sami napravijo program za novo, mogočno Avstrijo.“ in vseh avstrijskih narodov, kterim je za novo, svobodno, srečno in mogočno Avstrijo v resnici mar, sveta dolžnost je, na tej pro-stej in odpertoj poti eden drugemu prijazno loko podajati pa se lepo sprijazniti, pogovoriti in zediniti, kako naj so Avstrija prerodi, prestroji in v duhu sedanjega časa Uravna. Gorjč nam, ako vsak narod le svojo termo trobi, ako noče od svojega programa za pod ne odstopiti in na oltar drage domovino — naše Avstrije — trohice darovati. Mi avstrijski narodi vživamo vsi vkupno in vzajemno velike dobrote od naše deržave in občne domovine; vsi vkupno in vzajemno tudi moramo od svojih pravic in svoboščin toliko odstopiti in toliko butar prevzeti, da deržava naša ostati more edina in mogočna.
nili svoj program, kolikor je le mogoče brez škode in nevarnosti za Avstrijo in za nas.
Program naš jo :
Naj Avstrija ostane mogočna! Zatorej je neobhodno treba, da so central-nej ali središčinej vladi prepusti vse, kar jej oktoberska diploma 1. 1860 odkazuje. Zunanje, občnofinančine, kupčijske in vojaške zadeve — vso vojake do poslednjega moža in vse topove do poslednjega mož-narja — mora središčina vlada v roči imeti in jih z deržavniin zborom oskerbljevati. Pri tem ne moremo odstopiti ni za mak ! Zastran tega, kako se bo deržavni zbor sestavil, bomo se pa radi pogajali.
Naj Avstrija ostane edina; to stoji tudi v našem programu. Bralcem našim je že dobro znano, kako nekteri mislijo deržavo našo presekati na dva kosa, ktera bi le vezala osebna unija ali zveza, to je: oba kosa bi imela vkupno le samega cesarja in kralja, oba posebej pa svoje ministerstvo in svoj deržavni zbor. Sto in stokrat je bilo že dokazano, da je dualizem černi in očitni grob Avstrije. Zatorej naj imajo vse dežele naše enega in istega vladarja, eno in isto ministerstvo pa en in isti deržavni zbor za zunanje, tinančine, vojaške in kupčijske zadeve! Tudi pri tem svojega programa ne moremo ne za las prenarediti. —
Mi Slovenci že od nekadaj vsem avstrijskim narodom pomaljamo svojo desnico naproti in jim kličemo : Pobratimo se! Zatorej smo tudi zdaj, ko je prišel tisti srečni in imenitni čas, da si sami stavimo veličansko bišo, v kterej bi vsi narodi prebivali kot Javnopravni bratje svobodno, mirno in srečno, tudi zdaj ponavljamo svoj prijatelski in pormirivni glas in bomo rade volje premč-
Naj Avstrija ostane ustavno svobodna; tudi to smo na program naš zapisali. Nasprotniki naši nam venomer radi očitajo, da malo maramo za politično svobodo, da podiramo ustavo in podpiramo reakcijo. To jo gerda, nesramna laž in tim bolj, ker nam vse naše djanje in nehanje že toliko let priča, da se poganjamo in vojskujemo za ustavno svobodo. Vse praviče
Tečaj II.
*i mm rf/munm-tma.	.^i jarasai m i imammmmmmmBmammmmmmmmmmmmmmmmm
in svoboščine, ki spadajo k pravej, demo-kratičnej ustavi, tirjali smo, tirjamo in tir-jali bomo; — tudi pri tem ne odstopimo ničesar. —
Naj Avstrija postane avtonomna ali samoupravna derža-v a, glasi se naš program dalje. Občinske zadeve naj oskerbljuje občina, deželne dežela, skupinske dež. skupina. To je duša in jedro resničnega ustavnega življenja, zatorej se ga terd-no in vselej deržimo in od teh tirjatev ne jenjamo. Ali si pa naredimo občine velike ali majhine, — ali ostanejo dežele tako kakor so zdaj, da imamo 17 deželnih vlad, zborov in zborčičev, ali pa se več deželic zlije v eno samo pa večo deželo, — in ktere deželne skupine naj se napravijo, — pri teh zadevali je pot odperta in naj se vse in povsod tako uravna, kakor se po postavnem in ustavnem potu za najboljše in vsakej deželi najprimernejše kaže in določi. —
Slednjič se na našem programu blisketd narodna ravnopravnost:
Naj v Avstriji vživajo vse narodnosti enake pravice. Naš materin jezik hočemo imeti po šolah, po cerkvah in po uradnijah, kakor ga imajo naši sosedje Nemci. Vsak pošten človek, ktere-mu svoboda in pravica ni prazna beseda, bode nam rade volje poterdil, da kaj tace-ga tirjati, ni prenapeto, da se že vse to samo od sebe zastopi, — zatorej očitno spet ponavljamo, da od teh svojih narodnih pravic ne popustimo nikoli za černo za nohtom. To je naš program, od kterega se ne ganemo, ne moremo in ne smemo ganiti, dokler stoji Avstrija, dokler živi narod slovenski: „Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, Skala poka, dob se. lomi, zemlja naj se trese: Bratje ! mi stojimo terdno kakor zidi grada, Orna zemlja naj pogrezne tega, kdorodpada“ !
i
Besednik.
Potopisne črtice *)♦
Preljubi »Slovenec11!
Dragi naš domorodni list, pa saj ne misliš, da si tukaj med nami v Slovenskih goricah tujec in da te kar nič ne poznamo ? Ne, tudi ti k nam dohajaš in greš pogostoma ** roke v roko ter vsak, kdor te le enmalo Pregleda, hvali tvoje sorčno in zvesto domoljubno obnašanje; posebno pa si se tudi meni prikupil, tako da ti hočem zanaprej bolje služiti in pomagati, kar mi bo le mogoče. Pozdravljam pa tudi vse tvoje prijatelje in jim hvalo dajem za vso njihovo ma-^rijalno (novčno) in dušno pomoč, — Bog »os živi! Po tvoji prijazni prošnji in besedi do slovenskih domoljubov pa te vendar milujem, da imaš za svoj trud tako majhno Podporo ; zato sem tudi jaz sklenil, ti več-
*) Prejeli smo to črtice od priprostega slov, oratarja in domoljuba, ki jili tu po majhnih popravkih ss Veseljem naznanjamo.	Vred.
krat kaj pisati in, koderkoli bo mogoče, pomoči iskati. Moja roka jo sicer le kmečkega orodja navajena, nikakor pa ne peresa; ali vendar kar mi je mogoče dobrega storiti, posvetil sem to že od mladih nog veri, domovini in narodu svojemu. Vendar sem pa za tak6 imenitne reči do zdaj še jako malo storil, ali prosim za zamero , kajti manjka nam vsem tukaj velike serčnosti in rnate-rijalnega blaga. Za zdaj ti pa pošljem, dragi moj „Slovenec1*, tote verstice, ki sem jih bil pred nekimi dnevi načrtal in ki obsegajo nektere potopisne črtice, ki naj jih „Slov.11 svojim dragim bralcem naznani, — morebiti da bodo marsikoga zanimale.
