RAVNE mmm GLASI Leto XVIII Ravne na Koroškem, 1. aprila 1981 Št. 6 Izdaja delavski svet 2i zame Ravne kot 14-dnevn v nakladi 5500 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni In odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) In mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka OD SPOROČILA DO KONGRESA Naše sporočilo 3. kongresu samoupravljalcev smo v zelo kratkem času pripravili, o njem razpravljali na delavskih svetih tozdov in delovnih skupnosti in ga, upoštevajoč pripombe, tudi sprejeli. V celoti naj bi bilo objavljeno v Koroškem fužinarju pred 1. majem. • A od sprejema sporočila do 3. kongresa so še trije meseci in v tem času ne bomo samo prebirali in poslušali obvestil o tem, kako se pripravljajo na kongres drugod po naši občini in po drugih slovenskih občinah. Najprej bomo potrdili našega delegata za kongres, aprila pa naj bi bil že objavljen predlog kongresne resolucije. Ta bo podlaga za opredelitev kongresnih stališč in tudi o njih naj bi stekla raznrava. saj bomo lahko primerjali stanje pri nas z zahtevami resolucije in njenimi stališči. ' Je pa seveda res, da smo v naši železarni nekatere teme, ki jih bodo v drugih delovnih organizacijah šele načeli, že obdelali. Tako npr. lansko jesen dohodkovne odnose, letos februarja ob informiranju tudi delegatske odnose, ki smo jih nato podrobneje analizirane sprejeli v sporočilu. Seveda nihče ne trdi, da smo z razpravami ta področja tudi že tako uredili, da bo kmalu vse idealno. Ne. Sprejeli pa smo dovolj jasna stališča in sklepe za izboljšanje stanja, nekaj mesecev pa je prekratka doba, da bi te teme znova načenjali. Je pa zato za nami že prvo trimesečje leta 1981. Kmalu bomo tudi vedeli, kako smo delali in poslovali. V razprave o rezultatih bo mogoče vključiti tudi vodila 3. kongresa, v praksi že preizkusiti uporabnost v polpreteklosti sprejetih načel, predvsem pa bomo najbrž podprli tista stališča resolucije, ki bodo povedala, da je treba bolj zaupati silam združenega dela, manj pa uporabljati ukrepe z etatističnimi prizvoki. Kakor bomo v tem času znali povedati, kaj je v težavnih pogojih našega gospodarjenja posledica svetovne gospodarske krize in povečanih cen npr. nafte, kaj pa je posledica naših lastnih slabosti, bomo s tem zagotovo tudi prispevali 3. kongresu, za katerega zares želimo, da bo glas delavcev. Kako izpolnjujemo planske obveznosti V kalilnici V februarju smo presegli predvideni plan skupne proizvodnje za 4,1 odst., v kumulativi zaostajamo (zaradi zaostanka v januarju 4,5 odst.) še za 0,2 odst. Prekoračen pa je bil plan odpreme za 12,7 odst., v kumulativi 12,1 odst. in fakturirana eksterna bruto realizacija za 17,6 odst., v kumulativi 12,3 odst. Predvideni plan izvoza je bil presežen le v TOZD kovačnica in vzmetarna, v skupnem pa beležimo zaostanek 59,0 odst., v kumulativi 57,4 odst. TOZD JEKLARNA. TOZD je zaostala za predvidenim mesečnim planom skupne proizvodnje za 5,3 odst. Zaostanek je nastal predvsem zaradi izpada električne energije, saj je bilo zaradi redukcije okoli 130 ur zastojev na talilnih agregatih. Na počasnejšo proizvodnjo je vplivalo tudi pomanjkanje starega železa. V novi jeklarni pa so bili zabeleženi daljši zastoji na zalagalnem žerjavu. V TOZD še vedno primanjkuje delavcev, tako da ni bilo možno uvesti predvidene četrte izmene na 10-tonski elektro obločni peči. TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je tudi v februarju presegla predvideni plan skupne proizvodnje. Čeprav je bila v glavnem zadovoljivo oskrbljena s surovinami, materiali in energijo, je ime- la v februarju ponovno težave z nekvalitetnimi surovinami, zlasti je bil kritičen bentonit, katerega kakovost je daleč pod zahtevano. Posledica tega je prekomerna rast materialnih stroškov v proizvodnji in zamujanje dobavnih rokov. H kakovostni problematiki spada tudi precejšnja iztrošenost strojev, ki je dosegla že tolikšno stopnjo, da vpliva na kakovost forme in prek nje na kakovost ulitka. Zaradi tega TOZD ne more več proizvajati nekaterih zahtevnejših vrst ulitkov, za katere se zanimajo predvsem zunanji kupci. TOZD VALJARNA. TOZD je presegla predvideni plan skupne proizvodnje v februarju za 13,9 odst. Tako znaša prekoračitev pri valjanih gredicah 3,0 odst., pri srednjih profilih 29,8 odst. in lahkih profilih 40,3 odst. Zaradi izredno uspešne proizvodnje profilov v februarju je temu primerno visoka tudi odprema, predvsem pa fakturirana eksterna realizacija. TOZD KOVAČNICA. Tudi v februarju je potekala proizvodnja dokaj uspešno. Večjih zastojev v TOZD ni bilo in s tem tudi ne izpadov proizvodnje. Na kova- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) škem stroju so pričeli z dvoizmenskim delom, vzporedno ob proizvodnji odpravljajo že ugotovljene pomanjkljivosti, vendar po mnenju vodstva TOZD nekatere službe še premalo odgovorno. Vzdrževanje je potakalo zadovoljivo, kar se je tudi poznalo pri uspešni proizvodnji. Sepa pa oskrba z orodjem, predvsem za kovaški stroj. TOZD JEKLOVLEK. TOZD predvidenega mesečnega plana skupne proizvodnje ni dosegla, vendar znaša zaostanek le 1,2 odst., pri vlečenem jeklu 9,4 odst, pri luščenem jeklu 13,1 odst. in pri vlečeni žici 56,0 odst. Plan proizvodnje brušenega jekla pa je bil presežen za 43,4 odst. Vložka za proizvodnjo (razen za vlečeno žico) je bilo dovolj. V TOZD se pripravljajo temelji za montažo novega žičnega stroja. ODSTOTEK DOSEGANJA OPERATIVNEGA PLANA SKUPNE PROIZVODNJE TOZD FEBRUAR KUMULATIVNO JEKLARNA 93,0 95,1 TOZD ORODJARDA. TOZD je predvideni plan mesečne proizvodnje presegla, vendar je zaostala pri fakturirani realizaciji. Na slabši finančni uspeh najbolj vpliva neustrezna struktura proizvodnje, ki pa je ob vseh prizadevanjih odgovornih služb in delavcev ni moč takoj spremeniti, da bi dosegli predvideno planirano realizacijo. Zastoji v TOZD so nastali le pri razrezu materiala. TOZD STROJI IN DELI. TOZD zaostaja v februarju za predvidenim mesečnim planom skupne proizvodnje za 27,5 odst. Pri obdelanih ulitkih znaša zaostanek 37,9 odst., valjih 2,0 odst., stiskalnicah 58,2 odst., delih za vozila 23,1 odst. in raznih delih 82,6 odst. Prekoračen pa je bil predvideni plan obdelanih odkovkov za 6,0 odst. Pri sestavljenih izdelkih in strojih za predelavo v februarju ni bilo proizvodnje. Na nižjo proizvodnjo je v TOZD precej vplival izpad odpreme zaradi različnih napak in pomanjkljivosti v proizvodnji. TOZD INDUSTRIJSKI NOZl. Predvideni mesečni plan skupne proizvodnje v februarju ni bil dosežen, zaostanek je 16,5 odst. Pri industrijskih nožih zaostaja TOZD za 8,4 odst., pri brzoreznem orodju 66,6 odst. Plan proizvodnje grobo obdelanih palic je bil presežen za 150,0 odst. Proizvodnja gredic je v februarju mirovala. