ifiitn« plačana t jotovini.
PoMneuia številka i din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Urednifitvo in uprava, Strotsroajerjev trg t. Telefon it. 73.
Leio XXIV. »• 3.
Kran), 13. Januarja 1940
Izhaja vMko soboto, Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- din, četrtletno 10 - din.
Slovanstvo -rtova krinka komunizma
i'us z vsemi svojimi važnimi in odločilnimi dogouk. nam vsuk uun prinaša vedno vec do-*.u*ov za to, kako zmotna iu potresna je »dtw olog.ja komunama, ki bi žeiel zagospodovati v L v ropi in na svetu »n se ruzg.a^a koi cd-nu odreči ua ideja, ki more odgo.oriti na vsa fpia.st.iiju, kuko urediti človeško družbo, da bo vsem Ijuueiu tlobro iu pr.jetno na svetu.
Vsuk laik laliko daues vidi na najbolj evi-aenten način, kako rufin r.iu.h. lažnjivn in Mturbinm sredstev se komun.zem posužuje pri svoji propagandi, kako ponekod z mamljiv.m pr hepeiavuujtni, drugje pa zopet z grobo slio skuša zapeljati in pridobiti muožice za svoj aauk, ker se boji odkritega nasoipa, ker ve, da njegov nauk v luči resnice, pošteuja in morale zgubi vsuko vrednost, vsa so pr.vlač-•noM. ua je prazen in brez vsebine, da ue bo auogel uiKiiiir resiti najosnovnejSia potreb čtovebivu, h.aj seie, da bi zuiuo^eJ zadovoljiti reauieiio vse strani, vse globine in širine čio-VeSMttfa uuuu iu njegovega itdejsivovanjci na duševnem puiju in  v realnem svetu. v
hetinicno — komun.ženi je največja here-zjja M. siol. in \ .sen zaunjiU sto.euj splotl, -U je koi š.na božja prisei nad izmučeno iu ra*-fcrojeuo človeštvo, hi lava v u1.-..11.i1 zuio.ua m naiiiou.ni ni gicsi piou svojemu lazuum, proti svoji vesti ,n proti svoji ver., tv.oiuuu.zeui je eua izmed uajvecjiii preiZKUšenj. ki so kdaj prisie nad svet iu aud ciovesivo, ua sc .zpr.ca, <ib naj eioveštvo pr puua ulagovMti r».r.s.u->uve-yu evangelija, uii u mu.m s.iuui poganskega boljševizma.
4M| naj se oliruni sedunju krščauska omiko, ki je iium.uu in se širna z dolom krščanskih apostolov iu ozuanjevuicev vete iu kuaure ter je v bistvu zujem skoro ves svet, ki se šieje k ctvil.zaCiji, ah pu nuj svet ustvari nove, po komumstiCUili vzorcih in tako žaiosiuo upad-liti poizkusili nud t hi con. ni slovanskim ruskim narodom prikrojene temelje boooct: kulture in civilizacije.
/-a to je ne samo nalogu posameznih stanov ali poediucev da se bore proti širjenju ko-wum/iiiu in njegov*: unicujuče mentalitete v Evropo in v uizave, kooer komun.zem še ni Aašel ugodnih tal zu svojo rast in uspevauje, ampak je dolžnost prav vsakega katol.čuna in krščansko omikanega pripadnika te ali one države, da se bori proti razkroju človeške družbe, proti uuičenju lastne države, proti sovražniku človeštva sploh, to je proti — komu-•izinu. —
Čudno se nam dozdeva samo to, da so ljudje tako lahkoverni, neprem.šijeni, lako kratkovidni, da ne spoznajo zmot komunističnega nuuka. In to celo med inteligenco najdemo posameznike, ki jim je komunizem vera bodočnosti, od katerega pričakujejo raj ua zemlji, rešitev vseh vprašanj, odgovor nu vse probleme današnje dobe.
Ali je potem kaj čudnega, če imajo napačno sodbo in zmotno gledanje na brezbožni in razkrajajoči nauk komunizma ljudske množice, ki navail.no ne mislijo mnogo, ker so lahkoverne in zaupljive. Kdor j m zna z besedo ali tiskom pričuruti pred oči, kar si želijo, kdor se jim zna laskati, kdor zna zrabiti njih čustva iu jih ruzvneti, za tem drve slepo in torta premisleka.
Zato se tudi komunizem poslužuje v varanju množ c najrazličnejših, najzvitejših sredstev, iznajdljiv je na vse -mogoče načine, samo da zavaja ljudi na krivo pot svojih temnih namenov.
Komunisti so povsod v veliki manjšini. V Rusiji jih je organiziranih samo en odstotek prebivalstva. Zato morajo dobiti druge načine, da množice Spravijo popolnoma pod svojo o-blast. Nerazsodne množice lovo z ležnjivnni •bljubami, in ljudje jim slede, ker se ne zavedajo, kakšno je ozadje teh obljub.. Kdo bi ■aštel vsa lažnjiva gesla, kj so jih komunisti *adnja leta vrgli meti množice. Vsako geslo
l>a vk'.če le toliko časa, dokler se ne razgali v vsej svoji neresnici in se pokaže, da so dejstva drugačna, kot besede.
Komunisti so bili zakleti protifaš'sti; zdaj korakajo s fašisti proti demokracijam. Bili so goreči demokrati; zdaj so demokrati vsega krivi. Bili so največji miroljubi, zdaj napadajo miroljubne narode in netijo vojno. Bil. so vel,ki zagovorniki pravic malih narodov, ki so videli v njih rešitelja pred poginom, zdaj so jni sledili drugim napadalcem na male narode in jih sami okupirali.
Misleč, da je Balt k na severu že v njihovem žepu, so obrnili svoje poglede in usmerili svoj apetit na Balkan, kjer so se hoteli prikupiti slovansk m in drugim nari dom na Balkanu. Zopet je bilo treba iznajti novo vablj'vo in zapeljivo geslo, ki bo tudi balkonsk m Slovanom po godu. Zato so vrgli med nje nov, nevarnejši in zapeljivejši klic: „Slovenska Ru-sja vstajal"
Ko si je Rusija priborila gospodstvo nad Baltikom, ko se je njena armada pojavila na Karpatih in ko se je zdelo, da si utira že pot skozi Dardanele in osvaja Carigrad, je marsi-kak sentimentalen in čustveno razg ban Slovan v duhu že glerial veliko, ponosno 'n mogočno slovansko državo, ki bo segala od Baltiškega in Severnega morja, pa tja do Tihega oceana in do Sredozemlja. Naivni, morda dobro misleči ljudje, katerim tega pač ne smemo šteti v zlo, so se že začeli navduševati za i dobri, skromni in veliki ruski narod, ki vsta-l ja k novemu življenju, k novi bodočnosti, katera se napoveduje Slovanom, ki dosedaj kljub svoji številčni mnči niso meli v zboru evropskih narodov skoro nikake besede in nikake-ga upliva. Slovanski naredi so bili tlačeni in podložni tujcem, da so jim hlupčevali in množili bogastvo ter um rali zanje na bojnih poljih.
Kdo bi ne bil vesel dejstva in zgodovinskega dogodka, da se je izpoln.la davna že'ja, do Slovan vstaja na dan. V razgovoru z mnogimi poštenimi ljudmi, ki niso privrženci komunizma, sem večkrat čul prikrito vesele izraze in besede, da bodo končno tudi Slovani zagospodovali v Evropi. Komunisti pa so znali to mehko čustveno razpoloženje slovanskih src napeljati na svoj mlin, izkcristti za svojo propagando, češ Sovjetska Rusija prihaja k vam, da vas odreši.
Ta propaganda, ki je apelirala na čustva, le
je najprej pokazala v španski vojni. Sprva svvtovno javno mnenje ni bilo ugodno za komuniste. Lažnjiva in zvita komunistična propaganda je položaj kmalu zaobrnila. Vpliv rdeč h je pridobil svetovno javno mnenje za komuniste.
Sklenitev zveze z Nemci, sovjetski vpad na j Poljsko in nasilje nad baltskimi državami je tudi pri nas porazno upi valo na prejšnja simpatije posameznikov do Rusije in naši rdeči bratci so po zaslugi ruskih tovaiisev pr šli v I velikansko zadrego.  Kar potuhnili so  se za nekaj časa. Kmalu pa so se po instrukcijah svojih  učiteljev  zopet  skušali  izvleči  iz zagate. Lepo in prijazno ter zapeljivo so ptičeli ' ubirati ua slovansko struno, to je napev, katerega m a rs kdo rad sliši.
Slovanske Rusije že dvajset Jet ni več in slovanski ruski narod, s katerim vsi sočustvujemo, že dvajset let ječi v verigah komunistične sužnosti. Panslavizem je tudi še danes, morda bolj kot kdaj preje, čisto nedoločena stvar. Vseslovenskega programa ni. Koliki) je razprtij med slovanskimi narodi, brez katerih ne bi b lo danes na Češkem in na Poljskem tako, kot je. Koliko Slovanov je danes nesvo-bodnih.
Zato se bomo brigali predvsem za povzd:go svojega naroda. Trudili se bomo pa, da bi živeli v prijateljsvu z drugimi Slovani. Toda komunistov ne bomo vpraševali, kaj je pravo slovenstvo.
Sedanje komunistično »slovanstvo" je nov P't'zkus lažne komunist čne propagande, ki nam je nevarna in jo moramo povsod pobijati. Komunistični „panslavisti" te vrs'e delajo le proti slovenstvu in slovenstvu, njim je cilj le boljševika židovska revolucija.
