28
Deželni zbori.
Deželni zbor krajnski.
V deželnem zboru preteklega tedna so bile sledeče obravnave:
Grosp. dr. T o man je zastran porotnic (porotnih sodb, to je 7 tistih sodb, pri kterih prisežni možje iz-rekvajo: ali je zatoženec kriv ali ne)  izročil gospod
29
predsedniku  vprašanje,   namenjeno si. vladi,   s  tem-le slovenskim pismom:
„Pri mnogih priložnostih v sejah državnega zbora je državna vlada obljubila, da bode zastran vpeljave porotnic (Schwurgerichte) poprašala deželne zbore.
Posebno se je izreklo ministerstvo pravosodja v tem smislu v sejah 2. julija 1861 in 2. maja 1862.
Nadalje je obljubilo tudi imenovano ministerstvo prihodnjemu državnemu zboru predložiti kazenski red, kteri se ima opirati na sklepe deželnih zborov zastran porotnic.
Nova uravnava kazenskega sodništva po ustavnih vodilih je silno važna in potrebna.
Da bode se mogel v prihodnjem državnem zboru posvetovati kazenski red, in tudi, da se ne odlaša vpeljava porotnic, se imajo popred odločiti deželni zbori zastran potrebe porotnic.
Posled vladnih obljub je bilo pričakovati, da bode vlada vprašanje porotnice zadevajoče deželnim zborom predložila.
Ko se pri nas dozdaj to ni zgodilo, stavimo v skrbi, da bi deželnemu zboru glede mnogih opravil odmerjeni kratki čas ne pretekel, preden da pride imenovana predloga, sledeče vprašanje na slavno namestništvo vladno:
Kdaj se bode kranjskemu zboru od državne vlade podala predloga o tem, ali se imajo porotnice vpeljati ali ne ?
V Ljubljani 18. januarja 1863.
Dr. Lovro Toman.          Anton baron Zois.
Dr. J. Bleiweis.               Joan Toman, dekan.
Miroslav Vilhar.              M. Koren.
Jože Zagorc.                    C. žl. Wurzbach.
Dr. Jože Suppan.            Gustav grof Auersperg.
France Langer.               Mullev.
Nace Klemenčič.              Obreza.
Lokar.                              Mihael Zois.
Janez Kozler.                  Jožef Kudež.
Pričujoči gospod c. kr. deželni poglavar baron Schloissnigg je obljubil, da na to odgovori v eni prihodnjih sej.
Današnja seja 22. januarja se je začela s predlogom deželnega odbora, da se krajnska dežela, ktera večo in boljo nornišnico potrebuje, po gotovih pogojih združi s štajarsko. Gosp. dr. Zupan, kot referent te stvari, je potrebo nornišnice in združenja s štajarsko tako živo opisal in tako temeljito dokazal, da je bila reč jasna kot beli dan. Povedal je, da polovica 5. milodarne državne loterije z blizo 135.000 gld. je namenjena združeni nornišnici štajarski, krajnski in koroški, — da pa Korošci si hočejo svojo nornišnico napraviti in je tedaj zavoljo bolje^naprave in manjših stroških želeti saj zedinjenje s Stajarci; ali bojo ti hotli se združiti z nami, bo določil zbor ondašnji. Dr. Bleiweis podpira svojega predgovornika in na-svetuje, naj deželni zbor sklene prvič: da se priznava potreba nove nornišnice, drugič, da krajnska se pridruži štajarski, če bode mogoče, in tretjič, naj se deželni odbor pooblasti z dognanjem te reči. Vsi trije predlogi so obveljali s dostavkom Krommerjevim, da peterim pogojem, ki jih je osnoval deželni odbor, se dostavi še ta, da vsi pogoji med krajnskim in štajarskim zborom še le tedaj obveljajo, ko jih deželni zbor potrdi. Zastran odstavka, ki po nasvetu deželnega odbora nasvetuje, da saj en zdravnik pa dovelj služabnikov v nornišnici (štajarski) mora znati slovenski jezik, in da se pri podeljevanji služb sekundariem gleda tudi na Krajnca, ako se oglasi za tako službo, se je vnela živa pravda, ktere so se udeležili gospodje Brolih, Toman, Dež-man, Zupan, Bleiweis; v enem oddelku je obveljal načrt deželnega odbora, v drugem premenek Dežmanov.
Odsek, kteremu je v pretres izročena osnova nove občinske postave, je postavil deželnemu zboru dvoje vprašanj, ker le potem, ko zbor reši to dvoje, more odsek nadaljevati svoje delo. Te vprašanji ste : 1) ali imajo veliki posestniki ostati v srenjski zvezi ali pa samosvojni biti, in 2) ali se ima med kraj no občino ali srenjo in pa med deželni zbor še vtakniti viša (kantonska) občina.