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. V februarju TOZD predvidenega mesečnega plana skupne proizvodnje ni dosegla predvsem zato, ker ji ni uspelo dobaviti vložnega materiala in izdelkov od kooperantov. Vzrok je tudi v preveliki odsotnosti z dela zaradi bolniških. Ker so obdelovalni stroji vedno bolj iztrošeni, povzroča to še dodatne dodelave in menjavo tehnologije. V februarju je bilo opravljenih tudi precej nujnih uslug za TOZD SGV ter stroje in dele. TOZD zaostaja za predvidenim mesečnim planom pri pnevmatičnih strojih za 5,5 odst., lafetah 37,5 odst. in vrtalnem orodju 87,5 odst. Plan orodja za pnevmatične stroje pa je bil presežen za 62,5 odst. TOZD VZMETARNA. TOZD je presegla predvideni mesečni plan skupne proizvodnje za 3,4 odst. Prekoračitev pri listnatih vzmeteh znaša 2,4 odst., pri vzmetnih palicah 7,6 odst. K uspešnemu poslovanju so pripomogla predvsem ugodna naročila, prav tako pa tudi preseganje delovnih norm vseh zaposlenih. TOZD RO PREVALJE. Prekoračitev plana skupne proizvodnje v TOZD znaša 23,1 odst., pri rezilnem orodju 7,3 odst. V februarju so bile v proizvodnji določene težave, ki so v precejšnji meri vplivale na višino dosežene realizacije. Tako so nastali zastoji pri izdelavi krožnih žag (pomanjkanje ploščic in premajhne kapacitete na ravnanju). Pri vrtalnem orodju je primanjkovalo naročil, medtem ko so bile pri brušenju profilnih rezkarjev premajhne kapacitete. V februarju je spet prišlo do premajhnih dobav karbidne trdine. TOZD KOVINARSTVO LJUBNO. TOZD je mesečni načrt skupne proizvodnje presegla za 16,0 odst., vendar je precej zaostala pri odpremi, saj zaradi nizkih temperatur ni bilo mogoče barvati končnih izdelkov v stari lakirnici, nova pa je bila pripravljena šele v drugi polovici meseca. Tako je ostala na zalogi precejšnja količina zvarjencev. Delni izpad v proizvodnji pa je nastal tudi zradi nepravočasne dobave ležajev. (Po poročilih ravnateljev TOZD izdelal odd. za statistiko del. skupnosti za gospodarjenje) TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE (ga) SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTERNE REALIZACIJE (bruto realizacija) IZVOZA februar kumulativ. februar kumulativ. februar kumulativ. februar kumulativ. JEKLARNA 94, 7 96,3 _ _ _ _ _ _ JEKLOLIVARNA 105,9 104 ,1 119,8 109,3 105,9 98,2 69,9 78,8 VALJARNA 113,9 102,8 117,0 116,5 134,8 127,2 46,6 52,9 KOVAČNICA 107, 7 106,8 123,2 128,3 129,5 131,5 117,0 129, 9 JEKLOVLEK 98,8 98,5 96,0 93 ,5 118,0 107,0 80,0 48, 1 ORODJARNA 110,0 122,7 14 7,1 i20,5 94 ,4 73,9 - STROJI IN DELI 72,5 86,6 74 ,3 87 ,0 78,9 87,9 - - - noži, brzorczno orodje 89,2 99,3 120,3 98,6 144,0 A 8,8 54,0 60,3 - gredice 30,0 - ~ - ’■ - - - palice 2 50,0 195,0 247,0 194 ,0 250, 7 196,7 - - INDUSTRIJSKI NOŽI 83,5 - 92 ,2 135,0 109,6 146,4 121,0 54,0 60,3 PNEVMATIČNI STROJI 85,8 84 ,6 76,7 82,8 120,8 125,0 ■ ~ - VZMETARNA 103,4 95,6 106,1 96,3 137 ,9 119,9 201 , 1 145,9 REZALNO ORODJE 123,1 127,0 121 ,6 121,6 96,3 105,6 36,4 48.8 ARMATURE MUTA 43,2 21,6 4 3,2 21,6 11,6 6,6 9,4 4,JL. KOVINARSTVO LJUBNO '116,0 95,5 51,5 41,7 79,1 56.4 - - KALILNICA _ - - - 60,8 65,9 - - STOR. DRUGIH TOZD-DS _ _ - - 176,7 122,8 - - SKL PAJ DELOVNA ORGANIZACIJ/ 104 ,1 99,8 112,7 112,1 117,6 112.3 4 1 .n 1.2^ TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE IZVOZA februar kumulativ. februar kumulativ. februar kumulativ. februar kumulativ. JEKLARNA 92, 7 94, 7 - - - - - - JEKLOLIVARNA 101,4 107,0 102 ,9 105,1 108,5 116,5 55,2 95,0 VALJARNA 96,9 104,9 105,1 101,4 159,2 147,2 4 3,4 54,4 KOVAČNICA 110,9 113,8 98,9 115,5 157,2 173 ,8 110,8 166,3 JEKLOVLEK 97,3 102,7 99,0 95, 7 168,0 152,9 775,8 41,1 ORODJARNA - - - - - - - - STROJI IN DELI 96,0 137,5 101,3 144,3 12 8,6 1 76,0 - - - noži, brzorezno orodje 72,5 99,3 94 , 7 113,2 134 ,1 147,6 63,5 118,9 - gredice - 15,0 - - - - - - - palice 131,6 102,7 130,0 102,1 160,1 125,5 - - INDUSTRIJSKI NOŽI 82, 7 70,3 99,6 110,4 135,4 14 8,5 63,5 118,9 PNEVMATIČNI STROJI 90, 0 91 , 1 79, 7 88,3 209,9 224,9 - - VZMETARNA 94,5 92 ,4 97,2 93,5 149,5 151,8 99,8 71,8 REZALNO ORODJE 76,2 91 , 7 101,3 104,8 135,6 141,0 55,0 47,3 KOVINARSTVO LJUBNO 122, 1 107,9 42,0 48,2 103,2 96,0 - - KALILNICA - - - - 130,0 115,9 - - STROR. DRUGIH TOZD-DS - - • - - 272,4 183,5 - - SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 96,3 101,3 102,8 103,7 152,0 155,4 62,8 77,0 KAZALCI REZULTATOV DELA ZA ŽELEZARNO RAVNE OD 1. 1. DO 31. 12. 19 80 1 2 3 4 DOSEŽENO 1979 PLAN 19 80 DOSEŽENO 19 80 4 : 2 4 : 3 _ CELOTNI PRIHODEK V PRIMERJAVI S POPREČNO PORABLJENIMI OBRATNIMI SREDSTVI V % 2,38 0,00 1 ,67 70,1 - CELOTNI PRIHODEK V PRIMERJAVI S POPREČNO PORABLJENIMI SREDSTVI V % 1,2 8 1,29 1,33 103,9 103,1 - DOSEŽENI DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRA- NIM DOHODKOM V % 1 , 02 0,00 1,10 107,8 - DOHODEK NA DELAVCA V DIN 295.484,00 34 8.4 59,00 396.815,00 134 ,2 113,8 - DOHODEK V PRIMERJAVI S POPREČNO PORABLJE- NIMI SREDSTVI V * 35, 70 0,00 2 8,59 80,0 - IZLOČANJE IZ DOHODKA NA DELAVCA V DIN 51.390,00 59.403 ,00 68.993,00 134 ,2 116,1 - USTVARJENI ČISTI DOHODEK NA DELAVCA V DIH 202.612,00 235.495,00 271.9^3,00 134 ,2 115,4 - DEL ČISTEGA DOHODKA ZA OSEBNE DOHODKE V PRIMERJAVI S PLANIRANIM OSEBNIM DOHODKOM 1 , 06 0,00 1 , 06 100,0 - OSEBNI DOHODEK IN SREDSTVA ZA SKUPNO PO- RABO NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN 14.223,00 15.997,00 17.598,00 123,7 110,0 - ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA MESEČNI POPREČJE V DIN 8.255,00 9.258,00 9.275,00 112,3 100, 1 - IZLOČANJE IZ OSEBNEGA DOHODKA NA DELAVCA MESEČNO POPREČJE V DIN 3.610,00 4.016,00 4.079,00 112,9 101,5 - AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM V % 17,60 12,49 22,36 127,0 1 79,0 - AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z USTVARJENIM ČISTIM DOHODKOM V X 25, 70 18,48 32,63 126,9 176,5 - AKUMULACIJA Z AMORTIZACIJO V PRIMERJAVI S POPREČNO PORABLJENIMI POSLOVNIMI SRED.V % 11,20 0,00 10,00 89,2 - AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POPREČNO PORAB. SREDSTVI V X 6,30 0 ,00 6,40 101,5 - POPREČNO PORABLJENA SREDSTVA NA DELAVCA V DIN 828.072,00 0,00 1.3 8 8. 0 72 ,00 167,6 - POPREČNO ŠTEVILO DELAVCEV NA PODLAGI STANJA NA KONCU MESECA 5.102 5.264 5. 1 55 101,0 97,9 - IZGUBA NA DELAVCA V DIN - ODPLAČILA ZA INVESTICIJSKE KREDITE V PRIM. S SREDSTVI ZA REPRODUKCIJO 25,10 0,00 92 ,7 23,27 KAZALCI PO 140. ČLENU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN ODLOKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA (UR.LIST SFRJ ŠT. $/78) Med železarji komunisti 00 ZKS TOZD KOVAČNICA Kljub temu, da je bil lani dokončan prizidek k stari proizvodni hali kovačnice in da so kovači od novembra bogatejši za novo avtomatsko kovaško linijo, je zadnje čase med njimi precej negodovanja. Tako se zaradi utesnjenosti še najbolj pritožujejo delavci v adjustaži in čistilnici. O tem, kdaj bodo v tej temeljni organizaciji začeli graditi nadvse potrebne dodatne objekte, smo vprašali ravnatelja Kolomana Vrečiča. »O gradnji dodatnih potrebnih objektov je tako vodstvo kot tudi delavci postavljalo vprašanja v celotnem procesu obravnav in sprejemanju srednjeročnega plana železarne Ravne 1981-85. Na te aktualne teme smo kovači tudi večkrat zahtevali sestanke s člani poslovodnega odbora in TOZD PII. Kljub našim prizadevanjem še do danes nismo na jasnem, kdaj bomo že predhodno predvidene objekte sploh dobili. Mislim, da bi na to vprašanje morali odgovoriti v TOZD PII in poslovodni