Bog daj, da bi se uresničilo prerokovanje ruskega pisatelja Merežkovskija, ki se nahaja v emigraciji, da bo vstala tretja Rusija, ki ne bo boljševiška, niti absolutistična, ampak demokratična. Taka Rusija bo pu uprnvčeno smela biti voditeljica vseh slovanskih narodov. Uresn'čijo naj se tudi nedavno izrečene besede čeških in poljskih državnikov v em'graeiji, da mora po sedanji vojni med severnimi kot tudi ostalimi Slovani zav'adati ljubezen, prijateljstvo in sloga Dovolj je bilo žrtev, dovolj nesloee in slabih izkušenj, naj tudi Slovanom enkrat zašije resnična, nemotena in trajnu svoboda.
Naša zavednost
Danes preživljamo take čase, ki zahtevajo od nas vsega človeka, človeka, ki naj se zaveda svojega poslanstva do samega sebe in do drugih ljudi, do družine, do naroda in države. In prav zavest poslanstva do naroda in države stopa tako v ospredje, saj gre borba za obstoj celih narodov in držav. V tej borbi pa je vključen vsuk človek kot nekukšen člen te velike verige. Vsakdo je dolžan, da sam doprine-! so svoj delež k skupni blaginji občega človeštva.
Prav izrazito pa stopj v ospredje ravno vprušunje naše, zavednosti, ki je eden 'zmed mnog h in zelo važnih faktorjev, ki dajo pogonske sile naši zavesti glede dolžnosti do naroda in državo. In prav med našimi ljudmi se često opaža tisto malodušje, nezavednost in včasih popustljivost, ki večkrat ni nu BICStU. Vsi ljudje ' enega nazora, enega prepričanja, morajo imeti tudi skupno zavest, du spudajo v eno veliko družino, kjer so člani med seboj, bratje in sestre. Mi morumo biti ob vsaki pr;-liki dovolj zavedni, u poznati moramo strpnost do Uit h naših nasprotnikov, ki poznajo strpnost tudi od svoje strani. Kdor pa je proti nam in celo ruje proti nam, ta prav gotovo ne more in tudi ne sme pričakovati, du bo od nas deležen za svoja junaška delu posebne pri-zunesljivosti in popustljivosti.
Od vsakega našega člana pa zahtevamo, da tudi on ne bo stal pri tej borbi ob strani in pusti, du se I K) blatilo in omadeževalo njegovo osebno prepričanje. Ce nasprotnik upa nesramno govoriti o stvareh, ki se tičejo mojega
osebnega prepričanje, zakaj bi se pa jaz ne upal odgovoriti takoj na mestu in dotičnegu osramotiti? Kolikokrat se zgodi, da v družb, kjer je naših ljudi več kot nasprotn'kov, pa je nasprotn k toliko drzen in nestrpen, da se upa zabavljati in izzivati, naš človek pa molči in posluša ter s tem daje nasprotniku še več poguma. Tu je treba odločnosti in zavednost pokazat tudi javno brez strahu in brez sramu.
Podobno je tudi z vsemi prireditvami, igrami, veselicami, k:no predstavami in podobnimi stvarmi. Naš zavedni človek ne bo nikdar prestopil praga tist h domov in lokalov, kjer se zbirajo ljudje, ki so nam nasprotni in netolerantni, kjer se blati naše preprčanje in teptajo naše svetinje. Mi ne smemo nkdar podpirati z denarjem nasprotnikov in jim z lastnim denarjem omogočiti izvedbo njihovih prired tev. Saj vemo, da ravno naši ljudje pripomorejo večini naprednim prireditvam, du dosežejo tisti uspeh na zunaj, ki je potreben. Tega ne sme biti več in se tudi ne sme več dogajati. Plesa, ki ga prirejajo ljudje nam nasprotnega prepričanja, ne bomo poae-čuli in naše gospe ne smejo sprejemati častne gu komiteja, če so le malo zavedne.
Bojkot vsem tistim, ki hočejo preko naših priti do veljave in celo vpliv« ter sj prisvajajo praven ustvarjanja javnega mnenja.
Obenem pa zahtevamo na vsako javno mesto ljudi, ki bodo dalali v interesu nagega na-i-imIm in ta narod je katoliški in slovenski. Ali se zoredajo te dolžnosti tudi nasprotniki?
j Kdor ni z našim narodom, ta ne spada k I in tudi ne zasluži, da mu naš narod reže kruh. ; Dobro poznamo razmere po različnih naših uradih in pisarnah, ko razni predstojniki ob raznih prilikah presojajo osebe s stališča svojega osebnega prepričanja. Zgodi se, da s«» marsikateri koraki takih predstojnikov v nasprotju s splošnimi interesi. Ali delajo taki predstojniki za dobrobit večine? Ns, ampak ravno nasprotno se zgodi. Kdor od ljudi ne stoji v vrsti večine in nameno kljubuje narednim ineteresom, ta ne spada na vod 1 ne mesto. Na vodiln h mestih je treba zavedaih ljudi, ki čutijo z narodom, ki se zavedajo dolžnosti, da služijo narodni blagnji.
Mi moramo torej tudi na zunaj pokazati, da smo sposobni živeti in osvajati. Le tedaj bomo dobili tudi sposobnost odsekati vse tiste gnile veje od narodovega telesa, če bomo dovolj zavedni, nikdar popustljivi in vedno pripravljeni prenesti tudi tiste žrtve, ki bi jih slabič popust 1. Naša fronta je široka, a začeti moramo borbo vsi, ki spadamo k oni večini, ki mora biti nositeljica in predstavnik narodnega mišljenja in čustvovanja.
Priznanje občine Preddvor g. svet. Sitarju za njegove zasluge
Ob priliki blagoslovitve vodovoda, dne %. julija 1939 je občinski odbor izvolil duhovnega svetnika g. Valentina Sitarja za častnega člana svoje občine. V nedeljo, dne T. januarja pa mu je upravni odbor izročil tudi diplomo. Diploma, ki jo je napravil g. Bradaška, je prav lepo umetniško delo. Slika predstavlja Preddvor, kot malo gorsko vasico, v ozadju s čudovto sinjino ovite gore, Storžič d vni sivi junak strmi pokroviteljsko na vas in polje pred seboj. Sredi zelenega polja p« stoji vodnjak. Iz njega zajemuta dva otroka. To je simbolični prizor. Dva otroka zajemata vodo, eden jo pije, drugi jo izlva proč. Vsakdo jo lahko zajema, kdorkoli hoče. In še jo je v izobilju. Najprej jo izliva otrok, z njo sc lahko okoristijo še drugi. Veliko je kranjsko polje in široka Zaplata ima vode dovolj.
Plemenita je bila misel, ki jo je zasnov.il g. Svetnik, pomagati Preddvoru in okoliškim krajem, preskrbeti jih z vodo, ko jo je toliko v okoli ležečih gorah. Težka je bila njegova pot. Od praga do praga, od hiše do hiše; velika misel, veliko dobroto je nosil s «eboj. Marsikatera vrata so se zaprla pred njim. mnogo trdih besedi je padlo o tej zadevi; ljudje ga n;so razumeli. Vendar g. svetnik ni odnehal. Delni je, se boril in šel preko vseh ovir, c lju nasproti. Uspel je. Zapeli so krampi, močne roke so dvigale lopate iz dneva v dan. In v teku par mescev je bilo delo dovršeno. Sele tedaj so mnogi spoznali njegovo Teličko. Vsi tisti, ki tega niso razumeli, ali pa niso hoteli, so sedaj uvideli, kako zaies koristen je vodovod za Preddvor in okoPro, saj se je s tem pomagalo skoraj dvema okrajema Majhna je še danes ta vas, toda ko Preddvor poraste, ko se razširi na vse strani, tedaj bodo še pozni rodovi uživali to dobrino Morda bodo še bolje spoznali, kot mi sedaj, kako potreben je bil vodovod za Preddvor.
Mi pu smo pred vsem dolžni zahvalo g. svetniku. On je bil pravi osnovatelj, njemu gredo neštete zasluge. Ne samo pri napravi vodovoda, tudi sicer je g. svetnik preddvorski občini v marsičem zelo, zelo pomagal. Zato naj mu bo izročena diploma skromen dokaz globoko hvaležnosti in velkega priznanja za vso veličino njegovih del. Bog naj ga čuva, in o-hrani Se mnogo let v našem lepem Pretldvorul
Dr. Vrbnjalc Vinko
do nadaljnoga ne ordinira \
STRAN 2
»GORENJEC«
Dršavni uradi, njih nastanitev, najemnina, vprašanje skupnega poslopja
V Kranju «o $e Jat^a vprašanja "   doaledno mamemarjula
285 kg, ncsljanca ali „burmuta" pa 137 kg.
Vsota 6 m lijonov in pol pomenja za kranjski sodni okraj v resnici impozantno številko. S tem denarjem, če bi se obrnil v druge na-isesc in potreke bi m lahko 7gn4ii najmoder-
nejši socialni aH »driivstrssi ssvsd, ali aora cesta, bi lahko asfaltirali ares Kraaj itd. Pa tudi, če bi kadilci imeli denar v žepu, jim c bi prav nič škodovalo.