Razna opravila so me tirala po lepih in blagoslovljenih Slovenskih goricah proti nemški meji. Marsikaj sem tu videl in po-zvcdel. Po dolinah in goricah uglodaš tukaj kmeta, ki si skrbno in trudapolho pospravlja svoje pridelke; tamkaj deklico — pastirico, ki pase ljubo živinico iu ali brezskrbno poje kratke slovenske pesmice, ne vedoča, kaj se po svetu godi, ali pa tudi žaluje po milem bratcu, ki tam kje v strašni vojski kri preliva. Drugod spet vidiš ubo-zega vincarja, ki nese malo moke od murskega mlina za svojo zmerno izrojeno deco. Dalje gredč srečal sem tudi znanca, ki je ves klaveren peljal domu prazno reženo
snopje in ki me je prašal in prosil, naj mu berž povem, kako je kaj z vojsko? Na kratko mu povom, kar vem, namreč da se našim na severju slabo godi in da smo povsod na zgubi. Ob, izdihne on žalostno ter mi poda list, kterega je sosedov Francč domu pisal. Čeravno je le-ta bil že ves pomazan in je le žalostne dogodbe iz stražne bit ve pri Kraljevem Gradcu bolj po vrhu popisoval in marsikterega znanca junaško smrt naznanjal, pregledoval sem ga vendar z veseljem, ker je bil skorej čisto in lepo slovenski pisan.
Imel sem že 1. 1848—49 priložnost liste sinov- vojakov staršem prebirati. Ali slovenska pisava je bila tedaj kaj čudna, pomešana in skorej nerazumljiva tako, da je bilo večidel prav težko to mešanico nemških in slovenskih črk in besed v slovenskem jeziku si raztolmačiti. Zdaj pa že prihaja dokaj tacih listov, ki staršem veselje dciajo, ker se jim vse prav umevno naznanja in jih mlajši otroci lahko čitajo. Zato se pa tudi šole hvalijo, ker se otroci zdaj res nekaj naučč. Gredč naj pa rakom žvižgat vsi tisti, ki Slovencem slovenskih šol ne privoščijo in jo venomer godejo, da je le nemščina edino potrebna in zveličavna, — pa saj je omenjeni kmetič med drugim tudi še to le pristavil: „Vem, da Labi ni-
— 296 —
:i v Mi Slovenci torej nosimo z živo za-Ve'stjo bandero: Vse za edino, mogočno ustavno, avtonomno Avstrijo, za svobodo in ravnopravnost vsem posamnim ljudem in vsem narodnostim ; — pri tem nič ne odstopimo ; kaj druzega pa je zastran poti, po kterej mislimo priti do te svobode in rav-nopravnosti. Zastran te poti se radi dogovarjamo in pogajamo, — kako, povemo v prihodnjih sestavkih, ki smo jih sprejeli od mnogih slovenskih rodoljubov. Ti sestavki se skoz in skoz sučejo okoli deželne skupine, ktere bo treba nam Slovencem napraviti. Donašali jih bomo, kakor smo jih sprejeli, pa na koncu še le razodeli misel svojo. Zatorej prosimo, naj tisti, ki so volje te sestavke pretresovati, poterpljenje imajo tako dolgo, da se ti sestavki končajo. —
AVtSI rijansko cesar«lvo.
Afn Diiianju. (M i n i s t e r s t v o ; kup-čijske zbornice; vojaške zadeve; Belcredijev program; hvale vredni i z g l e d i.) Zastran ministerstva res ne ve človek, ali in kaj bi pisal; vsako uro potegne drug veter in cfonaša nam imena novih ministrov. Danes se govori, da ostane vse pri starem , da Hiibner pojde spet v Rim za poslanca, da Holzgethan ne prevzame finančinega ministerstva, timveč da še ostane Lariš. Wiillerstorf pa je menda predložil neko poslednjo besedo, ki povdarja kon-sulske zadeve v Jutrovih deželah, in je terdne volje odstopiti, ako njegova ne obvelja. Vse se tudi nad nad tem čudi, kar se od slavnega nadvojvoda Albrehta pripoveduje. General John ni še imenovan za pravega vojaškega ministra timveč nadv. Albreht bi prevzel neko novo mesto, postal bi „generalisimus" cele armade in stal bi više nad vojaškim ministrom. Nam se dozdeva le samo govorica, ker po tem prav ne za8topimo, kaj bi imel vojaški minister opraviti, in kdo bodo za vojaške zadeve der-žavnemu zboru odgovoren, ako vsaj enkrat tudi mi Avstrijanei dobomo odgovorno mi-nisterstvo Vse kaže, da strašno vre in se vse nekako meša. — Tudi v kupčijskih zbornicah pripravljajo se nektere premembe. Le en glas je, da sedanje zbornice ne zadostujejo našim potrebam; preveč so namreč po birokratičnem kalupu in v centralističnem duhu sestavljene. Ni se čuditi , da se od vseh strani oglašajo želje in prošnje , naj
majo nikdar miru, — pa zakaj je tam gori s Prusom vojska? Cul sem, da se samo za nek nemšk „bund" dajejo, moj sin pa je Slovenec in je tamkaj žalostno smrt storil. Kako je to, da se Slovenci za Nemčijo bijejo ?“ — Pritrditi sem mu moral vse ter sem potem še pristavil , da bo skorej boljši.
Potem grem dalje naprej. Ker tu ni prostora vsega natanko popisati, vzamem v misel samo lepe sadne vrtove in vinograde, ki obetajo obilno sladkega sadja in grozdja, nekteri pa so tudi od slane poparjeni ter prebivalcem slabo upanje za prihodnje leto dajejo. Karanja in pustin ni sicer tukaj videti, tolikanj več pa pašnikov, goličav in neobdelane zemlje, ki bi bila prav pripravna za sadne verte in vinograde. Manjka pač še kmetijskega nauka, skrbi in pomoči za kmetijstvo, pogreša se pa tudi že zdaj domil marsiktera roka, ki tam nekje v tuji zemlji trohni.
Če pride popotnik proti jugu na konec naše ljube slovenske domovine in stopi tam na Občini prvikrat na vrhunec, zagleda naenkrat pred seboj Trst in sinje jadransko morje, oh kakšni občutki ga takrat navdajajo! Ve pa to le tisti, ki je sam vse to občutil in videl. Nekaj tacega pa sem tudi
se prenarede. Najbolje pa bi bilo po naših mislih to, kar kupčijska zbornica v Pragi priporoča. Naj se namreč te zbornice decentralizirajo in ločijo na več kampov : zbornica za kupčijo, zbornica za obertnijo in njima naj se vnovič pridcno zbornica za kmetijo. Tako bi se opravila lepo razdelila in vsaka zbornica bi za svoje potrebe gotovo najboljši sama skerbela. Da se nam finančina butara zlajša, zaukazal je s vitli cesar precej po sklenjenem miru pri armadi nektere imenitne premembe. Vojaške pri-klade (Feldzulagen) nehajo, 4. in 5. batali-joni se razpuste, vojaki gredč domu na dopust; konji se prodajo; oficirji, ki ne ostanejo pri polkih, imajo na volji, ali ostati v razpoloženju (zur Verfugung) ali pa stopiti iz vojaške službe pod tem, da dobojo popred za odškodnino svojo plačo za dve leti in obljubo kake civilne službe. Dalje Avstriji ne bo treba V mirnem času 222.107 vojakov in 30,794 konj na nogah imeti, ker je stopila iz nemške zveze; tudi posadka za Benečijo, ki je štela G0.000 mož,, kot nepotrebna odpade. Več kot dve tretjini od tega denarja, ki ga je vsako leto naša armada požerla, manj pojde vsako leto na vojaške potrebe. Se od marsičesa se govori, da se bo prenaredilo tako, da se bode veliko denarja prihranilo, ob enem pa tudi vojaštvo na višo stopinjo povzdignilo. To so gotovo za celo cesarevino kaj lepe in vesele novice, — da bi le res tudi v življenje stopile! To pa je že gotovo službeno oglašeno, da je cesar znanega Henikstein-a, vodja generalnega štaba, odstavil in na njegovo mesto slovečega John-a povišal. Clam-Gallas pa res zapusti Avstrijo, ki mu je za njegove 1. 1859 v Italiji in letos na Češkem pridobljene zasluge tako nehvaležna!