odbor,« je uvodoma dejal tov. Vrečič. Kljub težkemu gospodarskemu Položaju in težavam, ki so ravenske kovače pestile preteklo leto, so dosegli zadovoljive poslovne uspehe. »Poslovni rezultati v letu 1980 so bili tako v pogledu fizične proizvodnje kot tudi vrednostno za naš tozd zelo dobri, kar je po- trdila tudi bilanca. Čeprav TOZD ni uspela pokriti vseh predpisanih obveznosti (občinski program), je bilanca vsebinsko dokaj ugodna, saj smo vse z akcijskim programom predvidene naloge zadovoljivo izvedli. Dosegli smo rekordno proizvodnjo (26.630 ton), kar je 1.500 ton več kot leta 1979. Ob tem pa smo iz dohodka znatno povečali amortizacijo (nad predpisano stopnjo) in pa tudi v večji meri pokrili premalo planirane obveznosti. K takemu uspehu je prav gotovo pripomogla dobra organizacija dela, uspešno delo vseh delavcev TOZD kovačnica, primerna tehnološka in delovna disciplina, ustrezna in učinkovita pomoč TOZD spremljajočih in skupnih dejavnosti in ne nazadnje tudi dobra politična klima, za katero so si prizadevale vse družbenopolitične organizacije v TOZD«, je povedal Ko-loman Vrečič. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in dokaj zahtevnemu programu ter obveznostim, ki so jih kovači sprejeli in z akcijskim programom uskladili, v kovačnici ugotavljajo, da je tudi štart v letošnje leto izredno dober, čeprav imajo težave pri zagonu novih proizvodnih kapacitet, še bolj pa pri pripravi vložka in pa tudi pri termični obdelavi ter končni adjustaži. Kot je povedal tov. Vrečič, je običajno, da dosega kovač- Kontrola temperature nica boljše rezultate poslovanja v zimskih mesecih. To pa v veliki meri zaradi slabših poletnih de- lovnih pogojev in planiranih remontov, ki so ponavadi v največji odsotnosti delavcev (dopusti). OO ZKS TOZD VALJARNA Tudi v tozdu valjarna smo se o poslovnih uspehih in drugih aktualnih vprašanjih pogovarjali z ravnateljem Seadom Karadžo in sekretarjem OO ZKS Radom Radovičem. »Tudi ravenski valjarji smo lani kljub mnogim težavam doseg- li odlične poslovne uspehe. Ta ugotovitev velja za fizični in za finančni obseg proizvodnje. Tako smo lani valjarji ustvarili precej sredstev za razširitev amortizirane osnove dela in poslovni sklad. Poleg tega pa smo pokrili vse obveznosti občinskega programa in še ustvarili več dohodka. Da smo sploh lahko dosegli take rezultate, so morali dobro delati delavci v vseh oddelkih valjarne, saj je lani bila dosežena rekordna proizvodnja na srednji in težki progi in pri odpremi profilov, medtem ko pri proizvodnji gredic zaradi pomanjkanja jekla nismo dosegli planirane količine, čeprav smo tudi pri tem dosegli rekordne rezultate. Mislim, da so naši delavci prav lani dokazali, da se lahko kljub težavam z maksimalno zavzetostjo dajo doseči rekordni rezultati dela,« je uvodoma poudaril tov. Karadža. »Temperaturna skala« Še vedno pa v TOZD valjarna ugotavljajo veliko odsotnost z dela v oddelkih čistilnice in ad-justaže profilov. Nič bolje ni bilo v teh oddelkih lani, saj je re- O problematiki oz. rezultatih dela in zaključnem računu so v TOZD ETS nedavno spregovorile vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, istočasno pa tudi vsi delavci. Na sestanku sekretariata te osnovne partijske organizacije, na katerem smo bili tudi mi, pa so komunisti povedali, da zanje v razpravi niso bile toliko važne številke, ki jih je prikazal zaključni račun, ampak so ob tem poskušali razpravljati tudi o drugih vsebinskih vprašanjih. Kot so člani sekretariata povedali, so se komunisti te OO ZKS večkrat sestali z vodstvenimi delavci TOZD in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in temeljito spregovorili o politiki stabilizacije, predvsem pa o ukrepih varčevanja z energijo, in o izboljšanju preventivnega vzdrževanja naprav. Na podlagi razprav, predvsem pa na podlagi ugotovitev, je OO ZKS celo zavzela stališče, da bodo vse kordno proizvodnjo doseglo le okrog 80 odstotkov delavcev. , »Težki pogoji dela, zastarela oprema in utesnjeni prostori so v valjarni bili in so še vedno glavni vzroki odsotnosti z dela. Kljub temu, da je naš program modernizacije šel pred tremi leti skozi vse nivoje, so šele pred kratkim začeli z nekaterimi po-sodobitvenimi deli (kontrolna linija za gredice). Vse druge predvidene modernizacije pa so v fazi priprav, vendar je zaradi pomanjkanja deviz težko pričakovati, da se bodo kmalu začele še druge posodobitve,« je dejal Rade Radovič. V valjarni pa so pred nedavnim ugotovili, da sta bila januar in februar pri odpremi gotovih izdelkov (profilov) zelo ugodna, kar pa ne morejo trditi za proizvodnjo gredic. Kot sta povedala tovariša Karadža in Radovič, sta bila vzroka za nekoliko slabšo proizvodnjo gredic predvsem lom sklopke na težki progi in delno tudi pomanjkanje starega železa za TOZD jeklarna — za valjarno pa manj jekla. Tudi pri izvozu so januarja in februarja zabeležili nekoliko slabše rezultate kot v enakem obdobju lani. V TOZD pravijo, da so ob teh začetnih težavah optimisti in da bodo z dobrim delom in voljo — te jim baje ne manjka — do konca leta zagotovo dosegli predviden izvoz in plan proizvodnje. Ob razpravah o zaključnem računu pa so ravenski valjarji spregovorili tudi o tehnološki in delovni disciplini. Tako so ob neugodnih ugotovitvah odkrito povedali vsem tistim delavcem, ki so lani bolj od strani opazovali prizadevanja velike večine sodelavcev, da so le z vestnim delom dosegali rekordne rezultate. Na sestankih so valjarji — predvsem pa komunisti — povedali, da kaj takega, kot se je dogajalo pri njih lani, letos ne bodo dovolili, četudi bodo morali nekatere neodgovorne delavce dati pred disciplinsko komisijo. Pravijo namreč, da hočejo imeti takšno tehnološko in delovno disciplino, ki bo kljub zaostrenim gospodarskim težavam dala uspešne rezultate. odgovorne delavce v ravenski železarni seznanili, kako se naj obnašajo v obdobju energetske krize. Nič manj aktivni pa niso bili komunisti v ETS pri obravnavi periodičnih obračunov. Menijo, da je poslovni rezultat TOZD ETS tudi odraz prizadevanj komunistov, predvsem na področju večje odgovornosti do dela, so poudarili člani sekretariata. Kljub ugodnim poslovnim rezultatom pa v ETS niso uspeli pokriti vseh obveznosti iz občinskega programa, kar pa v nobenem primeru ni odraz slabega dela, ampak v veliki meri nedograjenih dohodkovnih odnosov med TOZD. Ob tem pa je še treba omeniti, da se je lani precej podražila električna energija, vsi elektro rezervni deli, medtem ko v vrednosti dela TOZD ETS ni prišlo do revalorizacije. Tudi v tej temeljni organizaciji so za izvajanje letošnjih stabilizacijskih ukrepov sprejeli dodatne sklepe, in sicer, da so za racionalno izrabo električne energije in delovnih naprav predvsem odgovorni delavci prizadetih TOZD in da je naloga delavcev TOZD ETS na tem področju v glavnem le v opozarjanju delavcev in vzdrževanju naprav. V TOZD ETS ugotavljajo, da se kljub ukrepom v železarni Ravne sprejeti stabilizacijski dogovori še ne uresničujejo (stroji v praznem teku, luči svetijo ves dan itd.). Zato delavci ETS predlagajo, da bi morali o teh aktualnih vprašanjih