A ha« ver:
Gornjo trditev moremo postaviti poleg gradnjo osnovne iole. javnega kopal.ŠČ* in <-j«-čenja vodovoda slasti 6e glede skupnega uradnega pealopjs,. Četudi je Kranj star trgovski center in središče obsežne tekstilne industrije, v tem pogledu samta j« za drugimi kraji.
Kako prenatrpane so pisarne okrajnega M-čelstva, ki za stranke nima niti čakalnice. Kairo neprijetno je postajati na mrzlem riiidn kn okrajnega sodišča, ki nima niti razpravne dvorane, sicer pa sploh slabe prostore. Malo smešno zgleda, če v.diš davčnega uradnika, ki gre k pisarne v pisarno z dežnikom, stranke pa iz ceste v II. nadstropje. Ni čakalnice in le eno je sreča, da ima davčna uprava premalo osebja, s'cer bi bilo tako stanje katastrofalno. Tudi uradnik je človek. Finančna kontrolu, ki ima veliko posla, je nastanjena tako, da so štiri m zc v enem prostoru pri samo enem oknu prve pisarne.
Vsi ti uradi poleg kontrole sodov in važne katastrske uprave pa so razmetani v vseh delih mesta Kranja n kaj malo prijetno je, če prideš v en urad, pa te pošljejo nn drugi konec mesta v drag urod. Niti sod šče, niti finančna kontrola nimata telefona, ki ga je Bell iznašel že leta 1867 Take razmere so neznosne, in naravnost škodljive za ljudstvo.
Treba je izračunati, koliko se plača v pri-vatn h zgradbah najemnine za te urade. Nad 82.000 din za sod šče, davčno upravo, finančno kontrolo in kontrolo sodov vsako leto. Ta vsota najemnin je bila šele v zadnjih letih redne rana za kakih 10 — l5»/o Preje je znašala dosti več. Ce računamo samo današnjo na jem n no in 20 letno dobo po prevratu, te-
bi se osnoval občinski muzej, vsaj tak, kakor ga ima Skofju Loka.
Sedanji čas sicer ni baš najprimernejši za take načrte. Toda povsem vnemar pustiti to sadevo tudi ne kaže. Prostor bi bil morda tam, kjer je stara osnovna šola. Odkup lo naj bi se Nackovo gostilno v Tavčarjevi ulici in Ruči-gajevo na Mestnem trgu. Če odpadeta zato dvt, gostilni v Kranju, ne sme nikogar biti strah, da bi jih bilo potem premalo, saj bi jih ostalo še SI.
Ce pa hočemo uvajati sistem skrajne šttd-nje, naj bi se v tem uradnem poslopju s pridom postav lo še glavno zalogo tobaka in drugih monopolskih predmetov. Take /aloge se dajejo po sedanji neugodni praksi v najem za dobo 5 let. Za take zaloge >;r. se že davno pulili ne le zaradi dobrega zaslužka, nego zaradi poslovno koukurenče. Če upoštevamo, da znaša v Kranju promet take saloge brutto cca. 6,500.000 din in provizija cea. 2%, znaša tedaj brutto zaslužek 130.000 din. Tako zalogo bi mogel z najboljšim uspehom vod.tj dnevn.čar državni upokojenec, kar bi državo stalo do 30.000 d n. 100.000 din pa bi ostalo lo za dovoz tobaka, za amor.izučijo zgradbe in kasneje za izstavljanje u radii > ii zgradb v drugih krajih okraja n. pr.: Jezersko, Trž.č uli ce druge potrebe.
Skratka, sistem plačevanja mi jem n i za u radne prostore v mestu Kranju je za naše razmere predrag ii: urade ho treba prej ali slej nastaniti boljše nego doslej. Nuj oi te misli mer odaj ni krogi promotrili in nnčeii s tem lo važno vprašanje ter       k meno tudi uvedli.
D<a se staru zgradba da podreti, je dokaz
Dogodbiee
Pozne jeseni preteklega leta je kmet Rdeč-
kar orožnikom ovadtil   Jeclajevega Franceta, da je lovski tat. Orožniki so prišli na p.dlagi te ovadbe v vas, da osumljenega Franceta zaslišijo n da mu eventuelno vzumejo v ovadbi navedeno lovsko puško. Ko so orožniki prišli v hišo Jeclajevega  Franceta, so vprašali po sinu Francetu. Francetova mati, že vajena o-rožniških obiskov, jim je na kratko sp .»ročila, da jo sin na vrtu in da trese hruške. Orožniki so se. podali na vrt, kjer so na hruški za-puzili navedenega Frunceta.   Poklicali   so ga i in pozvali, da naj zleze s hruške, češ, da se J morajo nekaj  z  njim  pogovoriti. Ko mu je komand r, kateri je bil pri tem pohodu sam i navzoč rekel, da naj hitro zleze s hruške, mu I je hudomušni  Francelj odgovoril: „Zu-za-kaj, ; saj je naša hruška."
Francelj pa je to svojo šalo zelo drago plačal. Orožnika sta ga, prišedšega s hruške, uklenila in odvedla k zaslišanju na prožil Skn postajo. Tamkaj pa so gu orožnki temeliito |k)učili, da ni dobro norčevati se iz orožn kov.
*
I   Trgovski potnik mi je v vlaku povedal sle-! dečo dogodb co:  Veste gospod, če je č'ovek dandanašnji količkaj brihten, zasluži lepe de-
I aarce. Poglejte, tako sem jaz zaslužil v enem '■ tednu 36 000 dinarjev in sicer na lahek način, i V Ljubljani pri „Figovcu" sem zvedel, da j» i pomanjkanje fižola in da ga trgovci plačuje jo že po din 8.— za kg. Hitro sem pospravil svoj golaš, plačal račun in sem se odpeljal na Štajersko. Predno so v tiste kraje prišli drugi potniki, sem jaz ie ves fižol zaaral. Vrnil sem se v Ljubljano, oddal zaključn c; za fižol in že sem imel d n 36 000 v žepu. Potnik so je veselo nasmehnil in dodal: „Veste go spod, na ta nač n se najlepše pobija draginja-'
*
V Bunatu, Bački, Sremu in Slavoniji so * skladišča za žito in moko morala strašno Docira/.ti. Kajti trgove, zahtevajo za v julijo kupljeno in vskJadiščeno žito in moko najmanje sto procentno višjo ceno, kakor pa so jo sami kup li. Pri tako strogem nadzorstvu in kontroli prodajnih cen je torej jasno, da tw> to žito in moko podražila samo čezmerno draga skladišča, ker bi se v nasprotnem slučaju tako visok zaslužek nikakor ne mogel opravičiti in bi tak ogromen zasluži k gotovo ta h ro gi paragraf za pobijanje draginje onemogočil in preprečil.
Uspel mizarski tečaj v Škof ji Loki
daj dobimo vsote IjMOjMO din, za katero bi se    priprava na gradnjo nove pošto v Kranju, ki
že postavilo krasno uradno poslopje z vsemi modernimi napravami. Vsi urad bi b lt na enem mestu, ljudstvo pa bi bilo zadovoljno, pred vsem pa uradništvo, ki si celi manje za-tohl h prostorov.
Pri tej oceni je treba upoštevati še to, da sta glavarstvo in katastrska uprava nastunjena v državni zgradbi, za katero se najemnina ne plačuje, pač pa padajo le vzdrževalni stroški na občino Ti strošk . če j h pribijemo k faktični najemnini letnih 82.000 din. bi pokazali bajno svoto, za katero b bili že zdavnaj lahko postavili moderno uradno palačo v Kranju in vzdali v veži spominsko ploščo onentu. ki bi imel nekaj malega kerajže.
Morda utegne bit gospodnr'tvo v novi banovini Sloveniji smotrnejše. Saj bod> menda vsi uradniki prišli pod banoviisko oblast le poštni in železniški ne Tudi občna bi morala izreči svojo besedo o lem vprn'anju. Tudi njeni prostori so bolj primerni za postavitev vitrin, kakor za pisalne mize. Ne bi škodilo. Se
Lo stala na lepem kiajd in v okra, mesta. V njeno neposredno bližino pa spadajo tudi r.i tali državni la samoupravni uradi. Ker je nuš gospod župan rn pokazul, da to stvar vendarle razume, ko je začel graditi lustne prostore za cestni odbor, m i nujno priporočamo, naj le vztraja. Ljudstvo ve ceniti njegovo de'o.
Opomba uredništva: Rade volje dajemo prostor takim pobudam, ki naj bi korist ie š rši javnosti in ki naj izzovejo Se druga mnenja, da se zadene pravo. Tako na eni strani. Na drugi strani se nam zdi pametna misel glede tobačne zaloge v uradnem poslopju, od katere naj bi imela občina korist Če se občinam nalaga in še nalaga bremena, naj se jim da tudi kake ugodnosti. V 11 zakupnih okol ših dravske banovine znaša približna letno potrošnja tobačnega materiala vsakoletno nad 174 milijonov. Tudi nam je znano, da oblasti pritiskajo stalno na znižanje najemnin in da trgovci s sedanjim načinom licitacij zalog tobaka niso zadovoljni. S tako rešitvijo pa bi bilo vsestransko pomagano.
2e v letu 1935 in 1936. so se pri nas vršili zelo uspeli mizarski tečaji. Organ ziralo jih je Združenje obrtnikov — mizarski odsek, kateremu je načeloval g. Oblak Jože. Uspehi to-danj h tečajev so se najbolj pokazali na obrtni razstavi leta 1936.