dež. zborov takraj Litave posvetujejo zastran deržavopravnih prašanj. Če je temu tedaj res tako, vidi se, da Belcredijev program cika na zmerni dualizem. Po federalističnem programu naj o teh prašanjih razsojajo ali vsi dež. zbori posebej ali pa zbori deželnih skupin. Tudi to nas enmalo skerbi, da se tako imenitna reč odlaša na dolgo klop •— do prihodnje vigredi! Kaj bi bilo, ko bi spet kak vihar od zunaj potegnil in nas spet našel nepripravljene! —• Že unikrat je „Slovenec" omenjal, kako sd moško in avtonomno okrajna zastopništva na Češke® obnašajo. Tako je zastopništvo Novopaškegs okraja sklenilo, deržavnega ministra to le prositi: da se c. k. okrajne in okrožne oblastnije precej odpravijo, ker njih opravila lehko občine opravljajo; naj se c. k. žandarmerija razpusti, ker si bojo ljudi z» javno varnost že občine same po potrebi poiskale; naj se narodna ravnopravnost vsaj enkrat v šole, uradnije, sodnije in javno življenje vpelje, — naj se deželam češke krone podelijo ravno tiste pravice , ki jih vlada deželam št. štefanske krone misli dovoliti.
Dežele notranjc-avstrijanske.
•Iz Celovca. (Belcrcdi in Madjari; pohujšanje; novi opat in slovenščina). Slava Belcrediju, da se Madjaroffl ni dal premagati, timveč stanovitno stal na oktoberskej diplomi in septemberskcm manifestu. ISfaj pa ne ostane B. na pol pota, naj se pogaja tudi z drugimi narodnostmi, ki žive na Ogerskem; tudi Slovani, Romani in Nemci imajo ravno tiste pravice kakor
Vsi kličemo: Srečno pot! -f- /daj so jeli Madjari! Po naših mislih s sedanjim Oger-
„a ---i-	-.....‘i- l-.a... . ak;m zborom ne pridemo do srečnega konca;
— sami Madjari v njem zvonec nosijo, kte-rim je za edino in mogočno Avstrijo veliko manj mar, kakor za veliko Madjarijo. Le škoda za zlati čas, ki se ž njimi potrupi! — Vlada je jela po raznih mestih male časnike, ki delajo v njenem duhu in ukazu, na svitlo dajati. Dostikrat smo že vpili, naj se zadevo zastran uradnih časnikov pre-naredč. Pred vsem bi bilo treba, da se ljudje, ki so Mcternichu, Bachu, Schmerlingu služili, pri tej priči odpravijo, da ne bojo tolikokrat žaiili Slovanov, kar sedanji vladi gotovo ni po volji. Vlada namesto tega pa le nove časnikov nareja, ki jih možaki stare šolo vredujejo. Že to ni pametno in pravo! Kar pa še veliko pohujšanje dela, je to, da ti časniki ne plačajo niti kavcije niti koleka. Postave so za vse, tudi za ministre in pohujšanje je tim veče, ako še celo vlada no mara za svoje postave! Naj visoka vlada le resnično in stanovitno dela po ustavi in po pravici, naj le skerbi za srečo in blagostanje celo deržave — in imela bode na cente takih časnikov, ki jo bodo zagovar-
programi od vseh strani na svitlo hoditi; še Belcredijev, kterega dozdaj še nihče na tanko ni poznal, se je pokazal in prišel na svitlo. „Debatte" je o njem nekaj razglasila. Najpred se skličejo še to jesen vsi deželni zbori takraj Litave; ti zbori napravijo deželne proračune za 1. 1867, in rešijo druge predloge, ktere jim misli vlada predložiti. Med tem pa preteče čas, za kterega so poslanci izvoljeni bili; zatorej se dež. zbori razpuste in nove volitve razpišejo. Proti vigredi 1. 1867 se ti novi sestavljeni zbori skličejo in naznani se jim, kar je ogerski deželni zbor sklenil zastran vkupnih deržavopravnih zadev. Potem izvolijo dež. zbori nekaj poslancev in jih pošljejo na Dunaj, da se v tem zboru deputacij iz vseh
jaz občutil, ko sem na svojem potovanju dospel na konec slovensko zemlje, t. j. na grad Cinureški ali strmec pri Mariji Snež-nici. Tu namreč se odpre očem prekrasen pogled na znamenito Lipniško polje. Todi stanujejo do derečo reke Mure Slovenci,
kteri so bili nekdaj še veliko dalje zgorej jalj bl4nili in hvalilj naJV8C	lo *jn t0
razširjen., kajti če pogledamo naza, v zgo- Joe,£ zastonj; da> Se. VCseli bojl° da imajo
kaj hvaliti! — Tudi mi Slovenci smo svobodno veseli, da se je izvolil^ visokoč. O-Avguštin Duda za opata. Se preden je
dovino, našli bomo, kakor se tudi še med priprostim ljudstvom pogosto pripoveduje, da so slavni naši preddedje na totem polju, bojevajc se z Avari, Madjari, Turki itd., mnogokrat domovino rešili in življenje svoje žrtovali. Če se vse to prav živo pomisii, zares tužno in tesno mora biti Slovencu pri srcu in s solzami v očeh zre po imenitnem polju
„Slovenec" svojo znano besedo spregovoril, mislil je že tudi na slovenščino in premišljeval, kako jo povzdigniti na boljšo stopinjo in na tisto mesto, ktero jej gre n»
, ,, v , • t • .-i , r - - Koroškem kot drugemu deželnemu jeziku, ter se nehote prasa, kaj bi bilo, ako bi se y ta namen pojdefenadepolni in rodoljubni,
po božjem dopuscenju kosti uka, počiva- novo nosveč‘niJ henediktinar o. Fram Sa
jočih junakov iz praha vzdignile in bi od nas ali naših račun tirjale, zakaj da mi od lastnega naroda odpadamo, materin jezik popuščamo in se le bolj poganjamo za tujo reč? Kakšen bi bil neki naš odgovor ?
(Konee pride.)
novo posvečeni benediktinar o. Franc Sa' lezi Pirc na Dunaj pripravljat se za zgodovino, zemljeslovje in slovanščino.