spregovoriti, predvsem pa ukrepati, poslovodni delavci v tistih TOZD, Priprave na tretji kongres samoupravi j alcev Jugoslavije, ki so pred časom stekle tudi v ravenski občini, naj bodo spodbuda za še hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja, za urejanje vodilne vloge delavcev v celotni družbeni reprodukciji in s tem tudi za bolj celovit in urejen družbeni razvoj. Kongres in njegovo zasedanje, ki bo od 16. do 18. junija letos v Beogradu, pa bo predstavljal le vrh vseh najširših družbenih prizadevanj, s katerimi se v predkongresnem obdobju soočamo tudi delovni ljudje in občani ravenske občine. — To je bilo med drugim poudarjeno na tretjem sestanku 35-članskega občinskega koordinacijskega odbora, ki ga vodi predsednik Albert Vodovnik. Potem ko smo v ravenski občini že pred časom pričeli z evidentiranjem možnih kandidatov, ki bodo delovne ljudi in občane ravenske občine zastopali na kongresu, je občinski koordinacijski odbor na osnovi predloga o oblikovanju volilnih teles, ki ga je posredoval koordinacijski odbor SR Slovenije, potrdil tri volilna telesa za izvolitev delegatov. Tako bo v ravenski železarni in mežiškem rudniku volil po enega delegata v vsaki delovni organizaciji delavski svet delovne organizacije, razširjen z delegacijami družbenopolitičnih organizacij iz tozdov in delovnih skupnosti in ob prisotnosti občinskega kordinacijskega odbora. V kjer se stabilizacijski ukrepi ne izvajajo. Komunisti te osnovne organizacije ZK pa so že pred časom pričeli sodelovati s komunisti iz sorodnih TOZD na področju izobraževanja. Izdelali so si skupen program, ki je sestavljen iz petih tem, in sicer iz celotne d'už-bene problematike. Do sedaj so imeli že dve predavanji, ki zaradi skromne udeležbe nista preveč uspeli. Kot pravijo komunisti v TOZD ETS, bodo s predavanji kljub začetnim težavam tudi v prihodnje nadaljevali. Franc Rotar TOZD Lesna v občini Ravne voli delegata volilno telo, ki ga sestavljajo delegati delavskih svetov (5 članov), razširjeno z delegacijami družbenopolitičnih organizacij iz tozdov. Končno je bil sprejet tudi dogovor, da se ustanovi za izvolitev treh delegatov, ki se bodo udeležili kongresa v Beogradu, eno volilno telo, ki ga bodo sestavljali: 30 delegatov iz HI KONGRES SAMOUPRAVLJAČA JUGOSLAVIJE 1981 J delavskih svetov oz. svetov delovnih skupnosti, 10 delegatov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij (vsaka DPO 2 delegata) in 5 delegatov SIS, ki so sestavni del skupščinskega sistema. F. Rotar OO ZKS TOZD ETS 5. KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE NOVI ČLANI DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE, ODBORA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE IN SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE Delavski svet železarne Ravne 1. Kotnik Jože I. 2. Krautberger Andelko 3. Polovšek Janez 4. Golob Vinko 5. Kopmajer Pavel 6. Lasnik Ivan 7. Sirnik Anton 8. Urnaut Maks 9. Glavar Mirko 10. Herman Franc 11. Posedi Dušan 12. Kocen Franjo 13. Pungartnik Ivan 14. Kušej Karel 15. Ratej Franc 16. Vušnik Janja 17. Zadravec Jože 18. Gorenšek Emil 19. Gutman Franc 20. Breg Franc 21. Kamnik Stefan 22. Kolar Jože 23. Senica Marjan 24. Retko Janez 25. Zmrzlak Robert 26. Mesner Frana 27. Zorman Ivan 28. Laznik Janko 29. Kosmač Alojz 30. Drofelnik Franc 31. Fajmut Ivan 32. Hancman Leon 33. Štiglic Janez 34. Zerovnik Rafael 35. Stojan Ivan 36. Škerl Drago 37. Oderlap Franc 38. Stavdeker Zdravko 39. Hočevar Ivan 40. Vugrinec Karel 41. Breznik Ivan 42. Proje Bojan 43. Rihter Stanko 44. Savič Lazo 45. Kralj Drago 46. Krivec Vlado 47. Medi Ferdo 48. Strah Janez 49. Glazer Olga 50. Koren Ivan jeklarna jeklarna jeklarna jeklolivarna jeklolivarna jeklolivarna jeklolivarna jeklolivarna valjarna valjarna valjarna kovačnica kovačnica Jeklovlek jeklovlek kalilnica kalilnica orodjarna orodjarna stroji in deli stroji in deli stroji in deli stroji in deli industrijski noži industrijski noži pnevmatični stroji pnevmatični stroji vzmetarna vzmetarna rezalno orodje rezalno orodje rezalno orodje kovinarstvo kovinarstvo armature armature energija energija elektrotehnične storitve elektrotehnične storitve strojno-gradbeno vzdrževanje strojno-gradbeno vzdrževanje strojno-gradbeno vzdrževanje strojno-gradbeno vzdrževanje transport transport projektlvno-izvajalnl inženiring projektivno-lzvajalni inženiring razvoj proizvodnje in trga razvoj proizvodnje in trga NERACIONALNA RABA ENERGIJE Zasedeno 51. Jug Aleksander 52. Plestenjak Monika 53. Jamer Jerica 54. Pavič Milan 55. Fabijan Boris 56. Prevorčič Marija 57. Rožič Tatjana 58. Vehovar Gabrijela 59. Grogi Peter 60. Stimnikar Janko 61. Gladež Eleonora 62. Roženičnik Jože 63. Krebs Nina 64. Stiftar Ivanka komerciala komerciala kontrola kakovosti kontrola kakovosti družbeni standard družbeni standard računovodstvo računovodstvo gospodarjenje gospodarjenje kadrovsko-splošne zadeve kadrovsko-splošne zadeve posebna finančna služba posebna finančna služba Odbor samoupravne delavske kontrole železarne 1. Goričan Janko Jeklarna 2. Pečovnik Franc jeklolivarna 3. Marin Avgust valjarna 4. Planinšec Jože kovačnica 5. Zorčič Jože jeklovlek 6. Lojen Jože kalilnica 7. Jezernik Andrej orodjarna 8. Trbovc Ernest stroji in deli 9. Vidrih Jože industrijski noži 10. Lesnik Ivan pnevmatični stroji 11. Mihin Vlado vzmetarna 12. Lapuh Jože rezalno orodje 13. Kovačič Franc kovinarstvo 14. Pogorelčnik Marko armature 15. Vučko Jože energija 16. 2lvič Marjan elektrotehnične storitve. 17. Juh Otmar strojno-gradbeno vzdrževanje 18. Tomaž Boris transport 19. Sipek Anton projektivno-lzvajalni inženiring 20. Junger Branko razvoj proizvodnje in trga 21. Petek Stefan komerciala 22. Urnaut Oto kontrola kakovosti 23. Golob Franc družbeni standard 24. Kavtičnik Jerica računovodstvo 25. Gologranc Alojz delovna skupnost za gospodarjenje 26. Slemnik Sonja delovna skupnost za kadre in splošne zadeve 27. Rutar Doroteja posebna finančna služba Skupna disciplinska komisija železarne Tako bi najbolj milo označili na sliki prikazano ogrevanje prostorov, kjer rediatorji gledajo na prosto in poleg prostorov ogrevajo tudi zimo. Gradnja s premalo energetskega posluha, ki je bila posledica nizkih stroškov za ogrevanje in dobre preskrbljenosti z gorivi, je pogost pojav iz nedavne preteklosti. Danes, ko plačujemo ogrevanje po stanovanjski površini, se v glavnem vsi obnašamo neracionalno: tisti, ki odpirajo okna, in tisti, ki priprirajo ventile, smo lepo enakopravno izenačeni. Neposredno merjenje toplotne energije (in takšen račun) nas bo naučilo, da se da radiator ugasniti prav tako, kot se da ugasniti luč. Janez Bratina, dipl. inž. Foto: Franc Rotar 1. Zupančič Gilbert jeklarna član 2. Pandev Marjan jeklarna namestnik 3. Škrubej Jože jeklarna član 4. Perič Peter jeklarna namestnik 5. Fedler Ivan jeklolivarna član 6. Krivec Ivan jeklolivarna namestnik 7. Topaiovič Ljubiša jeklolivarna član 8. Tominc Rozalija jeklolivarna namestnik 9. Kraiger Valter valjarna član 10. Gmajner Marjan valjarna namestnik 11. Jazbec Martin kovačnica član 12. Smagcj Franc kovačnica namestnik 