Zc takrat je mlajša skupina mizarjev želelo, da bj se enaki tečaji ponavljali po možnosti vsako leto. Vendar pa radi nasprotstev med obrtniki do .teh tečajev n kakor ni moglo priti. Letos pa je skupna mizarjev zaprosila kr. bansko upravo, da naj jim dovoli 14 dnevni kalkulacijski tečaj, kar je kr. bsnsk. narava rade volje storila ter dala zanj tudi nekaj podpore. Dala pa je tudi na razpolago svojega priznanega strokovnega učitelja za m zar-stvo g. Ivana Kregarja iz St Vida. Tečaj se je vršil kljub silnemu nasprotovanju nekate-r.h. od 27. decembra 1939, do 7. januarja 1940
v poslopju nove ljudske šole v Skofji Loki. K tečaju se je prijavilo 30 mizarjev in pomočnikov, obiskovalo pa ga je končno in stulno po 30 mizarjev. Kako veliko je bilo zanimanje za tečaj, kaže zlasti dejstvo, da so ga oblikovali mizarji 4 — 5 km daleč iz 2abn ce i» prodov ob mrazu 30° pod ničlo in to ob rt> černih urah, ker se je tečaj vršil od 6 — 10 ure zvečer.
Tečaj je prav v vsakem oziru izvrstno uspel, kar gre velika zasluga g. Kregarju, ki je na tečaju kakor rečeno poučeval. 2e naprej pa sc opozarjajo mizarji, da se vrši dne !, 3. in 4. februarja strojni mizarski tečaj. Vs«k m i zar, ki se ie ni prijavil. u«j to stori takoj, ker za sodobnega mizarja ni bolj potrebnega tečaja, kakor je strojniški. Tečaj bo vod 1 w>-prt g. Kregar in s tem je uspeh /ugotovljen
Vino in žganje - popis
Koliko smo v letu 1939 pokadili
V »rak smo spustili lopo vsoto din 6,572.2HSS0. Potrošnja „boije truree" v hranju in okolici se je povečala.
Kajenje je huda strast, če prime človeka. Kadilec ima rajši cigareto, nego kruh in z nobeno stvarjo mu bolj ne ustrežeš, kot če mu ponud š „Zeto", „Ibar* ali „Dravo" 7ato se kadilci navadno dobro razumejo med seboj.
Seveda so se povojna leta med kadilce .,vštu-lile" tudi gospe in gospod čne, 'k ljuto puhajo smrdljivi d m tobakov iz včash rdeče našminkanih ust. Celo najmlajši naraščaj, dija-k nje že kade. Studentov »k a navada je v čas h bila, da so se proti večeru zbirali na Pungra-tn. To navado sedaj posnemajo dijakinje, ki so jeseni hodHe, kot so 'pravili očividci, kadit n« Pungrat.
Nfcki večer sem srebal skupno dijakinj ravno pred cerkvijo, najbrže so prihajale n Pungrnta in eua med njimi Je vneto vlekla cigareto in kar po trgu kadila. Takrat Se nisem bil siguren, eli je dijakinja, ali ne, to sem ugotovil šele pozneje. Par gospodičen, starejših sem že videl kaditi po trgu, dijakinje pa dotedaj še ne. Zares ima dandanašnje dni dijaštvo veliko več pravic kot včasih, pa tudi veliko več poguma. Dijak, ki je včas'h skrivši kadil cigareto, pa ga je zalotil profesor, se je tresel kot šiba na vodi in bal se je, da ga doleti ..Consilium abeundi".
Vneti kadilci so zlasti tudi oni, ki imajo \ obratnih in delovnih prostorih prepovedano kajenje in nimajo za to nobenega določenega odmora. To je huda kazen za kndilca in vidiš ga večkrat na dan, kako se mu mudi, če je le prilika, na stranišče, kot da bi bil pil prej ri-cinovo olje. Po svoje so taki kadilci res >iro-maki.
Poleg kadilcev pa najdemo tudi take. kj tobak žvečijo. Žvečenje tobaka je tudi nastalo iz tega vzroka, ker delavci pri delu niso mogli kaditi. Žvečenje tobaka so v noše kraje
, zanesli pruski rudarji, ki v rovih niso smeli kad.ti zato so tobak žvečili. Tudi danes dobimo v gorskih krajih, kjer imajo ljudje o-pravka s senom in mrvo, ali z delom na 'kidaj h, koder ne smejo kaditi radi nevarnosti požara, žvečilce tobačnih klobas ali kot jim pravijo »štanga". To zvočen je tobaka pu že precej pojema in se po tem v enem oziru tudi meri kultura dotičnegu krajn in dotičnih ljudi Zlasti mlajši rod opušča žvečenje tobaka.
Včasih je bila v Evropi celo rezŠ rjena navada nosljati droben tobakov prah. Nosljali so vsi, moški in ženske. Danes „šuofajo" le še stare ženice in se nosljanca, ali kakor mu v tobačni zalogi pravijo: „burmuta" še kar precej proda.
Sedaj pa poglejmo še nekoliko številke, ki so v zvezi s prodajo tobaka. Glavna zalogu tobaku v Kranju obsega občine kranjskega sodnega okraju in nekaj občin in drugih okrajev, ki gravitirajo v Kranj. Občina Kranj ima 28 trafik, Stražišče 22, Predoslje 6, Naklo a, Smlednik 7, Mavčiče 3, Betnica 8, Jezersko 8. Ci-rklje 10, Preddvor 9, Golnik 4, Šenčur 17, iz občine Stara Loku prejema v Kranju tobak 1 trafika, iz Krope 1. iz Ovsiš in iz občine Medvode 1,
Kadilci iz navedenih občin so v letu |T>9 pokadili cigaret, tobaku in cigar skupaj za din 6,923.085.50, ter kupili ciguretnih papirčkov za din 49.2000. Torej so spustili v zrak vrednost skupaj za din 6,572.^85.50. V letu 1938 bo pa pokadili kadilci za din 6,166.011.50, torej se je luni potrošnja tobaka /višala ca din 406.274. .
Poglejmo sedaj še nekoliko potrošnjo in porabo posameznih, uujbolj priljubljenih ciguret. lako se je pokadilo 13,436.40(1 komadov .Drava" cigaret, dalje 4,531.800 „Zeta". 3.61k.100 ,.lbar" in 1,733.700 komadov * Morava" ciguret. Klobas ali ..štang" se je prodalo in po/večilo
V torek, dne 16. januarja 1940 se vrši v občinski pisarnah v okolišu podpisanega oddelka popis vina in žganja, ki so ga pridelali kmetovalci. Od katere in do katere ure se to vrši, zazna vsak do javnem oglasu, ali pri občim. Na te popisane količine ne bo treba nikomur plačati trošarine.
Po tem. popisu se bo vsako količino nad 10
lilrcv in žganja nad 5 litrov smatralo za tihotapsko, če se jo najde na potu ali cesti brez potrd la, da je državnu trošarina plačana. Za žganjekuharje, ki obrtoma proizvajajo žganje, so predpisi strožji. Ti morajo žgan jek tihe vna-prej pismeno prijaviti finančni kontroli in voditi knjige.
Glavni oddelek finančne kontrole v Kranj«.
Kmečki dolžniki slabo plačujejo
Do 2. decembra 1939 so kmetovalci, katerh dolgovi so bili preneseni na Priv. agrarno banko, plačali skupno 327,627.000 din, in sicer:
do 31. decembra 1937 »43,475.000 din
do 31. decembra 1938 150,425 000 din
do 2. decembra  1939 55.727.000 d n
V letu 1939 je bilo plačano:
din
na ozemlju centrale v Beogradu 26,371000
na ozemlju podružnioe v Zpgrebu 7,259 000 na ozemlju podružnice v Ljubljani 15,042.080 na ozemlju podružnice v Sarajevu 4,133.000
Iz tega uradnega pregleda se vidi, da se v Sloveniji kmečki dolgovi še vedno najbolje plačujejo, d.a pa so se v drugih pokrajinah, kjer sc že prej niso dobro plačevali, v letu 1959 plačevali še slubše.
(Po „Trg. listu".)
Jubilej predaskega organi nt a in cerkovnika
Preteklo nedeljo smo obhajali prav poseben dogodek. Naš organist in cerkovn k g. Alojzij Oven je slavil štiridesetletni« svojega delovanja. 2e celih 40 let orgla in mežnari v preda-ški cerkvi. Malokatera fara se more postaviti s takim jubilejem. Seveda so se furani tega jubileju  tudi spomnili Njemu  na čast  in v zahvalo za vse njegove žrtve in za vztrajno delo, katero jo tako vestno in točno izpolnjeval naš jubilant skozi celih štirideset let: so priredili posebno slovesnost. Po litanijuh so se zbrah v  dvorani  vsi cerkveni pevci, kolikor jih je v teku štiridesetih let nu koru pelo, in so mu pod vodsfvom šolskega upravitelja zapeli pur pesmi v pozdrav. Zbrani .so bili tudi vsi eekveni ključarji z g- župnifcom na čelu  ter g. župuu   z občinskimi možmi, zakuj organist   »rši   tudi   posle občinskegu tajniku. Med starimi pevci   je   največ občudovanja vzbujala  Požlepova   Micka  s   Kokrice,   ki je celili 53 let hodila na kor in ima še danes ko je že precej čez sedemdeset, tako mebuk in lep glas. Vse popoldne, je poteklo pruv prijetno in  pokazalo *e je. da  predaška lura
poudarja in hoče gojiti farno zavest in farno skupnost. Gospodu jubilantu so vsi iz irca čestitali in mu želeli da bi učakal petdesetletnico svojega dela in da bi kmalu mogel za orglati nu novih orglab, ker so tipke pri sta rih Olglah že tuko obrabljene.