■* Podgorjan. TT (Božja pot. Le; tin a. Slovenščina. Poroka.) Kuj lepo bi bilo, ko bi se tudi odtod hotel kd° semtertje kaj v „Slov." oglasiti. — S® raji bi ga potem prebirali, ko bi zrni; raj tudi iz svojega domačega kraja kaj brali. Naj vendar poskusi kdo, — za danes bom pa jaz. Najprej naj povem, da je pr0' tečeno saboto, t, j. na malo Gospojnico in
potem v nedeljo, veliko pobožnega ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev semkaj priromalo. Tu je namreč ( starodavna in sloveča božja pot. Kapelica, ki je visoko v gori, postavljena je neki že za časov sv. Heme, ki jo je gori D. M. v čast zidati dala. Ljudstvo jo je imelo vedno v veliki časti in jo še ima, zato toliko romarjev, med kterimi smo tudi veliko Celovčanov videli. Pa tudi vreme je bilo res kaj lepo do nedelje popoldne. Takrat pa je naenkrat nastal hud veter z dežjem, bliskom in gromom, da ni bilo moč nikamor iz hiše. — Letina bo tu, hvala Bogu, še precej dobra. Tudi jesenski sadeži obetajo še precej obilno pridelka. Da bi nam le slana prizanesla! — Da smo tu za slovenščino in slovensko branje vneti, da sta zlasti gg. župnik in učenik prava slov. veljaka, tega vam ne bom na dolgo in široko razkladal, to mi lahko na besedo verjamete. H koncu pa povem še to „Sloven-čevim“ bralcem, da sta bila tu one dni v oklicih: ženin, ki je star kacih 30 let, nevesta pa ima blizo 70 let! Kaj ne, da je to lep par ?
Iz n en t-Jernej n na Dolenskem. F. S.P. (Narodnostne zadeve. Šolske pre-skušnje. Narodni zavodi. Vojaki. Po gosto vanj e). Izvrstni naš „Slovenec11 prejema odvvseh krajev drage Slovenije dopise, le iz Šent-Jerneja nismo še nikoli nič čitali v njem. Ker imam ravno nekoliko prostega časa, naj mu pa jaz nekaj napišem.
Vem, da bi dragi bralec „Slovenčev“ naj raji slišal, kaj je tukaj pri nas sč slovenščino. Z veseljem ti naznanjam, da še precej dobro. Imel sem tukaj priložnost z Vsakoršnimi ljudmi govoriti n. pr. z gg. duhovniki, uradniki, kupčevalci, kmeti itd., pa videl sem sploh, da se slovenska zavest razširja in množi, da se duh slovenski krepi in jači. Ne sramujejo se več domačega glasu, besede materne; le kak doslužen vojak, ki se je pri vojacih nemščino slabo lomiti naučil, le ta edini se še rad spakuje, češ, da bi ljudje mislili, kakor da bi se bil Bog ve kaj po svetu naučil. Pa skorej naj-bujši nemškutarji so tako imenovani „spiess-btirger-ji**. Ti bi se menda radi z nemško kulturo ponašali in bornemu kmetu „rešpekt** delali, pa so bodo menda počasi tudi oni spametovali.
Imel sem več ko enkrat priložnost pogovarjati se s takimi možiceljni. Jaz sem govoril slovenski, ta in pa ta je pa nemški jezile lomil, da je bilo strah in da so mi lasjč skorej po koncu stali. Nekaj časa sem poslušal grozno klepetanje, potem pa ko mi Je poterpežljivosti zmanjkalo in so se tudi ušesa že naveličala, sem prijazno opomnil, da bi so po slovensko znabiti bolj razumela!
Kako pa kaj v šolah? Tudi tukaj slovenščina še precej napreduje. Bil sem pretečeni mesec pri treh šolskih izpitih nazoč: v Šent-Jerneju, v Škocijanu pa na Kaki. Bovsod so otroci prav izvrstno odgovarjali, tako da jih jo bilo ros veselje poslušati. Slovenščina ima častno mesto v učilnici — Ue tako v zapisnikih, kjer se še vedno tisti Uemški „sehr gut, gut, mittellmassig** itd. bere. Res ne vem, zakaj da ne bi bili zapisniki čisto slovenski, saj nam vendar ne manjka slovenskih besed za ove izraze! Pa Upajmo, da bo drugo leto boljši. Se bolj pa človeka v oči bode, če vidi slovenske priimke po nemško pisane. To pa res ni za nikamor! Tacih zmajev bi se učitelji Prav lehko ogibali!
Prav lepo je, da so otroci tudi v petju Vadijo; kajti s petjem lepili , nedolžnih in pripravnih pesmic si delajo kratek čas, žlahtnijo srce, razveseljujejo druge ljudi, pa tudi narodna zavest se budi.
Citatelji Slovenčevi „Slovenca*1 kaj močno hvalijo. Nek c. k. uradnik, kterega besedo »mem kompetentno (pristojno) imenovati, rekel mi je, da ne pozna boljšega političnega
— 297 —
lista, kakor je naš „Slovenec1*. Le škoda, da je tukaj tako malo znan, kakor tudi naša družba sv. Mohora. Naj bi slovenski rodoljubi in posebno naši slovenski duhovniki ljudi podučevali in jih seznanjali z našimi koristnimi zavodi!
Po Dolenskem imamo od ysv. Jerneja sem tudi vojake nastajene. V Šent-Jerneju stoji baterija, po vasčh so pa pešci 54. poika, ki se imenuje Gruberjev. Vojaci so prav pametni ljudje ; nikakoršne pritožbe zoper nje ne slisiš, — samo te dni so v neki vasi šentjernejske fare nekega kerčmarja zato, ker jim pozno po noči ni hotel nič več vina dati, z bodali hudo ranili, tako da so ga morali danes sč svetimi zakramenti prevideti, Kaj vse vino stori!
Na zadnje moram pa še nekaj lepega in vse hvale vrednega omeniti. Tudi na Rako so bili postavljeni vojaci Gruberjevega polka, namreč perva kompanija druzega batalijona. Pa ko so tje prišli, hitro so nekteri kerčmarji poskočili z vinsko ceno. Vojaci niso bili dolgo na Raki, kamor je tudi preveč od rok, ampak preselili so se v Krško pa v Leskovec. Lakomni krčmarji tedaj menda niso veliko pridobili.
Dan pred odhodom, to je v nedeljo 2, septembra, pa povabi blagorodni in obče-spoštovani bogatinec Viljem Pfeifer celo kompanijo po kosilu na vino. Ob eni popoldne se je na trgu delilo vino med hrabre vojake, ki so pri Kustoci tako pogumno se borili in veliko trpeli. Vsak mož je dobil polič dobrega, zdravega in okusnega vina, pa smodko. Podčastniki in dva velikanska Hanaka, ki sta bila sč srebernimi svetinjami zavoljo posebnih vojaških zaslug okinčana, so pa še dober škaf vina in mnogo smodk po vrhu dobili. Častnike je pa blagosrčni gospod na dobro mdlico uljudno povabil, kjer jih jo z vsem dobrim in z najboljšimi smodkami razveselil. V srce me je ginilo, ko sta prišla dva poslavljcna Hanaka (prostaka) in se milosrčnemu gospodu prav lepo v češkem jeziku za toliko prijaznost in dobroto zahvalila.