13. Kušej Miha jeklovlek član 14. Klep Edo jeklovlek namestnik 15. Kavtičnik Franc kalilnica član 16. Hudin Bariča kalilnica namestnik 17. Rožič Feliks orodjarna član 18. Pavlak Janez orodjarna namestnik 19. Lačen Anton stroji in deli član 20. Vremec Miha stroji in deli namestnik 21. Borovnik Ivan industrijski noži član 22. Nabernik Jože industrijski noži namestnik 23. Knez Ferdo pnevmatični stroji čian 24. Jcromel Ivan pnevmatični stroji namestnik 25. Grobelnik Jože vzmetarna član 26. Merlcač Franc vzmetarna namestnik 27. Novak Jernej rezalno orodje član 28. Brodnik Peter rezalno orodje namestnik 29. Dobnik Franc armature član 30. Smolar Stefan armature namestnik 31. Kurnik Marjan energija član 32. Peneč Srečko energija namestnik 33. Gnamuš Ivan elektrotehnične storitve član 34. Miklavc Ivanka elektrotehnične storitve namestnik 35. Cigrovski Drago strojno-gradbeno vzdrževanje član 36. Verdnik Mirko strojno-gradbeno vzdrževanje namestnik 37. Ledinek Herman transport član 38. Vušnik Anton transport namestnik 39. Pastirk Darko projektivno-izvajal. inž. član 40. Gole Majda projektivno-izvajal. inž. namestnik 41. Segel Antonija razvoj proizvodnje in trga član 42. Bivšek Franc razvoj proizvodnje in trga namestnik 43. Petrač Janko komerciala član 44. Topler Ludvik komerciala namestnik 45. Zabel Ivan kontrola kakovosti član 46. Juvan Mojca kontrola kakovosti namestnik 47. Pavše Ljudevika družbeni standard član 48. Mezner Jože družbeni standard namestnik 49. Vrenčur Marta računovodstvo član 50. Delopst Meta računovodstvo namestnik 51. Kraševec Barbara gospodarjenje član 52. Štruc Mirko gospodarjenje namestnik 53. Kranjc Maks kadrovsko-splošne zadeve član 54. Rudi Anton kadrovsko-splošne zadeve namestnik 55. Lužnik Majda posebna finančna služba član 56. Pačnik Janez posebna finančna služba namestnik Za predsednika skupne disciplinske komisije je bil izvoljen Anton Vušnik iz TOZD transport, za njegova namestnika pa Antonija Segel iz TOZD razvoj proizvodnje in trga in Ljudevika Pavše iz TOZD družbeni standard. Zunanji člani skupne disciplinske komisije 1. Križaj Stefan 2. Pudgar Milan 3. Grešovnik Franc 4. Forstner Karel 5. Koprivnik Jože 8. Ari Ferdo 7. Gregor Martin 8. Potočnik Stefan rudnik Mežica rudnik Mežica tovarna lesovine in lepenke Prevalje Stavbenik Prevalje Gradis Ravne Viator Prevalje Viator Prevalje Inštalater Prevalje M. Planinšec Uredimo oglasne deske Taka pa visi na zidu stare jedilnice Sistem informiranja postaja vse bolj zapleten, količina informacij vse bolj obsežna, prav tako raznolikost. Nekje med računalnikom in časopisom je mesto oglasne deske. Nikakor nepomembno, če postavimo, da sme oglasna deska prinašati tudi informacije za odločanje, čeprav v manjšem obsegu, ker v glavnem to funkcijo v železarni opravljajo Poročevalec in druga delegatska gradiva. Vsak medij obveščanja ima dokaj natančno opredeljeno vsebino in način. Tako se ne more zgo- diti, da bi Sobotna priloga Dela objavila kdaj kak samoupravni sporazum ali naš Poročevalec kakšno dobro gloso. Oglasna deska naj torej prinaša sporočila, ki se nanašajo na dogajanja v tozdu ali del. skupnosti, in taka, ki delavce obveščajo o važnejših krajevnih dogodkih. Kaj pa se v kateremkoli'tozdu dogaja? Po vrsti naslednje: proizvodnja vsak dan — zato delavcem lahko vsak dan povemo, kakšna je, kolikšna in kako se prodaja (obstajajo dnevni raču- nalniški izpisi) itn., potem gotovo povsod normalno poteka samoupravno delovanje (komisije, delavski svet, delovne skupine, zbor delavcev, družbenopolitične organizacije) — vsi ti forumi se nekaj dogovarjajo in sklepajo — delavci pa imajo pravico, da za vse te sklepe in dogovore zvedo. O kulturnih in športnih prireditvah bosta najbrž obveščala animatorja, ki so ju delavci izvolili. Seveda pa bo oglasna deska strašanski dolgčas, če bomo sicer zadostili črki, ne pa osnovnemu pravilu informiranja: vsa sporočila morajo biti pisana v splošnem vsakdanjem jeziku in grafično urejena in nikakor ne smejo viseti celo večnost. pomembnejša pa je razumljivost. Nobenih dvoumnosti si na oglasni deski ne smemo privoščiti. Tudi ne razkokodakanih zapisnikov in nejasnih sklepov. Stvari naj bodo natančne, kratke, razumljive. Vse to sicer ni nič novega, a očitno ni nikoli zadosti poudarjeno, saj bi sicer že naletelo na kak dober odmev. Oglasne deske po železarni pa so še porazne. Na njih ni skoraj nobenega reda, da o estetiki in spodobno kratkih, pa razumljivih sporočilih ne govorimo. Na njih je, kar tja res sodi, a dosti tudi takega, kar na desko ne spada (npr. ponekod na vrvicah visijo Poročevalci). OSEBNI AVTOMOBIL RENAULT 10 LETNIK 1970, REGISTRIRAN DO julij* 19B1* TELEFON 657. 'r , Hudomušna »povratna informacija• Vzorec solidno urejene oglasne deske v delovni skupnosti KSZ na upravi Za desko mora nekdo skrbeti. Ni nujno, da je to samo ena oseba, lahko jih je več, a med seboj morajo biti povezani, da bodo drug za drugega vedeli, kaj in kako bo kdo storil. Predlagamo tako rešitev: sporočila za oglasne deske naj se zbirajo na tajništvih tozdov, ureja pa naj jih tajnica ali sekretar organov upravljanja v tozdih — pač po dogovoru. Važno je: tisti, ki bo oglasno desko urejal, se mora vselej zavedati, da mora biti deska že na oko privlačna. To dosežemo z raznobarvnimi okviri, različnimi tipi črk naslovov, s fotografijami, grafikoni, knjižnimi prospekti itn. To ne vzame dosti časa, še manj denarja, učinek pa je presenetljiv. Vsebinsko oblikovanje sporočil pa že zahteva več časa in upoštevanje nekaj novinarskih pravil. Najprej pazimo, da bodo naslovi kar klicali k branju, da vesti ne bodo preobložene s podatki (vsaka jed prenese le določene sestavine, če dodamo preveč ali premalo, postane neokusna). Naj- Urejanje oglasnih desk je samo na videz enostavno, v resnici pa ni tako. Vendar pa si tudi ni mogoče misliti, da ni v vsakem tozdu vsaj nekaj ljudi, ki bi imeli za to delo veselje, smisel in pripravljenost naučiti se, česar še ne vedo. V uredništvu že imamo tipske naslove (npr.: Kultura, Kje, kdaj, kako, Kako gospodarimo, Razpisi, Iz dela organov upravljanja itn.), ki jih lahko dobite v vsak tozd, seveda pa na poziv tudi pridemo v tozd pomagat pri prvih ureditvah. — Ponekod smo že. Z. Strgar PREGOVORI IN REKI Kadar izgubiš, kar imaš, tega vrednost spoznaš. Shojene poti za neshojeno ne daj! * Poln sod ima dosti prijateljev. kultura glasilo mladih delavcev železarne ravne vi 1 priloga informativnega fužinarja Leto VIII Ravne na Koroškem, 1. aprila 1981 Št. 3 »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Karlo Kreuh in Marjana Kjorpenčev, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja«. Pohod »Koroški // V soboto, 21. februarja 1981, se je pred pomnikom NOB, ki stoji pred železarno Ravne, zbralo 56 pohodnikov, članov ZSMS, med katerimi so bili tudi predstavniki iz drugih OK ZSMS (mladinci prostovoljci enot TO). Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ravne na Koroškem tov. Ivan Močnik (med vojno tudi član VOS na Jesenicah) je pohodnike pozdravil in jim spregovoril nekaj besed o dogodkih iz časov NOB, na koncu pa jim je zaželel srečno pot. Tov. Milan Ferk, borec Koroškega odreda, danes član ZZB NOV Ravne, ki je prevzel funkcijo komisarja brigade, je slovesno izročil zastave pohodni brigadi. Delegacija, ki so jo sestavljali Ivan Močnik, Jože Jurak in Jožica Hudej, pa je položila ob pomnik NOB venec. Zatem je brigada krenila v smeri študijske knjižnice na Ravnah, preko poseke na Navr-ški vrh in dalje do koče na Naravskih ledinah, kjer je imela enourni odmor. Po odmoru pa je nadaljevala svojo pot do koče na Slemenu, kjer je zaključila prvi dan pohoda. Med potjo in v koči ji je borec Koroškega odreda Ivan Ferk — komisar občinske MPB Prežihov Voranc — spregovoril oz. pripovedoval zanimive dogodke iz časov NOB, ki so se odvijali na tem delu naše lepe Koroške. Pohodniki so izvedli tudi kulturno-za-bavni program, pri katerem pa so se posebej izkazali mladi taborniki. Naslednji dan, v nedeljo, 22. februarja 1981, pa je brigada svojo pot nadaljevala v smeri Crne na Koroškem, kamor je prispela nekaj čez 12. uro. Tričlanska delegacija je položila venec ob spomenik na trgu v Crni. Pohodnike je v imenu krajevnega odbora ZZB NOV Črna pozdravil borec Koroškega odreda Ivan Hercog. V vsebinsko bogatem in pestrem pripovedovanju je pohodnike seznanil z nekaterimi pomembnejšimi dogodki iz časov NOB. Mladi pohodniki občinske MPB Prežihov Voranc Ravne so s tem dokazali svojo pripravljenost pa tudi sposobnost za pohode, prav tako so opravičili zaupanje borcev NOV, saj s tovrstno dejavnostjo ohranjajo in razvijajo tra- dicije NOB in pridobitve socialistične revolucije. Ob slovesu pa so dejali, da bodo še bolj strnili svoje vrste in s tem okrepili in razvili dejavnost na tem področju. Razšli so se z besedami: »Nasvidenje na naslednjem pohodu po poteh Koroškega odreda v jeseni«. Občinska konferenca ZSMS Ravne na Koroškem se v imenu mladine zahvaljuje vsem borcem, prav posebno tovarišem Ivanu Močniku, Ivanu Hercogu in Milanu Ferku, komandirju kurirske postaje v Heleni v Podpeci, ki je odgovorno in resno izpolnil funkcijo komisarja občinske MPB Prežihov Voranc, in članom občinskega štaba teritorialne obrambe Ravne. Miroslav Garb PREDSTAVLJAMO VAM MLADI V TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI Napotila sem se med mlade v TOZD industrijski noži. 94 članov ZSM združuje delo in sredstva v tej TOZD. Mladina je organizirana in delavna že nekaj let. Zato ni čudno, da so prisotni mladi povsod: v gospodarskem, družbenem in političnem življenju. Prav je, da jih predstavimo v našem glasilu. Na svojih sejah so mladi obravnavali samoupravne sporazume, družbene dogovore, probleme v TOZD. Razpravljali so na zboru delovnih ljudi. Njihovi predlogi pa so tudi v večji meri upoštevani. Zastopani so v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Mladinec je celo predsednik zbora delovnih ljudi ter delavske kontro- Predaja zastave NOB ob spomeniku na Ravnah le. Z izvršnim odborom sindikata ter osnovno organizacijo ZK dobro sodelujejo, prav tako tudi z vodstvom TOZD. V preteklem letu so sodelovali na vseh akcijah. Delali so na Ivarčkem jezeru ter na Navrškem vrhu. Zmagali so na prvenstvu v malem nogometu. Brigadir se je udeležil zvezne mladinske delovne akcije »Titograd ’80«. Mladi svoj delovni prostor sami čistijo. Kar dvakrat na leto organizirajo »generalno« čiščenje. »Ja, čisto pa mora biti. Sem vodijona-ši .vodilni' številne delegacije. Pokažemo jim, kako delamo na teh modernih strojih«, je dejal predsednik osnovne organizacije tov. Maks Klemenčič. V njegovem glasu je bilo čutiti ponos mladih, da ta del železarne vidijo tudi drugi iz naše ožje in širše domovine. Ponosen pa je, ker si tudi ravnatelj zaviha rokave in pomaga pri čiščenju TOZD. Na problemski konferenci v decembru so kritično spregovorili o delovni in tehnološki disciplini. Prepričani so, da so opozorili na vse probleme in da bodo pripomogli k hitrejšemu reševanju težav v svoji TOZD. Mladinke in mladinci v TOZD industrijski noži po svoje prispevajo k stabilizacijskim prizadevanjem TOZD. »Linije« (črte) oz. prehode, do katerih lahko postavijo zaboje, rišejo sami — prej so to delo opravljali delavci »TEKOL« iz Maribora. »Tam je prehod in mora biti prosto in čisto. Red je del varnosti,« je pribil Maks. Veseli so, da njihovih izdelkov — nožev vseh vrst (krožne žage, segmente itd.) ne hvalijo samo v Sovjetski zvezi in Romuniji, temveč tudi v Združenih državah Amerike, saj 60°/o svojih izdelkov izvažajo; stremijo pa tudi za tem, da zadostijo povpraševanju na domačem tržišču. Na vprašanje, kaj načrtujejo za letošnje leto, mi je Maks odgovoril: »Prisotni bomo povsod. Sodelovali bomo na vseh akcijah v železarni in kraju«. In res imajo bogat program dela na vseh področjih, kjer mladi živijo, delajo in ustvarjajo. Želijo si, da bi zares vsi mladi v TOZD bolj delali v ZSM. Sedaj namreč večina ni tako aktivna, kot si želijo. V ta namen bodo povečali število članov predsedstva — vodstvo bo bolj povezano z bazo, laže se bodo dogovarjali za nadaljnje akcije, več bo sodelovanja. Naša prostovoljna akcija Za svoje delo v preteklem letu — bili so zares delavni na vseh področjih — bodo prejeli republiško priznanje za najboljšo osnovno organizacijo. Priznanje pa bodo prejeli tudi na nivoju SOZD Slovenske železarne. Da so mladi v TOZD industrijski noži tako uspešni pri svojem delu, ima poleg predsednika osnovne organizacije tov. Klemenčiča nedvomno največ zaslug bivši predsednik tov. Peter Metulj. Za prizadevnost, delavnost in sposobnost so ga mladi predlagali za svojega najboljšega mladega delavca samoupravljal-ca. Prejel bo republiško priznanje. Prepričana sem, da bodo tudi letos mladi v TOZD industrijski noži opravičili zaupanje. Priznanje jim naj bo le v vzpodbudo za nadaljnje delo ter dokaz, da so svoje delo pravilno zastavili. MLADI ROJEVCI Mladi v TOZD rezalno orodje na Prevaljah so že vrsto let povezani v svoji osnovni organizaciji ZSM. Zato ni čudno, da so delavni na vseh področjih našega gospodarskega, družbenega in političnega življenja. Zastopani so v samoupravnih organih TOZD, družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih interesnih skupnostih. Delegati so delavni in zastopajo interese baze. Mladih je 60. »Zal pa nas je aktivnih le 25 — 30 mladincev in mladink«, je med drugim potožil predsednik osnovne organizacije ZSM TOZD rezalno orodje tov. Anton Golob. Dodal je, da pripravljajo popis vseh mladih v TOZD. Spregovorila sva tudi o problemih. Stanovanjskih mladi vsaj za zdaj še nimajo. Ce se bo s stanovanjem le mogoče kje zataknilo, bodo tudi rekli svoje in mlademu, delavnemu, zavednemu mladincu pomagali. V TOZD pa vseh del in-nalog ni mogoče normirati, temveč delajo na režijo. Mladim pa odgovorni ne priznajo vsega, kar jim gre — pač zato, ker so mladi. O zamudah na delo pa pravi Toni (kot ga vsi kličemo): »Priznam, da rojevci veliko zamujamo — to kaže tudi statistika. Vratarji vsako zamujeno minuto zapišejo. Sprašujem se, kako je z vratarsko službo pri vas — v železarni. Ali vratarji vse zamudnike zapišejo? Mislim, da podatki o vaših zamudah niso realni«. S kadri nimajo posebnih