Obrtnu zbornicu
Zadnji   „Slovenski obrtnilk"  poročal  du f| obihkulu  deputacija Zveze slovenskih obrtm kov pod  vodstvom predsedniku  Zveze Karla Kavke ter predsednika obrtnegu odsek.i /lior niče Ivana Ogrinn bana dr. Natlačena ter mu sporočila željo, da se čimprej objavi uredba o samostojni obrtni zbornici. List poroču, da je g. ban deputaciji izjavil, da bo slovenski* obrtništvo dobilo obrtno zbornico, ko bodo od-strunjene še nekatere male zapreke, od njegove struni pa du ni nikakih zaprek, Pripomnil je dalje, da je že vse pripravljeno in du manjka samo še podpis pristojnega ministra. Nova uredba, ki je že izdelana, da bo zadovoljila slovensko obrtnike.
»GORENJEC.
Z naših odrov
Plavi" na kranjskem odru
TEDENSKE NOVICE
99
Uiiiokatersi igra zadnjih let je na našem ljudskem odru žela tol.kšen vsestranski uspeh, kot ga je ta Klinarjeva drama, zajeta iz naše ga življenja bivših jeseniških plavža rjev. katero je gledalec tako globoko doumel in jo doživljal v vseh treh dejanjih, klenih v naši narodni besedi, igri in dejanju.
Ne vem kaj bi bilo bolje poudarjati ob tej priliki, ali bi bilo bolje karakteriz ruti publiko, ki je s hvaležnim srcem ter neverjetnim nmevanjem spremljala potek drame kot se to zelo redko dogaja pri nas, ali pa bi bilo bolje opisovati odlično homogeno igro, ki so jo stvorili v lagodnem sprošfenju igralci ljuil ke-ga odra, ki so to pot predstavljali najboljšo igralsko družino kranjske dramatike Manjkale so seveda še nekutere tem igralcem enakovredne moči, saj vsi najboljši pač ne morejo iz kateregakoli vzroka nastopati hkrati. Vsebina igre nam je že znana iz zadnjega .Gorenjca", kjer je člankar v kratkih mi lih povedal vsebino igre in označil njen historični pomen ter osnutek   zajetja njene misli.
Naj samo omenim z izjavo avtorja samega, ki je prvi predstavi osebno prisostvoval; da so nekateri kranjski igralci nadkrilili celo Jeseničane same, kjer je igra stopila v juvnost x nedavno krstno predstavo, za katero so sc razumljivo temeljito pripravili, tako z izbiro igralskega osebja kot z naštudirunjem. To naj nam bo dovolj jasna ocena kranjskih igralcev .Plavža".
Dvorana Ljudskcgu doma je bika v soboto in v nedeljo obakrat polne obc.nstva. Pri prvi predstavi v petek zvečer pa je bila zasedena po kranjskih vidnih osebnostih tudi zelo zadovoljivo. Vendar v prvi predstavi igralci še zdaleka niso predvedli svoje vrhunske igre, ki smo jo videli v obeh ponovitvah; čeprav je bila po mnenju več.ne gledalcev prve predstave že ta na veliki dramatski višini. Morda jo vplivala na voljo in razpoloženje igralcev pri prvi predstavi navzočnost g. Klinarja sa-megu, da se igralci niso sprostili in razv.lt v svoji igri, tako kot bi se sicer, kar je tudi razumljivo.
Sccnerija odra je bila dopolnjena z novo inscenacijo, ki predstavlja plavž v ozadju o-dra, v zelo plastični sliki, morala pa je biti zaradi dimenzij prostora, ki ga dovoljuje globina in višina odra v tako majhni obliki, du na gledalce ni napravila tistega vtisa kot b ga sicer.
Morda se do sedaj še nikdar nt čutila tako veliku potreba po novem, času in potrebam odgovarjajočem odru, kot se je v tej igri. Vsekakor je uprizoritev igre -Plavž" za kranjsko prosveto novo vrednostno delo v dramatiki zadnjih let, na katerega lahko s ponos' ni gledamo. Saj jasno dokazuje smisel in interes, k ga goji naš narod do samonikle dramatske umetnosti, ako jo igralci tako predvajajo kot je treba.
Revček Andrej ček" v Voklcm
99
ponovnu nastopi 14. januarja ob 3. uri popolde Naš oder je bil sicer otvorjen že 27. avgusta lauske.gu leta, ko je bil blagoslovljen nov Prosvetui dom. Takrat ga je za slovesno akademijo otvorila botrira novega donu gospa Ihmaikova iz Šenčurja. Toda nismo spali (lo f>edaj. Vrstic so se razne manjše, lokalne predstave, kakor izseljenska proslava, proslava Ze-dinjetija. Miklavžev večer, božičniea. Med tem časom pa je odbor napravljal nove kulise in še vse drugo, kar je za novi oder potrebno.
Zato je pravzaprav šele .Revček Andrejček" otvoritvena igra našega popolnoma zgotovljenoga odre. Videli smo v nedeljo 7. januarja.
da je .Revček Andrejček" dobro otvoril ta del prosvetnega delu. Ljudje so od blizu in daleč prišli in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Veliko jih pa še igri ni mog'o prisostvovati. Ker pa bi tudi ti radi vid"H lo lepo ljudsko igro in ker je med temi tudi botrcu in o tvori tel j ieu našega odra bomo igro na mnoge izružene želje, v nedeljo 14. januarja ponovili.
Pridite! „Revček Antrejček"* vas zagotavlja, da vas bo spravil v dobro voljo. Tisti pa, ki ste boij nežnega srca, vas bo pa Maričku priklenila na svoje srce Tndi Janez bo Janezom dobro zagodel s svojo Jkoreto**.
Prosvetno šivi jen je v Selcih
Odkar je selška prosveta pod novo Krekovo nastavo, se obeta še lepše društveno življenje. Občni zbor se je precej zakasnil, vršil se j« šele v decembru radi zasedbe dvorane. Z imetjem smo pozdravili predlog predsednika in izvolili g. dr. Antona Megušarja iz Kranja za častnega člana. Izvolili smo tudi novega knjižničarja v osebi g. Jožefa Kaiana, kar jamči, da bo izbira dobra. Nabavljamo redno tudi nove knjige.
'Med božičnimi prazniki smo dvakrat uprizorili igro »Plavž" v splošno zadovoljstvo, kar je potrdila obakrat nabito polna dvorana. Z veseljem smo gledali zopet po dolgem času nekatere starejše igralce na odru, istP tako pa tud. one, ki so prvič nastopili.
Na praznik sv. Treh kraljev pa je bilo posebno veselje za našo mladino, ko »e je igrala na našem odru pravljična igra „V kraljes-stva psičkov" in je nastopil ml pevski »bor pod vodstvom Šol. upravitelja g. Antona Kop-čevarja iz Soteske pri Novem mestu. Gospodu želimo mnogo sreče in uspeha na novem mesta v Železnikih.
V ■nedeljo 14. januarja nas pa zopet vabijo
v Krekov dom člani Kat. prosvetnega društva iz Železnikov. Igrali bodo prj nas JScapinove zvijače", ker imajo svojo dvorano zasedeno. Vabljeni od blizu in daleč.
»Plavž« v Trbojah
Na sv. Štefana dan prirejena igra „Zagorski zvonovi" je prav lepo izpadla. Nabito pclna dvorana je strme in z zadovoljstvom sledila posameznim slikam. Dobro so se odrezali na šj prosvetarji. Žene jih navdušenost za dobro in obče koristno stvar, zlasti še v sedanjih časih in razmerah.
Za dan 4. februarja t. j, nu pustno nedeljo pa pripravljajo zopet nov nastop z igro „Plavž", ki je bila dosedaj povg:d, kjer so jo igrali, z velikim navdušenjem sprejeta.
Le tako pogumno naprej dragi delavci in delavke na prosvetnem polju. Da si utrdimo dom, se rešimo nadležnega dolga in dozidamo še začrtano delo poleg dvorane.
Prijatelji lepega in koristnega prosvetnega dem, ste tako zopet iskreno povabljeni k udeležbi v obilnem številu. Odbor.
Delavski ofajOltnife
Nujnost podružnice Borze dela v Kranju
Javna Borza dela v Ljubljani namerava zgraditi poslopje za podružnico v Kranju, ki naj bi se takoj po dograditvi poslopju ustano-novila. Kranjska občina se že dalj časa prizadela, da pridobi primeren prostor za to poslopje. Primeren prostor bi bil poleg palače Okrožnega urada, toda Okrožni urad noče odstopiti m to potrebnega sveta, če.', da ga rabi zase. Občina se pogaja tudi za svet, ki leži onstran mostu. Do odločitve pa  So ni priš's».
Birokratična ureditev Borze dela pu nujno zahteva čimprejšno ustanovitev podružnioe h Krunju. Pripetil se je slučaj med božičnimi prazniki, du je mnogo delavcev čakalo zastonj razdelitve |xidpor ker od glavne centrale i/. Ljubljane ni prispel še razdelilnik podpor. Ako bi obstojalu podružnica v Kranju, ki bi samostojno plačevala podpore, bi tak slučaj odpadel in ne bi bilo treba delavcem v tako težkih časih zastonj čakati nu podpore. Podpora je itak majhtni, vendar je v sili edini izhod iz zagate. Ne čudimo te, du je bilu skupina delavcev, ki so zastonj čakali na razdelitev podpor, silno razburjena in da so delavci različno reagirali
na take razmere. Lo malokateri je stvar prav razumel, mnogi pa so se jezili in psovali vse mogoče oblasti, četudi pri stvari nimajo ničesar opraviti.