Prvo vprašanje je bilo po nasvetu g. barona Apfaltern a, kot poročnika odsekovega, in pa gosp. žl. dr. Wurzbacha, kmalo v zadovoljnost vsega zbora rešeno; radnostno je bil sprejet glas, da veliki posestniki (grajšaki in drugi veliki zemljaci) se nočejo ločiti od manjših.
Drugo vprašanje pa, ki se je odložilo za drugo sejo po predlogu gosp. grofa Gust. Auersperga, je izbu-dilo dalje pomenke. Prostor nam ne pripušča, povedati vse.
Gosp. baron Apfaltern je obširno razložil, da je odsek to reč na vse strani pretehtoval, — da se je težko odrekel visi županii, ki stoji nad več soseskami, pa ko je vidil, da §. 18 državne postave ne dopušča visi županii toliko oblasti, da bi vredna bila velikih stroškov (kakih 30.000 gold. na leto), je za zdaj odstopil od te više županije, dokler nam skušnje druži h dežel ne kažejo, da se jih tudi mi poprimemo. — Gosp. Mule j je govoril za potrebo više županije, g. Derbič jo je odbijal; g. Zagorc (v slovenskem jeziku) zagovarja tisto osnovo srenj (ali gmajn), ki je bila leta 1817 in pozneje na Krajnskem, ko je pod velikim županom, ki se je „oberrichter" imenoval, stalo več podžupanov, kterim se je „unterrichter" reklo; varovale pa naj bi se vsaki soseski pravice do njenega lastnega premoženja; dostavil je poslednjič željo, da bi se v zboru v domačem (slovenskem) jeziku razgovarjalo. — Gosp. dr. Toman je v iskrenem govoru pretresal prednosti velike ali kantonske občine in našteval na drobno prid, ki more iz nje izvirati; odbijal je mnoge neveljavne ugovore zoper to varuško samostojne srenje, pa tudi ni oči zatiskoval temu, kar po sedanji postavi veljavo jemlje kantonski srenji, in se na posled složil z odborovim predlogom, da naj skušnja govori v druzih deželah, in če bojo kaj prida take srenje, osnovane po §. 18 državne postave, nam ni pot zaprta do njih. — Potem je gosp. baron Apfaltern še enkrat z govorno besedo pretresel vse, kar se je za in proti visi občini govorilo, in glasovanje potem je z veliko večino potrdilo predlog, da za zdaj odložimo tako imenovane kantonske občine, pa skusimo ustanoviti, kolikor mogoče, velike občine, da bojo imele kaj moči in veljave v sebi.
Deželni zbor koroški.
Iz Celovca, (p. -— Vem, da Vam bodo že pomenki krajnskega deželnega zbora polnili predalčke; vendar „Novice", ki so organ vseh slovenskih krajev, bojo svojim bravcom vstregle, če jim tudi iz koroškega zbora kaj povejo. Važneje pomenke prve in druge seje je že „Slovenski Prijatel" nesel po belem svetu; narisal bom toraj le nektere črtice naslednjih sej.
V 3. seji izvestuje dr. Burger o p o suš en j i oti-škega bi a x a a li močvirja. Tudi Celovčani so imeli nekdaj svoje močvirje, ali kakor Ljubljančanje pravite, „mah", dobro uro hoda dolgo in široko, med Vetrinjem, Zakamnom, Otičami in jezerom. Svoje dni, ko je bilo še širje in dalje, so ondi, kakor pravljica pripoveduje, tistega „lintverna" ubili, kterega celovško mesto v spomin nekdanje hrabrosti v svojem grbu ter v skalnati podobi sred velikega trga ima; še ni dolgo, kar so^ po tem blatu gazili  celovški  purgarski  lovci  z visokimi škor-
30
njami do sedala in so namesti strahovitih zmajev streljali race, korimprate in včasih še kterega plašljivega zajčka. Kjer so nekdaj v prostornih mlakah neštevilne žabe ragljale in se je uboga živina pogrezovala in parila na solncu, je že čez in čez prav lepo polje in utegne sčasoma še rodovitneje biti. O tem nekdanjem blatu, sedaj pa mastnem polji, izvestuje dr. Burger deželnemu zboru ter naznanja storjene dela in stroške za posušenje omenjenega močvirja; po izvestji le nektere črtice povzamem, da se razglasijo. Koroška kmetijska družba je že leta 1827 sprožila posušenje otiškega blata. Zlahni g. Tadej Reyer podari leta 1836 v ta namen 3000 gld. in leta 1844 spet 3000 gld., ki so do leta 1852 z obrestjo narastli na 11.045 gld. 72 kr. a. v. Koroški poprejšni deželni stanovi so že pred obljubili v ta namen 14.700 gld. posoditi s pogodbo, da bi se jim ta kapital v 20 letih po dovršenem delu s 4% obresti od 16 let povrnil; dodali so še 524^gld. za jez , kteri se ima pri jezernem ustji napraviti. Se le leta 1852 se je izmotala ta zadeva, da so se mogli lotiti dela: al kmali so pošli nabrani denarji in deželna kaša je še morala posoditi 10.706 gld. 17 kr. S tem denarjem so Vajnkerti skopali poldrugo uro dolgo, ravno , globoko strugo , da se vsa močvirska mokrota odtekati more; odkupili so mlin na Spih, da so strugo predjali in odškodovali so še drugega mlinarja za stroške, ki mu jih je nižja struga pri-zadjala. Sedaj je še ostalo okoli 200 oralov močvirnega sveta okraj jezera.