težav, saj mlade hitro (takoj) vključijo v delo mladinske organizacije, tako da so vsi seznanjeni s pomenom ZSM, o problemih v TOZD itd. Z izvršnim odborom ZS ter osnovno organizacijo ZK dobro sodelujejo. Na skupnih sejah rešujejo problematiko v TOZD. Želijo si, da bi poglobili sodelovanje z vodstvom TOZD. Razpravljajo na zborih delovnih ljudi, obravnavajo samoupravne sporazume, družbene dogovore, periodične obračune, zaključne račune, proizvodno problematiko. Njihovi predlogi in stališča niso od muh. Zelo dobro sodelujejo s krajevno konferenco ZSM na Prevaljah, občinsko konferenco ZSM na Ravnah, tesnejšega sodelovanja pa si želijo s koordinacijskim svetom OO ZSM v železarni. Mladi so ponosni na park. Sami skrbe za cvetje, grmičevje, travo. Sami obrezujejo, negujejo. Narava pa jim vrača z bujnim cvetjem in zelenjem. Znajo pa tudi počistiti svoj rajon. Rojevci so se izkazali tudi s prostovoljnim delom. Predstavnika so imeli na obeh republiških mladinskih delovnih akcijah (Bela Krajina, Kras), udeleževali so se vseh lokalnih mladinskih delovnih akcij (urejali so pred- Posvet mladine V petek popoldan se je šestčlanska delegacija občinske konference ZSMS Ravne odpravila v Pliberk na delovni posvet mladih. Ob osemnajsti uri smo se zbrali v prostorih Slovenske posojilnice v Pliberku predstavniki občinskih konfrenc ZSMS iz Žalca in z Raven ter predstavniki krajevnega združenja Zveze slovenske mladine Pliberk. Podpredsednik krajevnega združenja ZSM Pliberk Marjan Pečnik je podal uvodne besede, nakazal namen posveta, predvsem pa poudaril cilj, ki ga moramo doseči. Nato je predsednik ZSM Koroške orisal delo in življenje, predvsem pa problematiko, s katero se srečuje slovenska mladina na Koroškem. Sledila je razprava, v kateri smo spregovorili še o drugih možnih oblikah sodelovanja, s katerimi želimo oz. moramo preseči forumsko obliko sodelovanja, naši skupni programi pa morajo še bolj kot do danes temeljiti na realnih osnovah, sprejete naloge morajo biti izvedljive v praksi. Člani ZSM iz Pliberka so izrazili željo po pomoči pri usposabljanju svojega članstva na področju planinstva, saj želijo v okviru svoje organizacije ustanoviti planinsko društvo. OK ZSMS Ravne bo prevzela nalogo, da zagotovi predavatelje za izvedbo ciklusa predavanj s področja planinstva, v katerem bomo teoretično usposobili mladino, v drugem delu — pohod po Savinjski — pa bodo mladi v praksi preverili svoje znanje. Pohod bo pripravila mladina občine Žalec, (marec-april I. del, junij II. del.) 9. maja bomo skupno organizirali kresovanje na Peci. Mlade kmetovalce s Koroške pa bomo vključili v tradicionalna tekmovanja oz. srečanje mladih kmetovalcev, pred tem pa organizirali ekskurzijo v Žalec, kjer bomo z mladimi iz Pliberka obiskali in si ogledali različne proizvodne obrate. Dogovorili smo se, da bomo vsako jesen izvedli športna srečanja mladih iz vseh treh vsem nogometno igrišče in okolico). Skupno s sindikatom so delali na Ivarčkem jezeru. Med mladino in sindikatom so organizirali tekmovanje v kegljanju, srečali so se tudi z vrstniki DO Gorenje, TOZD orodjarna Velenje. Spisek aktivnosti za leto 1980 še zdaleč ni končan. 1 Da so bili delavni na vseh področjih, je najboljši dokaz, ker bodo prejeli republiško priznanje za najboljšo osnovno organizacijo v letu 1980. Tudi v tekmovanju SOZD Slovenske železarne kandidirajo za naj višjo lovoriko. V letošnjem letu bodo delavni na področju ekonomske stabilizacije, izboljšali bodo delovno disciplino, skrbeli za izobraževanje mladih, spremljali delovanje delegatov v samoupravnih organih, samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah, nadaljevali bodo s prostovoljnim delom. Skratka, prisotni bodo povsod, kjer živijo, delajo in ustvarjajo. Prizadevali si bodo tudi na področju inovatorstva, kjer so že dosegli prve rezultate. Da so delavni, povezani in uspešni ima nedvomno največ zaslug predsednik osnovne organizacije ZSM tov. Anton Golob. »Delaven je, tovariški, sposoben«, so mi zatrdili v TOZD rezalno orodje. Zaupajo mu; je potem čudno, da so ga pred tedni ponovno izvolili za predsednika osnovne organizacije, da so ga predlagali za republiško priznanje najboljši mladi delavec samoupravljalec. Spoznala sem, da se mladi rojevci zavedajo svojih dolžnosti in pravic. Ničesar jim ni tuje, ničesar jim ni pretežko storiti. Položaj ki ga imajo, ugled, ki ga uživajo, so si z delavnostjo, vztrajnostjo in odgovornostjo priborili sami. Zaupanje starejših sodelavcev ter priznanje jih zavezujeta, da bodo še naprej zvesti poti, ki so si jo začrtali, zvesti idealom, za katere sta se borila in v njih izgorela tov. Kardelj in Tito. M. K. v Pliberku krajev. Organizator prvega športnega srečanja mladine bomo mladi OK ZSMS Ravne. Športno srečanje ne bo zgolj srečanje mladih v duhu tekmovanja, ampak bo srečanje, na katerem bomo okrepili sodelovanje, razvili in okrepili tovariške medsebojne odnose itd. Sodelovanja bomo razvijali tudi z mladinskim prostovoljnim delom, saj bomo še v tem letu pričeli z gradnjo planinske koče na avstrijski strani Pece. Mladina s Koroške bo sodelovala na naših lokalnih, republiških in zveznih akcijah. Lokalna MDA »Meža ’81«, zvezna MDA »Slovenske gorice«, rep. MDA »Istra ’81« itd. Vključili se bodo v naše tradicionalne pohode (»Koroška v zimi«, »Pohod po poteh Koroškega bataljona« itd.). Krajevni odbor ZSM Pliberk nam je pripravil prijetno presenečenje. Študent Stane Žilnik nam je eno uro pripovedoval o svojem potovanju po različnih deželah sveta. Pripovedovanje je popestril z diapozitivi. Tega predavanja se je udeležilo veliko zavednih Slovencev iz Pliberka. Predavanje smo zaključili tako, da so mladi Pliberčani prisotnim materam oz. ženam podelili rdeče nageljne. Zatem smo se preselili v zgornje prostore, sledil je prijeten družabni večer. V prostorih Slovenske posojilnice je iz veselih src mladih bilo s ponosom odpetih nekoliko slovenskih narodnih in revolucionarnih pesmi. Tudi zaplesali smo ob zvokih prijetne slovenske glasbe. Skratka, ne da se opisati doživetja, ki smo ga bili deležni. Ob slovesu smo si krepko stisnili roke z željo, da se ponovno snidemo in ocenimo izvedene naloge, ki smo jih bili sprejeli. V naših mladih srcih smo čutili toplino trdnega prijateljstva, s prepričanjem, da smo si blizu in da bodo naša sodelovanja prispevala delež h krepitvi mira in enakopravnosti med narodi sveta. Miroslav Garb Z mladinci v rudniku Mežica Ob obisku člana republiške konference ZSMS Milana Jazbeca na Ravnah je OK ZSMS organizirala med drugim tudi obisk OO ZSMS rudarski obrati pri rudniku Mežica in ogled jame. Člane predsedstva OK ZSMS Ravne in tovariša Jazbeca so najprej obširno seznanili z delom, organiziranostjo in težavami, v katerih se rudnik nahaja. V tej delovni organizaciji je zaposlenih 2200 delavcev v 11 tozdih. Ukvarjajo se z izkopom svinčene in cin-kove rude, s predelavo, izdelujejo akumulatorje, raziskujejo. TOZD rudarski obrati, katere delo smo si želeli posebej ogledati, zaposluje 400 delavcev, od tega jih dela v jami (v rovih pod zemljo) 300. Poprečna starost znaša 40 do 45 let, mladih