Po našem mnenju bi mogle izostati vse te nevšečnosti, če bi se čimprej ustanovila podružnica javne Borze dela v Kranju, ker b' bil tak slučaj, kot se je pripetil med božičnimi prazniki nemogoč. Zato apeliramo nu vse merodajne faktorje, zlasti na OU7D v Ljubljani, da uvidi to nujno potrebo in prepusti del svojega zemljišča pri svoji palači v Krunju kranjski občini za zgradbo Borziuegu poslopje.
Obrtništvo
Društvo Slovenskih obrtnikov v Kranju pri
redi družabni večer z pestro zabuvo. dne I. februarju na ..Stati pošti" v Kranju. Sodeluje orkester kranjskega glasbenega društva. V kavami igra domuču godba. Za vse je prav skrbno preskrbljeno. Udeležba proti vabilu in vstop prost. Odbor.
Shoda ministru, dr* Hreka
Shod g. gradbenega ministra d/. Kreka, ki je bil zadnjič preložen, se vrši v soboto 27. januarja ob poli ift. ari zvečer v ..Ljudskem doma v Kranja za pristaše občno Kranj, v ponedeljek 29. januarja ob polj 11. uri dopoldne t a za okraj Kranj. Vse naše pristaše in somišljenike na ta dva shoda že danes opo-/urjamo. ^
KRANJ
POJASNILO! K požaru na Gasilskem trgn. Prejšnji teden je nastal manjši požar v hiši bivše .Jadran-sko-posavske čevljarne"  na Gasilskem trgu. Kako je požar nastal, še danes ni popolnoma jasno. Sedaj pa so se razširile po mestu govorice, da je ogenj nastal zato, ker je kleparska tvrdka Stnolej Alojzj talila vodovod. Resnica pa je, da tvrdka Smoiej sploh ni talila vodovoda v tej hiš', pač pa neko drugo kleparsko podjetje. To dejstvo moram ugotoviti, ne glede na to, kako je sicer ogenj nastal. Sraolej Alojzij, klepurstvo in vodovodne napeljave, Kranj.
„Plavž". Dramatični tdsek .Prosvetnega društva" v Kranju ponovi v nedeljo 14. januarja ob 4. uri popoldne Klinarjevo igro „Plavž",
ki tako živo opisuje življenje naših starih plavžarjev na Gorenjskem. Igralci Prosvetnega društvu so igro uprizorili z velikanskim u-spehom prejšnji petek, soboto in nedeljo. Kdor te lepe predstave še ni videl, ima zadnjo priliko še v nedeljo popoldne.
Ali je Mestna hranilnica v Kranju napredni zavod? Do tega vprašanja in zaključka, bo prišel vsak čitatelj, če upošteva sledeče dejstvo. Ko smo za Božič in za Novo leto zbirali oglase in vošč la, smo se — enkrat v letu — predrznili obrniti se tudi na vodstvo Mestne hranilnice v Kranju s prošnjo za pr meren, četudi majhen oglas, saj smo tudi z mul m zadovoljni. In veste, kaj je našemu akviziter-ju odgovorilo vodstvo hranilnice: „Da ni oobe-nih^oostavk in kred tov za ogiasel" Te odklonitve vodstvu še nismo zamerili, kajti pri akvi-zicij. mor« človek biti pripravljen na uspeh in neuspeh.
Toda glej, ga spaka, naenkrat se je stvar pokazala v drugi luči. Slučajno nam je prišlo v roke novoletne „Jutro" in y njem se je blestel lep oglas Mestne hranilnice v Krunju. Nismo nevoščljivi „Jutru" za ogias. Privošč mo mu ga tako kot sebi. Toda vprašamo vas dragi čitatelji, odkod se je naenkrat dobil kredit j za oglas v „Jurru", ko ga za oglas v »Gorenjcu" j ni bilo. Ali samo naprednjak! hranijo denar j v kranjski Mestni hranilnici, in vs. drugi vla-I gatelji z dežele in mesta gospodom od vodstvo ne pomenijo nič. Od naprednjakov je imela Mestna hraniln ca še samo škodo. Spimnimc se poloma „Slavenske banke", ki je skoro potegnil v svoj vrtinec Mestno hranilnico, zadnja konces.ja naprednjakom pa je bila ta. da se je zadrugi Narodni dom dovol lo brezobrestno posojilo, doč m mora sicer vsak revež plačevati predpisane obresti. In kakšnim namenom služi Narodni dom? Za starokatoliške paše, kjer se zbirajo odpadniki od vere, ki je našemu narodu draga in sveta.
Telefonske drogove podirajo, prvi napredek v pogledu odstranitve telefonskih drogov se je ie pokazal. Ker so telefonsko napeljavo od pošte po Jelenovem klancu in še čez savski most, ter od pošte navzgor do Bekselna p»e-neeli z drogov v zračni kabel, so potem podrli vse drogove po Jelenovem klancu. Zadnje dni pa so podrli 11 drogov od Jahača, mimo Stare pošte do Bekselna. Slika je sedaj čisto drugačna, ko ni več drogov in napeljave, ki je i) In tako gosto napeljapa.
Očistite hodnike, Ce se ne motimo, obstoja predpis, da morajo hišpi lastniki avtomatično, čim pade sneg, očistiti hodnike pred svojimi hišami, ne da bi jih kdo k temu silil. Precej hišnih posestnikov v Kianju, zlasti ob glavnih ulicah tega ni storilo in se ljudje močno pritožujejo. Če hišni lastniki ne bodo odstranili zmrznjenega snega s hodnikov izpred svojih hiš, naj to stori občina na njihov račun.
Izšla je jannarska številka „Kranjskega zvona" z zelo aktualno vsebino, zato opozarjamo nanj vso javnost. Poleg novoletnih misli je zlasti zanimiv članek o modernih Herodih, o morilcih nerojenih otrok, dalje poročilo o delu in uspehih Vincencijeve družbe ter zgodba, delavke Ančke, povest nesrečnega dekleta, ki je pudlo v /.ločinske nitke brezvestnega ločenca. • Ženine in neveste opozarjamo na posebno u-godnost rvrdko logar 4 Kalan Kranj.
Opozarjamo na oglas g. B. Rungusa kr. dvornega juvelirja in dobavitelja.
Savski drevored in razgrajači. Vsako nedeljo in praznik zvečer smo priča podivjanosti nekaterih, ki se vračajo pijani skozi Savski drevored iz Strttževega. Nobena ograja, nobena
klop ni varna pred njimi. Celo mimoidoči trezni ljudje so stalno v nevarnosti za svoje osebe. Ne razumemo, zakaj predstojnišivo policije ni naplavilo že zdavnaj reda. V interesu javnega miru je, da policija izvede energične ukrepe, da kaznuje pijane razgrajače in ka-lilce nočnega mira.
V gostilno na „Planino" vedno žene me srce tam se pije dobro vino in klobase suhe so že, *
Lepšega nikjer ni kraja, kot je kraj tam na „Planiji", dobro kapljico ti daje, sin je kranjski domačin! enkrat Se. Le enkrat . . :
Prporoča se Gostilna ..Planine"
„Hotel Evropa" Posebnost za Kranj. Polno zdravega humorja. G. Mirko Jelačin.
Kdo ga ne pozna? Mogoče ste ga videli v ljubljanskem gledališču, ali pa v filmu Bela Ljubljana, ali pa imate njegi.ve gram donske plošče, ali ste ga poslušali v Rad o-Ljubljaca, ali pa ste ga videli na velesejmu pri „modnih revijah", ali pa na silvestrovanju v nebotičniku, ali pa ga poznate z otoka Rabo v Dalmaciji. --—
Kdor ga sploh ne pozna, ga pa lahko spozna in sicer v sredo 17. januarja v Kranju v kavarni Evropa. Prid.te vsi — začetek zabavnega večera ob 22. uri. — Vabljeni! Seja širšega odbora MJRZ za kranjski okraj.
Vabimo vse predsednike, oziroma podpredsednike in tajnike na sejo širšega o/dboru o-krujne MJRZ, ki se vrši 14 januarja ob |. uri dopoldne v pisarniških prostorih JRZ (JtfO-tel „Jelen"). Odbor.
V nedeljo, dne 14. januarja bo imela „Se-dejeva družina" v Kranju, svoj sestanek, v Ljudskem domu. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Vabljeni členi, pripeljite še svoje prijatelje.
Glasben« šola v Kranja bo imela redni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob-10. uri v glasbeni sobi kranjske gimnazije
LJUBLJANA
Za dražbo krzna, ki bo v Ljubljani na velesejmu dne 22. januarja, je močno zanimanje tudi v nozemslvu in je pričakovati dovolj kupcev. Pošiljke krzna prihajajo iz vseh predelov države, mnogo slovenskih lovcev pa oddajo svoj letošnji plemeniti pridelek kar o-sebno v p sarni na velesejmu. Vse blago bodo strokovnjaki pregledal in prebrali. Kdor ima že krzno doma, naj ga nemudoma pošlje na naslov .Divja koža", Ljubljana — Velesejem.