Tudi častniki so bili prav dobre voljo in rekli so, da jih jako veseli, da se njih zasluge tudi od civilne strani priznavajo. Pa tudi menda še celo pot niso bili takč lepo sprejeti in pogostovani, kakor na Raki od g. Pfeiferja ! Zato sem pa tudi te črke napisal, da svet zvč lepi čin g. Pfeiferju na slavo, ^drtigim pa v lep izgled. Slava!
''/? I* TOotrnnjgkegn. V goriški grofiji je 'bilo grozno veliko vojakov in skoz Ajdovščino jih je šlo toliko, da je naša okolica nektere krati podobna bila velikemu tabru. Ljudje so pa vse radi pretrpeli, saj je bilo vse to marširanje dokaz miru in vojaki so se mirno in priljudno obnašali. Vojskovodja gospod nadvojvoda Albreht priznava našo to dobro voljo in zahvaljuje se vsem občinam. Vse so dobile zahvalno pismo, ki ga Vam tu pošljemo. Razveselil nas je pa ta dopis tembolj, ker je v slovenskem jeziku pisan, Da bi vse uradnije ta zgled posnemale in da bi se vresničii pregovor: exempla trahunt, izgledi vlečejo. Pismo se glasi tako le:
Njegova cesarska visokost prejasni gospod feldmaršal nadvojvoda Albreht poslal mi je z Gorice na 15. avgusta t. 1. sledečo premilostljivo pismo:
„Naj z iskrenim veseljem Vaši Prevzvi-„šenosti dopovem, s koliko pravo domoljubno gorečnostjo in poznanja vredno „radodarnostjo da so mesto Gorica in vse. „sosesko grofije Goriške in Gradiške z „vso pripravnostjo k sebi vzele in v svoje „suhote spravile čudo veliko čet vsake „vrste orožja, in kako so si prizadevale „na vsako stran, da jih kar le gre boljše „prehranijo.
„Preden se tedaj ločim z gostljubne „Gorice ne morem drugače, ko da popolnoma pripoznam zaslugo, ki gre
„zavoljo tega županijskim starešinstvom „ravno tako, kakor vsakemu posamnemu „prebivavcu omenjenih grofij, ter da se jim „za to iz srca zahvalim.
„Prosim Vas, prevzvišeni gospod, da „le-to moje pismo dotičnim soseskam na „znanje daste in še to-le pristavite, da „bom prav rad po dolžnosti z vsim spoštovanjem sporočil njegovemu Veličanstvu cesarju, kako iskrno in zvesto so „se obnesli**.
Nadvojvoda Albreht s/r. feldmaršal.
Spolnujem milo mi dolžnost naznanjajo tukaj občinam tako častno spričevalo.
V Trstu dne 19. avgusta 1866.
Namestnik njeg. ces. kr. apost. Veličanstva v Trstu in Primorju.
Baron žl. Keller sp erg.
Stillwater v Minesoti 8. avg. 1Š66. A. P. (Razne novice). Alco bi zdaj začel svoje pismice z besedami, „z veseljem vzamon pero v roko, da Vam nekoliko ver-stic načertam**, bi gotovo resnice ne govoril, ker tudi mene so novice in spremembe zadnjih časov jako pretresle. Zlasti pa se en mesec ni drugega slišalo, ako sta se dva srečala, kakor to, kako strašna vročina da je, kakoršne ni bilo od leta 1779. Takrat namreč je bilo 102'/,2°, letos pa 104 po Fahr. v senci, — in kaj ne, prijatli v Evropi, da ni to, kar si bodi? Vročina je bila v resnici strašno huda; vsaki dan so nam časniki prinašali, koliko ljudem da so se od solnca po vseh krajih možgani vneli, tako n. pr. v Novem Jorku nek dan 27! Tudi kolera je začela pri taki hudi vročini v iz-hodnjih mestih razsajati, ali zdaj je zopet malo ponehala, ko se je tudi zrak malo ohladil. —
O evropejskih zadevah smo vsaki dan komaj sporočil pričakovali. Kar se je un-kraj morja spremenilo, smo v desetih dneh že tukaj vedeli. Nobeden ni take na-glosti pričakoval. Časnikarji so domače, zadeve bolj opuščali in le preko-atlanške pre-tresovali. Sporočila so bila pa večidel taka, da jih nobeden ni mogel na tanko presoditi. Vedno seje slišalo: „pričakujmo dal-njih in bolj natančnih sporočil**. In čujte, ko blisk nam dogotovljeni pomorski daljnopis prinese 29. julija novico — mir. Natančnosti nam bodo parobrodi prinesli. Važne dogodbe zdaj zvemo tako hitro, kakor da bi v Evropi bili. Novice, pripravljene za daljnopis v Londonu ob 3. uri v torek zjutraj, priletijo že v pondeljek zvečer ob deseti uri — razloček je od Londona do Novega Jorka 5 ur. 3. ura v torek zjutraj pri vas je pri nas še le 10. ura v pondeljek zvečer. Najvažniše novi se pa tudi precej vsako uro natisnejo, ko le dospejo in se po ulicah prodajajo po pet kr. Eruštvo časnikarjev plača 80.000 toler-jev na leto, da se sme vsaki dan 200 besed iz Evropo v Ameriko tolegrafovati. Za privatne telegrame se pa plača 50 tolerjev za dvajset besed.
Kar se amerikanskih zadev tiče, je še zmirom tako, kakor je bilo pred osmimi meseci. Naši očetje radikalci so osem me-secov v Wasliingtonu sedeli, neumno blebetali, nič koristnega napravili temveč še le pokvarili in so se zadnji teden zopet razšli. 14. avgusta se bodo demokrati in zmerni republikanci v velikem shodu v Philadel-fiji zbrali, kamor poslanci iz vseh zedinjenih deržav pridejo, da se pogovorč, kako da radikalizem zmagajo, ker, ako ta še nekoliko časa gospodari, bati se je, da bode zopet bratovska kri tekla. — Iz Meksike nam lo slabe novice dohajajo. Cesarica popotuje v Evropo. (Je že tudi v Miramari. Vr.) Pretečeni teden se je žetev začela. Govori se, da je letos blagoslov jako obilen. — V našo lepo državo so celo yleto dohajali izseljenci, ki so večidel Švedi, Norvegi in tudi Laponci. — Meseca septembra bode
železnica do naših Slovencev dogotovljena in še le takrat Vam hočem o njih kaj sporočiti, kakor ste v „Slovencu" poprosili. Takrat namreč jih bodem obiskal.
Ptuje dežele.
Pruska. Zdaj so tudi poslanci obeh zbornic z veliko večino sklenili, naj se Hanovaransko, Nasavsko, Kurhesensko in mesto Frankobrod pruskemu kraljestvu pridruži ali anektira. Ravno taka se zgodi s Šlesvik-Holštinskim. Res, Prusi se podvizajo ne samo na bojišču, ampak tudi v zbornici! Pač srečen pa je Bismark, ki je dobil tako naglo odvezo za vse poprejšnje ustavne pregrehe in se je zdaj tudi odobrila posilna njegova politika. Pa saj tudi ni bilo druzega pričakovati! Kdor je prusko liberalce le količkaj poznal, vganil je lahko precej, da bodo po tako slavnih zmagah Bismarku pravo klicali. Res da ostane krivica zmiraj krivica, ali reče se pa tudi lahko, da je Bismark prav za prav le gnjila jabelka stresel, in da se je na Nemškem moralo kaj storiti.