Deželni zbor sklene, da morajo bližnje soseske, kterim v prid se je blato posušilo, iz deželne kaše prejeto posojilo do leta 1877 poplačati, to je, 14.700 gold. 's 4% obresti od 16 let, — 10.706 gold. 17 kr. in 524 gold. pa brez obresti. Pozneje bo se še le posvetovalo, ali se da in splača močvirje okoli jezera posušiti.
Ko dr. Burger svoje izvestje do konca prebere, zahteva, naj bi deželni zbor to zadevo kar precej v pretres vzel ter v hipu dognal. O tej priliki se uname daljša razprava. Nekteri poslanci tirjajo, naj se jim imenitneje izvestja en dan pred posvetovanjem naznanijo ter v pregled dajo. Drugi se temu upirajo zavoljo prevelikih stroškov. Gospod Einšpieler pa jim ponudi nasvet, kako bi se dalo obema strankama vstreči. Na-svetuje, naj se važneji predlogi najpred tiskajo v tolikih iztisih, da zadostijo prejemnikom celovških novin in jih ostane še 200 deželnemu zboru v porabo. Ko pridejo tiskani predlogi v posvet, se priložijo stenografičnim protokolom kot doklade in vse gre brez stroškov in zamude.    Pa ta nasvet ni dobil podpore, torej ni zmogel.
Zoper volitev nekega poslanca se pritoži c. kr. volivni komisar, ki je bil ob enem sam kandidat, da ob volitvi ni šlo vse po postavnem redu in da jih je za unega kandidata več glasovalo, ki niso imeli pravice. — Poslanec dr. Stieger v daljšem govoru razloži, da se deželni zbor ne more vtikati v presojo, kdo ima pravico do volitve. Naj se dotični volivci sami potegnejo za svoje pravice. Voljenega poslanca so brez ugovora sprejeli v deželni zbor.
V 6. seji so sklenili kot deželno postavo: „gospodar plača za svojega bolnega posla, če se v bolnišnico vzame, vse stroške za postrežbo prvih 14 dni." Pred so plačevali za 28 dni.
Dalje neki poslanec predloži nasvet: Naj se osnuje deželna postava, ktera določuje plačo in druge dohodke ljudskih uČenikov in učitelj s k ih pomočnikov in kako naj se dohodki razdelijo in pobirajo, da bi bilo sedanjim razmeram primerno. Več poslancov je podpiralo ta nasvet, da je zmogel.
V 7. seji gosp. Einšpieler obširneje razjasni svoj nasvet, naj se izvoli izbor, kteri naj prevdarja, kako bi se dalo v okom priti tegobam, ktere po servitutni
odvezi tarejo mnogotere deželane. Dalje tirja g. E., naj visoki zbor izreče, da morajo uradniki, zdravniki in strežaji v bolnišnici, ki z bolniki v dotiko pridejo, obeh deželnih jezikov zmožni biti. Oba predloga se podasta odboru v presojo.
V 8. seji nasvetuje g. E., naj deželni zbor poda prošnjo ali peticijo do visokega ministerstva, da bi se tiskarska postava, ktera je že davno obljubljena, kmali razglasila.
Krška tržna soseska prosi deželni zbor, naj privoli v prodajo ene hiše in dveh obligacij , da poplačajo dolg in stroške za šolsko hišo. Prodajo hiše dovoli, obligacij prodati pa deželni zbor ali prav za prav le deželni odbor ne pripusti. Dva poslanca g. Steiner in Einšpieler se potegneta za srenjsko samopravje (autonomijo); al zoper večino njune misli niso obveljale.
Kakor v državnem zboru je  tudi pri nas mogočna stranka,   ktera gospoduje.    Bog ne daj ,   da bi se kdo predrznil,   kaj zoper njo govoriti;   zameril bi se  ji   n. večne čase,  to je,  za ves čas, dokler bo deželni zbor sedel.