ŠKOFJA LOKA
Skofja Loka v 1000 letih. Vse ljubitelje in čitatelje .Gorenjca" in vse one, ki bi radi vedeli, kako in kaj je bilo z našim mestom tekom stoletij opozarjamo, da bo izšel v jub lojni številki .Gorenjca" kratek opis zgodovine in vseb perečih vprašanj naSega mesta in o-kraja. To itev'lko .Gorenjca" b moral imeti vsak Ločan. „Goronjčeva" kolpojtaja pri nas bo to številko naročila v izrednem številu, da jo bo lahko dobil prav vsak.
TRZIC
Ponesrečil se je Kralj Rok, občinski nočni čuvaj. V nedeljo zjutraj ob 2. uri ponoći je prišel v kuhinjo hotela Lončar, kjer je pekovski pomočnik Martin Zupan vinjen raztresal sitnosti in se prepiral z gospo hoteljrko. V ta prepir je posegel Kralj, vsled česar sta se s pekom spoprijela in se prerila iz kuhinje v vežo do stopnic, ki vodijo v klet. Razhesneli Zupan je pahnil od tebe Kralja po stopnicah, kar je bilo zapj usodno, zlasti ker je Kralj imel amputirano levo roko in se ni mogel loviti. Obležal je z razbito glavo na dnu stopnic Poklicali so takoj zdravnika dr. Bitenca, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Tam so ugotovili, da mu ni pomoči. Podeljen mu je bil še zakrament sv. poslednjega olja, nakar ga je avto odpeljal nuzaj proti Tržiču. Med potjo — na križkem polju — pa je že izdihnil. S ponesrečenim in njegovimi sočustvuje vsa tržiika javnost, kar se je posebno opazilo pri pogrebu. Smrt pride z vzrokom. V tem slučaju je bil glavni vzrek. ker gostilničarji ne držijo več policijske ure. Včasih je orožnišvo pazilo na nočni mir in rudi na policijsko uro, sedaj jo pa v tem pogledu popolnoma odpovedalo. Prebivalci na Glavnem trgu se neprestano pritožujejo radi kaljenja nočnega miru. Občina je d»la orožnišvu prav i/, tega razloga lepe prostore v Mestnem domu, je pa še večji nered, kakor jr. bil kdaj-koli. Javnost sc upravičeno pritožuje nad nedelavnostjo oroiništva.
Društvo Šola in dom priredi poučni teden od 13. do 20. januarja 1940 za starše šoloobveznih
STRAN 4
»GORENJBC«
otrok. Predavanja bodo v telovadnici meščan-*ke soie vsak večer ob a url Vrstni red predavanj je Bledeč:
V ponedeljek 15. januarja občni zbor društva Sola in dom. „Čemu pa vzgojni teden?" prof. I. šegulova.
V torek 16. januarja: „Vzgoja naše mladine v pubertetni dobi", univ. prof. dr. K. Ozwalt.
V sredo 17. januarja: „Vzgajajmo naša div Metr,!", prof. A. čeme jeva.
T četrtek 18. januarja: .Telo našegu otroku
naša velika skrb", dr. med V. Premru. ¥ petek 19. januarja: „Vera, narod, držav« - in naš otrok", prof. V. čopič.
V soboto 20. januarja: »Otrok, ki ga težko vzgajamo", docent dr. S. Gogala.
Prosvetno društvo sv. Jožefa neumorno deluje, vsako nedeljo in praznik pa vidimo u«peb tega dela na odru. V nedeljo 14. in v nedeljo 2t. januarja ob 8. uri zvečer uprizori dramo: Srilmondski župan". Dejanje se vrši v začetku svetovne vojne, ko »o Nemci okupirali Belgijo. Delo je umetnina, dejanje zebi napeto in za naše ruzmere in čus izredno aktualna Vsak naj si ogleda to lepo dramo!
PREDOSLJE
Igra. Ker mnogi na S lvestrov večer niso mogli dobiti vstopnic, katere so bile tako hitro razprodane, je odbor Prosvetnega drušva sklenil, da se igra „Dva para se ženita" ali „Gonja za srečo" v nedeljo, dne 21. januarja ob treh popoldne ponovi. Prepričani smo, da ho tudi zdaj igrana s popolnim uspehom. Za uvod bo pa na programu Se burka: .Obisk iz mesta", katero bodo igrali možje.
ŠENČUR
Shod JRZ in MJRZ za občino Šenčur, se vrši v nedeljo 14. januarja ob 3. uri popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Vabimo vse naše može in fante, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu.
Možje in fantje: Ne pozabite v nedeljo ob 3. uri v Dom!
SMARTIN PRI KRANJU
Molier-ovega .Skopuha", komedijo v treh dejanjih, bo uprizorilo tuk. Prosvetno društvo v nedeljo 14. januarju ob 3. tri popoldne in v nedeljo 21. januarja ob 7. uri zvcer v dvorani Šmartinskega doma. Številni prijatelji, obiskovalci naših predstav, prav vljudno vabljeni!
VODICE
Napadajo zopet v naši okolici, kjer se jim zdi, da ne bodo prazni odšli. Gosarjev oča (Rebolj Joža) iz Vodic je bil prejšnji teden tako nesrečen. 3.500 din mu je napidalec odnesel, ko je očeta v gozdu pob 1 na tla. 72 letni mož je prišel domov ves potolčen, pa brez denarja. Pazite ljudje, du ne postanete nesrečni. Bog daj. du bi lopove čimprej zasegla roka pravice
Predpust je kratek, včasih so dejali, da je potem dostj porok. Bog ve. zakaj  letos kar
molčijo? Nihče se še ni okorajžd. Morda bo na koncu huje. — Ljudsko gibanje leta 1939 nas ne postavlja v najlepšo luč. Strahotno padamo tudi na deželi, saj Vodke so pretežno kmečka in nato še'c delavska fare, Od 94 pred 14 leti na 48, to je zares sramoten padec. Ali ni več zdravoga mišljenja v našem človeku? Ni iztrovora Če pridnost in božja roka poskrbta za tucat in več bajtar jevih otrok, nima nikdo pravice odklanjati naraščaja radi pomanjkanja. Otroci so sreča za narod in družino, tak način pa je pokopal že najmočnejše države in ouosreč 1 najpremožnejše družine.
Razglas
i
Pozivajo se vsi mali obrtniki, ki imajo prav'co na pavšalno obdavčbo, da vložijo do 31. januarja 1940 pri davčni upravi pr jave o številu pomočnikov in številu, ter jakosti strojev na pogon, ki jih uporabljajo v svojih obrat h. Pri tem se opozarjajo, da morajo j prijaviti tudi vsako izpremembo med letom, tako glede števila pomočnikov, kakor glede ItovUa in jakosti strojev in sicer v 15 dneh, ko je zprememba nastala. Kdor ne ugodi tem obveznostim, se kaznuje po S 13 uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o nepo-1 srednih davkih z denarno kaznijo od 200 do j 3O00 dinarjev, poleg tega pa izgubi pravico do pavšalne obd iVČbe za dobo dveh let.
n.
{ Z uredbo o odp;su zaostankov koncem 1937 odnosno 1939 na davkih, taksah in kazn'h za , davčne in taksne prpstopke z dne 22 12. 1939, : je določeno, da je vložit) zadevne prošnje nuj- ( I kasneje do 23. marca 1940, na kar se tem po-i tom prizadeti izrecno opozarjajo.
Prošnje je vlagati indvkltialno, vendar sme i isti prosilec prosti istočasno za edpis zaostHn-i kn na davkih in davčni kazni, ter za odpis r.i-, ostanka na tuksah in taksni kazni v eni prnš-j nji.
Prošnje je vložiti nri občnah, le prosilci, ki stanujejo v mestu Kranju, v'ože prošnie pri j davčni upravi. Osebe, ki imajo zaostanke pri i več davčnih unravah, morajo vložiti prošnjo j pri vsaki davčni uprav' posebej.
Prošnie morajo   vsebovati   nodatko  o celo-! kupni imovini davčnega oz. taksnega dilžti'ka in izjavo, da nima druge neprenr^ne ;n pre- | mične imovine. Poleg event   dr'igih pripre je treba prilož'ti prošnji zemlieknjižni izvleček in potrdilo občine o imovinskem stanju •'prosilca. Prosilci, ki se smatrajo v smislu določb čl. 32 toč. 15 zakona o neporedn'h davk;h za kmete, mali obrtniki, ki plačujejo pavšalno pridobn>no in vsi oni, katerih davčni prepis /.a 1. 1938 ni presegel 200— d'nnrjev, se opro-ščajo plačila takse za prošnjo in priloge. III.
Dodatno k tukaj, razpisu št. 53 z dne 4, I. 1940 obveščamo davkoplačevalce, da podlegajo prijave za znižanje specalnega dopr nosa kolekovini d'n tO. . V sms!u razpisa Min. fin. z dne 1. VII. 1939, št. 40548. III. Davčni zavezanci, ki so oženjeni ali vdovci
brez otrok, pa bi morali v smislu t. 9 I 19 fin, zakona za leto 1939-40 plačati spec alni prispevek po višji stopnji, pa se te povišice po zakonu oproščajo, ako dokažejo s prijavo, potrjeno od strani občine, da so se jim rodili otroci, da pa so že umrli. V to svrho je točno v prijavi navesti ime otroka in datum smrti.
Davkoplačevalci, ki so ; .ačevali zrmljarino či-stegu katastrskega donosa do vključno din 1.000 — se ne bo predpisoval specialen doprinos, ter vsled tega jim ni potrebno vlagati prijav zn znižanje istega.