Turčija. Zelo neki že vre in tli po vsi evropski Turčiji, zlasti pa med Gerki. Turški posrednik ni tudi nič na Kandiji opravil. Kandijoti se na vso moč pripravljajo Turkom zobe pokazati ter tudi nočejo nič slišati, da bi njihov otok, egiptovskemu namestnemu kralju prodali. To bi menda Turk še najrajši videl, ker so mu vsi žepi prazni in jo v silnih denarnih stiskah. Tudi so že menda nekaj Turkov na otoku pobili ter jim tudi vse pobrali. — Sliši se, da je tudi na otoku „Kios" ravno tako sovraštvo do Turkov in da se mislijo tudi tu zoper nje spuntati. — Lahko jo tedaj verjeti, da v tacih okoliščinah turška vlada gerške pri miru ne pusti ter jej brani, da bi se nikar no mešala v to homatije. Ali Gerki se menda za to malo menijo; kralj sam jo rekel, da ne more otočanom braniti, da ne bi šli svojim rojakom pomagat. — Severna Amerika ponuja Turkom za otok Melos 20 milijonov tolarjev. Dobri bodo ! — Od Rusov se zdaj le to sliši, da bi kaj radi, da bi povsod na Turškem goreti začelo.
Italija. Mir se še ni sklenil, poglavitna pravila so pa vendar že ustanovljena. Obrav-novanje zastran prihodnje meje, odškodnine, derž. dolga, uradnikov, železnice itd. bode dalo še dosti posla, predno se vse natanko in za obč deržavi dobro določi. Upamo, da se to gotovo zgodi.
Francoska. Napoleon že spet na lov hodi. Sicer se pa se nič ne sliši, kaj da zdaj prav za prav tuhta in kam jo bo vda-ril, t. j. ktero prašanje bo najprej reševati začel. Iz Mehike prihajajo vedno slabše novice, tako da se je zdaj celo bati, da ne bi republikanci cesarja Maksa s francoskimi in avstrijanskimi vojaki vred vjeli in vse od kraja potolkli. Žalostno! Pa tudi na Turškem bo treba ktero reči; laške zadeve še tudi niso poravnane, nemške pa so menda zdaj na negotov čas — odloženo!
Razne novice.
*	Nadvojvoda Albrecht je dobil veliki križ reda Marije Terezije, general Maro jčič in admiral Tegcthot komender-ski, gen. Rodič pa viteški križ ravno tega reda.
*	„Slov. Glasnik" za mesec september nam donaša spet lope sestavke, kterim so ti-le naslovi: „Sirota" (pesem), „Hči mestnega sodnika" (spisuje J. Jurčič), „Nar. pesmi« od Mat. Valjavca, „Rudeča suknja", „O narodnih pesmih serbskih", „Isterske drobtine", „Jezikoslovne črtice" od Fr. Za-
— 298 —
krajšeka, „Slovansko berilo" v serbskem, češkem, poljskem in ruskem jeziku, „Književni obzor" in „Besednik«, ki ima pismo iz Celovca (ki ga je „Slov." na drugem mestu naznanil) in Ljubljane. Vse je prav lepo in podučno !
*	Iz O ge rs k ega se poroča, da se je žetev sploh dobro obnesla. Posamezne kraje so res spomladanjski mraz in druge nesreče hudo zadele, vendar je veči del Ogerske zadovoljen, v posamnih -županijah so celo vsega obilno pridelali.
*	Na Hervaškem in Slavonskem bi bili morali letos 387.738 gld. zastanka na davkih plačati, ali ni se zgodilo. Odrajtalo se je le 80.901 gld. Bo pa uradnikom terda za plačo !
*	Pripoveduje so za gotovo, da stane zadnja vojska Avstrijo v vsem skupaj 1 milijardo, t. j. tisoč milijonov gld. Samo pri financah bo zgube najmanj 400 milijonov. Ali nismo prav imeli, ko smo z drugimi Slovani vred tolikrat pred vojsko svarili ? Zdaj vidimo in čutimo britko, kakšna je bila ta nemška vojska!
*	General Ra mi n g, rojen na Češkem, je za vojaškega poveljnika^ na Češkem, nadvojvoda Ernst pa na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem izvoljen.
*	V Berlinu je umeri oni dan znani nekdanji vrednik dunajskega „Vaterlanda", g. dr. Herman K e i p p. Bil je kaj spreten in še mlad mož.
*	V Zagrebu je umeri 6. t. m. Milo Martinovič, bivši černogorski serdar cetinjske nahije, svetnik, vojskovodja itd., 1. 1853 pa je moral z rodbino vred domovino zapustiti.
*	12. t. m. je imela slovaška ali slovenski Matica občni zbor. Namestu rajnega Kuzmanya se je neki za podpervesednika izvolil znani rodoljub slov. Pavliny-Toth. Drugikrat morebiti kaj več.
*	Na Ruskem kmetje zelo solnčne rože sadč. Minulo leto so naredili iz njih več ko 100.000 centov olja, kar znaša 1V8 mil. rubljev vrednosti. Več ko tretjina se ga je na Prusko izvozilo. Ali ni to lep dobiček ?
*	V Koreji v izhodnji Aziji je bilo nedavno 9 francoskih misijonarjev umorjenih.
*	Tcržačani so pretečeni teden napravili na svojo stroške dve prav lepi veselici v čast našega verlega vojaškega mornarstva. Perva je bila za višo gospčdo v pondeljek v Gerstnerjevi gostilnici, druga pa v sredo za prostake na širokem travniku pri sv. Ivanu v Verdelu, kjer se je sešlo toliko ljudi in kočij, da ni bilo mogoče kam stopiti. Mornarjev je bilo 2000 skupaj. Dalo se jim je 50 pečenih skopeev, 2000 bokalov vina, veliko centov kruha, 5000 smodek itd. Na veliki vojaški ladiji „Kaiser" je bil pa v četertek sijajen ples in gostba. Redko kdaj, pravi „teržaški Ljudomil", se kaj ta-cega vidi.
*	Dunajski tergovci so na somnju v Rači
(v vojniški Krajini) kupovali pret. mesec koštrune ali skopce, par po l8 gld. Dozdaj so dobivali graničarji k večemu 12 gld. za par.	(„G. L.“)
*	Oni dan smo prejeli IV. zvezek „C i-
talnic e", ki jo izdaja slov. rodoljub dr. Ivan Geršak. Ta zvezek donaša spet veliko podučivnega branja za slovenski narod in mi moramo tudi priznati, da „Čitalnico" z vedno večim veseljem beremo ter jo živo priporočamo vsakemu, naj bo kterega koli stanu. Zaderžaj tega zvezka pav je : 1) Pravice in postave za vsacega : Županovanje. 2) Narodarstvo:	O ljudskih šolah; solm
davek ; socijalne razmere na Avstriskem. 3) Povestnica in popisi:	Iiavnopravnost in
robstvo ; pota človeške omike (IV.); o nar.
pesmih in pravljicah plemen slovanskih (11); obrazi iz starodavnega življenja (III.) 4) Naravoslovje : O kopelih in toplicah; kratek popis zemlje (II.) 5) Čertice : O debelosti; hranilna moč praprota; zvesti konj; vvožni-na (col) od železa; dnevni časi porodov; ljudstvo o kačah; različnosti. — Vse to pa velja nič več ko 50 kr. Slovenci sezite vendar po takč podučivni, zraven pa tako dober kup knjigi, sicer bi lahko prepozno jp na svojo veliko škodo spoznali resnico „či-talničinega" reka: „Nevednost je najdraža stvar v deželi!"