Davčna liprava Kranj, dno 10. januarja 1940.
MALI OGLASI
Za vaako b*sedo v malih oglasih se
plača D. 0 50. Najmanjši znesek je 8 D.
Prodam dobro ohranjeno kompletno posteljo. Istotam prodam dobro ohranjeno peč „ga-ftperček". Naslov v upravi lista.
Raznašalko časopisa za Kranj se sprejme. Naslov v upravi listu
Brivski vaienoc se sprejme takoj. Naslov v upravi lista.
Mlajša služknja želi premeni« mesto. Dobra meščanska kuharica. Večletna izpričeva'a. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi ..Gorenjca".
Kupim dve postelji nli vzamem v najem proti j odškodnini. Naslov v upravi listu.
Čehelni vosek v vsak: množini kupuje po naj-višji dnevni ceni .Kovna", Kranj.
Prodam novo kompletno okno 160xl00-cm, s i š'pami: istotam se proda 8 komadov Sip 180 ; x80 cm. Naslov v upravi lista.
Kdor namerava zidati hišo, naj piše na nisiov: j Mojster, poštno ležeče St. Vid nad Ljubi iu- i no. Napravim načrt brezplačno  in zgradim stavbo po nizki ceni.
Stavbeno zemljišče cea 4.5O0 kv. m, severna j stran Kranju, produm takojšnjemu plačni- | ku. Naslov v upruvi „Gorenjca".
Iščem na Kalvariji eno al' dvosobno stanovanje za 1. marec ali april. Ponudb«; poslati na upravo lista pod ..Štiričlanska družina", i
Na Kalvariji ali na Laborah kup m   stavbno j parcelo v izmeri 400 kv. m. Ponudbe poslati na upravo lista pod „Plačam".
Našla se je moška ročna ura. Dobi se v trafiki Kerč.
Gostilničarji, pozor!
Gostilničarji kupujte namizno dolenjsko vino direktno iz kleti vinogradnikov. Gena okoli 3 din. Istotam dobite .pristno domačo slivov-ko, vsako količino. - Javite svoj naslov na upravo „Gorenjca" in vam pride osebno ponuditi.
B. K AN6US
ZLATAR IN SODNI CENILEC KRANJ
Vsakovrstne nalivna perem. Velika lalofta zlatnine, ur, Jedilnega prisem, kristala, optike.
Ženini in neveste!
Za nakup bale vsi samo v trgovin*
Logar & Kalan
nasL Srečko Vidmar - Kranj
Zakaj??? Ker se prodaja vse manufakturno blago se po starih centu*. Prepričajte se! Prepricajt« sel
PAVEL BREN
mestni stavbenik
KKANJ, Jenkova 5-1
izdeluje nacrte in statične proračune vse« vrst zgradb. Projektira in izvršuje zaklonišča v nov ih in starih zgradbah. Cene solidne.
Ako imate karja očesa in se Vam dela koža, pridite v našo higienično urejeno dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vee te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanje« nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, žeuke La otresto nogavice. Samo pri Bata,
V IN O
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljeni — Frankopanska lil, II
Tri prednosti: Eleganca, kvaliteta, nizka cena odlikujejo sodobno pohištvo dobavljeno od
tv. Mizarstvo Sloga
Božič Jože
KRANJ — STRUŽEVO
Mitnica Zagorska:
SI
Marija Taborska
Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje)
.Kaj mi hočeš?" jo mrzlo vprašal Volbenk. Martin je pogledal na tla in videl tam bisago. Gotovo ima copruik v njej jesti. Martin je začutil strašno lakoto. .Jesti mi daj."
Onemu je zaigral čuden nasmeh na licu. Pripognil saje iu potegnil iz bisuge vrč s pokrovom. Odprl gn je. prijetno je zad šalo.
.Hočeš piti?"
.Daj!"
Martin je nagnil vrč, izpil je pu samo požirek in še tega je izpljuni. Vrč mu je trepetal v roki. .Zlodej, sirupa mi ponujaš!"
.Strupa?" se je kuhljal starec. „Vino je to, močno vino. .Vino? Potem ga sam pij!" .Daj sem!"
Volbenk je vzel vrč, nagnil ga je, pregibal ustno in v grlu mu je goltalo. Martin mu je potegn 1 vrč iz rok, treščil ga je ob skalo, da je črna tekočina škropila na vse strani. --
.Nisi pil, dobro sem te videl. Otrovati si me hotel. Jesti mi daj!"
Zdaj se ga je starec začel bati. Od vezal je bisago in vzel iz nje kruh, pa kos svinjine. Molče mu je ponudil.
,.Jej tudi ti, sicer te zadavim!" je velel Martin.
Volbenk se ni obotavljal jn oba stu jedla svinjino s kruhom. Ko ni bilo nič več, si je Martin obrisal ustne, potem se je prodirno z*<t1 v Volbenkn.
.Kje sva zdaj?"
.V Močilskj jami, sam dobro veš." .Ali kje? Pod Cešnj eami?"
.Saj veš, da si dolgo hodil. Pod Komarji, ne, še višje gori. Nekje blizu morajo biti Gobovec"
Nad glavami jima je zabobnelo, zatopotulo, v enako-
mernih presledkih, a močno, kakor bi gori dirjalo tisoč vitezov. Martin se je plašno ozrl na skalnate pečin«, bal se je, da se ne bi zrušila na Volbenka in nanj. .Kaj je to?"
.Ravno pod gobovško cesto sva. Turki jezdijo nad nama."
.Ali znaš odtod?"
Volbenk se je zlobno smehljal. .,Ali ti ne znaš?" „Ne. Sel sem po tolikih ovinkih in čudnih hodnikih, da sem zdaj kakor mi v pusti. Pelji me ven!" „Ne znam," se je režal Volbenk. .Ne znaš? A kako si prišel sem?" .Slučajno pač, kakor ti."
Martina je grubilu jeza in najraje bi stisnil Volbenka za vrat, da bi mu pri priči pošla sapa. Vendar se je premagoval, ker sam ni znal nikamor. Pa tudi sicer je zanj Volbenkovo življenje dragoceno.
.Volbenk!"
Starčeve zelene oči so ga gledale trdo, mrzlo. .,7,akuj si krivo pričal čez me?" Starec je molčal, zelene zenice so se mu širile ..Daj, odgovori! Zakaj si krivo pričal?" Zdaj so se šele zganile brezzobe čeljusti. „Maščevati sem se hotel." .Maščevati? Zakaj?"
.Tvoj oče me je na sodini obsodil. Ti si bil kriv. .Jaz?"
.Da. Ti si izdal, da si videl človeško nogo." .Ali ni bilo res?"
.Bilo je Jaz sem jo rabil za zdravilo."
.Ali se nisi že dovolj maščeval, ko si mi mater zastrupil? Zlobni človek, kaj ti ni bilo tega dovolj?"
Nisem je" <»
.Ne taji! V mojih rokah si!"
.Prisegam, da nisem zastrupil tvoje matere!"
„Ne prisegaj!" je zavpil Martin, da js votlo odmevalo po podzemlju in sc je od daljne stene razločno čul odmev: Ne prisegaj!
.Tvoje prisege mi ni mar. ker ne veruješ v Boga." ..Verujem" ,|: f I   \ j§
.Lažešl Toda, Volbenk, poslušaj me, dobro me poslušaj«' Dolgo sem te iskal, naposled sem te vendar naše! K« prideva na prosto, pojdeš z menoj v Radovljico in tam boš povedal, da si krivo pričal čez me."
Volbemk je gledal potuhnjeno izpod čela, naposled je rekel:
„Ko ne vem, če bova kdaj prišla odtod"
.Dobro veš."
„še n koli nisem bil tu."
.Vzdigni se, greva iz jame."
.Jaz ne znam nikamor, pojdi ti sam."
Mart na je bodlo in jeza ga je grabila, pa si ni vedet pomagati. Sedel je na skalo in opazoval Volbenka. Ta je čepel na tleh, zagrinjal se je s črnim plaščem, da so bc mu samo zlobne oči svetile izpod mračnega čela. Molčala sta in sedela tako uro, dve.
.Ali lo ne greva odtod?" je nestrpno prigovarjal Martin.
.Saj pravim, da ne znam nikamor."
Po Martinu je kipelo in vrelo.
.Pojdiva! V tej luknji bom otrpnil od mraza!"
.Jaz ne znam nikamor!"
.Volbenk, kaj si s sam m hudičem bratovščino pil?" „Da je le ti nisi." Gnev je trepetal v starčevih besedah   „Tvoj oče me je dal pretepsti, tega ne pozabim nikoli"
.In jaz te bom spravi na galere," je zatrdil Martia. .Ali ne misliš na to, da bova morda oba tu poginila?" .Ne mislim." .In vendar..:"
Martn je stisnil starčevo roko, da mu je kri udarni
za nohte.
.Rečem ti, da bodeš čez nekaj dni v Radovljici pričeval resnico! — Kdo je ubil tujca ob Lešnici?" Volbenk se je tresel. .Ne vem. Jaz ga nisem." .Zakaj si potem mene obtožil?" .Tvoj oče me je dal pretepsti." „Kako naj vem?" .,Ti sam si gu!
Zrn ■redal*« ie izdajatelja odgovarja VertevSck Mila« t Kranj«.
»a>^^av%»>ai^^^<ay%^*
Tiska tiskarna Tiskovnega Arsttva v Ktesju.