* Praška „Politik" bo zdaj donašala po natančnih poizvedbah vse, kar je pruska armada na Češkem in Marsičem za jed, pijačo itd. potrebovala, bodisi v denarjih, blagu ali živini itd. Videli bomo potem natanko, kaj so Prusi požerli in pokončali, ker celo knjižnicam niso prizanašali in so z dragimi bukvami tobak in smodlce si prižigali. To je vendar nezaslišana sirovost!
Duhovske zadeve.
Ljubljanska škofija: G. Matija Kulavic je dobil faro št. Vid priZatičini, g. Prim. Ribnikar faro Kresnico in g. Jan. Zorec Turjak. G. Lor. Mazek gre v Zagorje za kaplana, g. Val. Pečnik pa na Vače za benef.
Lavantinska škofija: G. Jakop Kočevar gre za kaplana v Artiče.
Teržaška škofija: G. Jakob Leben pride v Karkavce za duhovnega pomočnika. G. Matija Skala je stopil v pokoj ; g. Ant. H r o b a t i n gre za kaplana k sv. Ant. v Terstu in novoposvečenec g. Jan. M a r t e 1 a n e c k sv. Mohorju v Rojanu, v Gradišče pa g. Jernej Križaj, novoposv. G. Andrej S t e r k, administrator v Lovranu, postal je ravno tam farman.
Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek.
Opazka: (Dalje.) Imena dariteljev računa: V Mariborski dekaniji so darovali gg.: Kostanjevec Jožef stolni dekan 30 gld., Vellebil Karl stolni vikar 10 gld., Flek Jožef stolni kaplan 8 gld.. vsi v Mariboru ; Dreisibner Franc župnik, Kosi Matija kaplan, oba pri sv. Marjeti pri Pesnici, vsak 6 gld.. Trepljale Jožef župnik pri sv. Magdaleni, Cvetko Franc župnik, Holc Jakob kaplan, oba pri sv. Barbari v slov. Goricah, Simonič^ Franc župnik pri sv. Križu, Pernavsel Štefan župnik v Gamnici, Trafela Štefan župnik v Čelnici, vsak 5 gld., Breznik Anton kaplan v Gamnici, Stiplovšek Valent, kaplan v Selnici, Škof Juri kurat, Frančiškanski samostan v Mariboru, vsak 3 gld.
(Daljo pride.)
V Mariboru L septembra I860.
Matija Prelog,
denarničar.
Loterija.
Terst, 12. septembra: ttl »5	38	45	50.
Prihodnjo srežkanje jo 26. septembra 1866.
Dunajska borsa 14. septembra 1866.
6°/0 metalike			. 62.26
5"/0 nacijonal			. 68.60
1860 derž. posoj .			. 82.-
Bankine akcijo			. 727.—
Kreditne „	.			. 158.90
London			. 128.—
Novi zlati .			.	6.U
Srebro			. 128.—
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Boži 6. Za tiskarno F. pl. KI einmayerj a odgovorni vodnik E. Bertschinger.
V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	8 for.	20	kr.
p pol leta	.	3 „	30	p
p detert leta	.	1 „	70	„
i mesec .	.	— „	60	„
Po poiti:
Za celo leto	.	7	for.	60	kr.
p pol leta	.	3 . p	80	p
p četert leta	.	2	„	—	„
n mesec .	.	—	„	70	,,
„Živi, živi dull slovenski, bodi živ na veke!"
Nar. pesem.
,4"
»4.
95.
V Celovcu v sredo 19. septembra 1866.
OznanilaS-4^'
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; več« pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj 11.
Naš program po vojski.^
m.
Iz spodnjega Šlajerja. L. J.
Narodne ali zgodovinske skupine? Reči moram, da sem se veselil sproženo videti zopet to misel, ker potrebno je, da se tako važna stvar na tanko in na vse strani dobro premisli in prevdari. Zares velevažno je to vprašanje za nas in potrebno, da vsak svojo pove in se tako boljo čistijo misli. Torej menim, da tudi meni, dragi Slovenci, ne bodete za zelo vzeli, ako svoje mnenje očitno povem, Ako se omenjeno vprašanje vzame, kakor je samo na sebi, mislim, da se nikakor ne more drugači rešiti, nego da se imajo skupine napraviti na podlagi zgodovine. Da /se pri zedinjenju posamnih dežel v skupine mora tudi in sicer posebno na narodnost gledati, to se samo po sebi razume. Iz teh obzi-rov, mislim, so tudi naši slovenski rodoljubi v Mariboru se porazumeli o notranje-avstrijan-ski skupini, ker ravno ta ima podlago v zgodovini in meri na to, da se Slovenci, bivajoči in razdeljeni v razne dežele, zedinijo. Zares lepa je ta ideja, zares, narodna slovenska zavest jo je vdihnila! Vprašati pa se je sedaj potreba, bode li mogoče, kedaj to idejo izpeljati in jo vresničiti ? Kdo bi si upal trditi, da boae v kratkem mogoče jo v življenje vpeljati? Jaz rečem, da imam malo ali celo nobene nade, da bode to kedaj mogoče. Ovire in tej ideji nasprotne moči so prevelike. Potrebno je tedaj, da gledamo in si prizadevamo zmanjšati ovire in zaderžeke k zedinjenju Slovencev in da vender ostanemo, kolikor mogoče, na zgodovinski podlagi. To pa bi se po mojem mnenju
najlože zgodilo, ako bi se slovenska marka (Windische Mark) odločila od nemškega dela Štajerskega in se v skupino slovensko zedinila samo slovenska marka, zgornje Štajersko pa v zgornje - avstrijansko skupino.
Tako je nam Slovencem in Nemcem pomagano. Da se osnuje slovenska marka, jeneobhodno po mojem mnenju za štajerske Slovence potrebno, ako si hočejo svojo narodnost ohraniti, opira se pa to tudi na zgodovinsko podlago. Komu ni znano, da se naš svitli cesar imenuje : „Gospod slovenske marke" ? Ako pa se On tako imenuje, zakaj bi je mi tirjati ne smeli? Pa delila so so tudi častna imena v obziru slovenske marke, kar jc gotovo znamnje, da ima historično podlago. Državni grof Turn-Val-sassina ima častno ime : Oberst - Erbland-Hofmeister in Krain und der Windischen Mark. Ne morem si kaj, da ne bi omenil, da ta žlahtni grof razun tega še tudi sledeča častna imena ima : Erbland-Silberkam-merer in Kiirnten, Erbland - Marschall in Gorz und Gradiška. Najvišo čast skorej v vseh slovenskih deželah je tedaj nekdaj ta žl. rodbina imela in gotovo je to tudi znamnje, da so nekdaj te dežele v oži zvezi stale. Podlaga tedaj, na kteri naj bi se ustanovitev slovenske marke tirjala, bi se tedaj že našla, ako bi naši zgodovinarji to še nekoliko preiskovali. Kar me pa najbolj sili in naganja o slovenski marki govoriti, je moje trdo prepričanje, da je njena ustanovitev za nas Slovence potrebna, kakor voda ribi! Komaj so naši rodoljubi v Mariboru narodni program sestavili in ga razglasili, bil je že ogenj s strehi med Nemci,
Besedni k.
Listi iz bele Ljubljane.
m.
(»Saison morto"; čitalnica in poletni izhodi; Cliarlota *1. Tiefensee; beseda 27. t. m ; slovenska matica in nekteri rodoljubi; slovenske predstave v gledišču'.
Tako imenovana „saison morte“ ali tiha, mrtva doba se bliža svojemu koncu, tega nas spominjajo razne prikazni. Pač čudno je res to, da se namreč imenuje ravno ista doba mrtva, ko je največ življenja v naravi, to nas vse vabi vun iz tesnega mestnega ozidja v prosto naravo. Pa meščani so že taki, da se za nje prava „saison11 začenja še ta tedaj,ko začne listje odpadati od drevja; kadar začne narava zopet mreti, takrat se za nje začenja življenje veselic in raznovrstnih zabav. Kmalu se bodo začele zopet besede in veselice tudi v našej čitalnici, ktere že nekaj let sem v poletnem času popolnoma prenehavajo. Včasih naša čitalnica
bila tako nobel, da bi imela tudi svojo uSaiBon morteu ali prav po domače, svojo »dolgočasno dobou; napravljala je tudi v poletnem času večkrat občne izhode, kterih se Se marsikdo z veseljem spominja. Zadnja tata pa se je vse to nekako zanemarjalo in
posebno na Štajerskem. Jezilo jih je strašno, da so si upali Slovenci program narediti, bolj še, da se je to na Štajerskem zgodilo; da so pa celo tirjali notranje-avstrijansko skupino, tega niso mogli prestati in grdili so torej nesramno naše slovenske rodoljube po svojih časnikih. Ako bi se notr.-avstr. skupina imela kedaj ustanoviti, gotovo bi se popra-šali pasamezni deželni zbori poprej, kaj da mislijo. Je li pa verjetno, da bodo Nemci1 kedaj v to privolili? Poglejte zbor graški in lahko bode vsak vpoznal, da z ljudmi, ki le od velike Nemčije sanjarijo in vstano-vitev mogočne in srečne Avstrije le po priliki v misel jemljejo, o tem se še pogovarjati ne da, koliko manj pa pametno in resnobno prevdarjati iu debatirati. Prepričan sem, da ta lepa zgodovinska ideja mariborskega programa mora pasti, ker bodo trmasto, nepremagljivo nasprotovali Nemci in posebno štajerski Nemci, kteri so se veliko nemškega duha veliko bolj navzeli kakor koroški Nemci. Tirjajmo torej, da se slovenska marka loči od nemškega Štajerskega in se tako pomanjšajo ovire, ki so nasprotne, da se zedinijo Slovenci. To pa temveč imamo pravico tirjati, ker štajerski Slovenci od Nemcev v graškem deželnem zboru nimajo ničesar dobrega pričakovati.
Ako pogledamo na vse delovanje štajerskega deželnega zbora, prašamo, kaj je storil v blagor in prid štajerskih Slovencev ? Dobrega gotovo nič! Slovencev naj pravičnejše želje se niso spolnile in tudi pričakovati ni nič več, da bode temu kedaj bolje. Možje, ki so uterjeni v misli, da le nemška omika zamore spodnje Štajerce osrečiti, nikdar slovenščini ne bodo pravični! Dobro nam je
prepuščalo osnovanje izhodov le „južnemu Sokolu“. Ta pa je rad raztegaval svoje peroti v bolj oddaljene kraje, tako da ga krasne slovenske golobičice niso mogle do-hitovati, in se je vse eno mnogokrat slišalo vprašanje, zakaj da čitalnica ne napravi nobenega izhoda. Se ve da je zdaj že malo pozno opominjati na take stvari, storili smo to le zarad tega, da se čez zimo dostojno v pretres vzame vprašanje, ali bi res to kaj težavnega bilo, če bi se osnovalo vsako poletje nekoliko tacih skupnih izhodov ? Ako bi utegnili dotični gospodje vendar le zopet pozabiti na to, si bomo vzeli prostost in jih še enkrat opomnili. — Dva prav prijetna in mična večera smo imeli pred kratkim, namreč 6. in 12. dne t. m., ko je dala slavno-znana umetnica gospodičina Cliarlota žl. Tiefensee dve besedi v čitalničinej dvorani. Prva teh dveh besed je bila v blagi namen, namreč vdovam in sirotam v zadnji vojski padlih vojakov domačega 17. polka Hohenlohe, in je donesla čistega dohodka 112 gld., kteri so se izročili društvu gosph, da jih razdeli. Ne morem pa tukaj na široko popisovati posamnih toček teh dveh koncertov, le toliko naj rečem, da v Ljubljani imamo malokrat priliko, kaj tako umetnega slišati. Gospodičina Charlota ž. Tiefensee, rojena v Torezinu na Češkem, je med umetniškim svetom znana za slavno pevkinjo in se je tudi tukaj popolnoma izkazala kot pravo umetnico. V vsakej točki
pokazala je, da imamo pred seboj pevkinjo, ki nima zastonj slavnega imena, ampak ga tudi zna opravičiti. Razun raznih arij iz oper prikupile so se nam še posebno narodne pesmi v raznih jezicih, med temi tudi slovenska „po jezeru11. Slava umetnici, ki nam je napravila dva tako lepa in okusa-polna večera. Hvala gre še tudi za njih blagovoljno pripomoč gospodičini G 1 a n č-nikovi in g. Elze-u in pa ljubeznjivima sestricama gospodičn. Frolilich Evgeniji in Rozi, ki ste se posebno odlikovale v drugej besedi.
Zauimiva za marsikterega vnanjega rodoljuba utegne biti tudi beseda, ktera bodo na dan občnega zbora slovenske matice, namreč 27. t. m. Kakor namreč slišimo, bode se ta večer zopet pela mična Ipavčeva opereta „Ptičnik". Kdor še ni slišal to ljubke spevoigre, gotovo ne bode zamudil tako lepe prilike, kakor jo bode imel ravno zdaj. Na eno nas pa še spominja občni zbor slovensko matice, namreč, da ji manjka zdaj še 42 udov do tisočine. Malo dni je sicer le še do občnega zbora, pa morebiti bi jih menda le dobili po vsem Slovenskem toliko, da bi jih bilo ravno tisoč. Poskusimo tedaj! Mnogo jih je še rodoljubov, od kterih se nam kaj čudno zdi, da še niso pristopili ; naj bi ne odtegovali dalje svoje odpore tak6 koristni napravi, da nam bode repko napredovala in se čvrstno razvijala! Prepričani smo, da z malim trudom bi mar-
E