do 27 leta je le 50, kar kaže na velike kadrovske težave. Vzroki pa so številni in o nekaterih smo razpravljali s člani vodstva OO ZSMS rudarski obrati rudnika Mežica po ogledu jame. Vsekakor je treba najprej povedati, da je bila naša želja, da bi si ogledali delo v rovih, zelo prijazno sprejeta. Vedno radi ugodijo takšnim željam, da bodo mladi spoznali delo rudarjev in bo mogoče zanj več zanimanja. Torej, bilo nas je okrog petnajst in vsi smo dobili delovne obleke, nepremočljive škornje, čelade in pas, za katerega smo zataknili akumulator za baterijo. Nevajeni take opreme smo se s kaj mešanimi občutki napotili proti majhnemu, nizkemu vlaku. V vsakem vagonu je bilo prostora za štiri ljudi. Za nami so se zaprla pomična lesena vratca in lokomotiva, ki jo poganja elektrika, nas je potegnila na precej dolgo pot pod zemljo. Odkar je bil rudnik ustanovljen, to je bilo pred 315 leti, so izkopali na tlorisu 20 km2 okoli 700 km rovov oziroma 15 — 20 milijonov kubičnih metrov odprtih jam. Ne smemo namreč pozabiti, da to ni premogovnik in da rovi niso zavarovani pred udrtjem s strani, ampak da je to trda skala — kamen. Rovi so poprečno 2 m široki in 2,5 m visoki. Človek dobi občutek, kot da hodi kje na prostem, po kaki gorski stezi, kjer pa seveda navadno ne potrebuje baterije, ki predira gosto temo. V rudniške rove smo vstopili na Glančni-ku, to je nekje med Mežico in Žerjavom, na nadmorski višini 500 m, med pohodom pa smo se spustili do višine 300 m, kar je najnižja točka v rudniku (najvišja je 1.200 m vodne višine — v Topli na obronkih Pece). Vožnja nas je kar precej pretresla — dobesedno — naprej pa smo morali peš. Malo smo si že lahko predstavljali, kje smo in kam približ- no gremo, saj smo si shemo rovov ogledali na zemljevidu in na steklenem reliefu. Zrak je bil čist in dober za dihanje, saj je zračenje naravno, temperatura pa je konstantna 11° C. Trditev o prijetnem zraku seveda ne velja za področja, kjer smo naleteli na vrtalce (s pnevmatičnim orodjem vrtajo v steno) in nakladalce. Tam se je pošteno kadilo, pa tudi videlo se ni prav veliko. Spuščali smo se po strmih stopnicah, ki jih kar ni hotelo biti konec, pa zavili v ta ali oni rov. Pravi labirint. Na nekaterih stenah so sicer napisana imena in puščice kažejo smer, seveda to laiku ne pove dosti. Ponekod je kapljalo izpod sten, drugod je ob robu tekla prava rečica. Ko smo se ustavili na postaji za črpanje vode, smo se lahko prepričali, da se jim ni treba bati še tako velikih količin vode. Črpalke so postavljene v nekakšni veliki kamniti dvorani globoko pod površjem, stene so ravne, povsod pa polno aparatur, ob strani kontrolna soba, elektrika obilno razsvetljuje temo. Občutek dobiš, kot da si v kaki tovarni in ne 200 m in več pod zemljo. Večkrat smo se ustavili pri kaki skupini delavcev in opazovali, kako poteka nakladanje rude in transport. Pozimi dnevno izkopljejo 710 ton rude, poleti še več, ko obratujejo tudi bolj oddaljeni rovi (Topla). Na leto je to 195.000 ton rude, Na redni seji koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSM smo med drugimi obravnavali tudi problematiko družbenega standarda. Mladi ne soglašamo, da železarna gradi stanovanja samo na Ravnah. Delavci se vozijo na delo tudi iz drugih krajev Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. V krajih bivanja imajo delavci organizirano otroško varstvo. Ob preselitvi na Ravne pa morajo za svojega nebogljenčka iskati varstvo. Res pa je tudi, da v kraju, kjer smo preživeli mladost, najraje živimo. Ob načrtovanju investicij za stanovanjsko gradnjo bo treba načrtovati tudi sredstva za gradnjo vrtcev, šol, trgovin. Spraševali smo se, zakaj ne omogočimo na področju gradbeništva večje konkurence. Zakaj podjetja kasnijo z roki? Mladi sicer nočemo nobenih privilegijev, le hitrejše reševanje stanovanjske problematike si želimo. Z letovanji — ugotavljamo — ni najboljše. Ze 20 let govorimo (govorijo) o gradnji no- ki vsebuje 1,95 °/o svinca in 2,2 “/o cinka. Priznali smo si, da nas je pot kar precej zdelala in ni nam šlo v račun, da bomo morali vse neštete stopnice prehoditi še enkrat, tokrat navzgor. Kar pomilovali smo rudarje, češ, koliko se namučijo, preden pridejo na delovno mesto ali domov. Pa nam ni bilo treba peš. Po štirje smo se spravili v majhno kabino, ki nas je po zelo strmem jašku s hitrostjo 3,3 m/sek. popeljala proti površju. Ze prej so nas obvestili, da je za varnost veliko bolje poskrbljeno kot na katerikoli žičnici. Bolj ko se je mali vlak bližal izhodu iz rudnika, hladneje je postajalo. Zanimiv ter poučen izlet smo seveda morali še ovekovečiti s fotografijami, potem pa smo se vrnili v sejno sobo, kjer smo s predstavniki vodstva tozda in mladinci nadaljevali zanimiv pogovor o delu mladinske organizacije in življenju mladih delavcev. OO ZSMS rudarski obrati je bila ob vsestranskih naporih nekaterih mladincev in samoupravnih organov tozda po dveh neuspešnih poskusih ustanovljena junija lani. Od 54 mladincev, kolikor jih je v tem tozdu (poprečna starost je 25 let), jih je aktivnih približno dvajset, večinoma vsi iz neposredne proizvodnje, torej rudarjev. Veliki napori so potrebni pri obveščanju, saj so mladinci razpršeni po različnih, večkrat zelo oddaljenih delovnih mestih, živijo pa v treh krajevnih skupnostih Žerjav, Mežica in Prevalje, kar vse otežuje stike. Delo je kar zaživelo, sodelovali so pri delu samoupravnih organov v tozdu, s koordinacijskim svetom OO ZSMS rudnika Mežica, s krajevnimi konferencami ZSMS in z OK ZSMS Ravne. Ker je delo v tem slabem letu dobro steklo, so načrti za naprej še toliko bolj optimistični. Predvsem se bodo trudili, da bi k delu pritegnili čim več mladih. To je sploh problem, ker večina mladih ni iz Slovenije in je močno izražena težava pri vstopu in vključitvi v novo okolje. Še bolj se bodo posvetili idejnopolitičnemu izobraževanju, športnim akcijam, prostovoljnemu delu, vzpostaviti želijo še trdnejšo vez med svojo OO ZSMS in krajevnimi ter občinsko konferenco. Nekaj pove že podatek, da je predsednik OO ZSMS rudarski obrati hkrati predsednik krajevne konference ZSMS Mežica, doma pa je iz Doboja. Mladi pravijo, da glede na pogoje dela niso zadovoljni s svojim osebnim dohodkom. Gotovo je ta precej odvisen od položaja tozda, saj se že nekaj časa otepa z izgubami. Težave pa so prisotne tudi pri reševanju stanovanjskih problemov. Obisk pri mladincih tozda rudarski obrati rudnika Mežica nam je pokazal, da se mladi, ki pridejo v Slovenijo na šolanje in v službo iz drugih republik, želijo vključiti v življenje novega okolja in da se vse pogosteje tega lotevajo na najbolj razveseljiv način: z organiziranjem, interesno dejavnostjo in družbenopolitično akcijo. Marjana Volmajer vega doma v Portorožu. Zal pa še nismo našli primerne rešitve. Ugotovili smo, da je precejšnje zanimanje za kampiranje — ali ne bi omogočili našim delavcem tudi tega? Pa smo slišali, da bi prikolice razbili. S kladivi po jeklu že razbijamo — po drugih predmetih pa najbrž ne. Problem so regresi. Dosegamo dobre poslovne rezultate, železarje pa minimalno regresiramo. Izračunajmo, koliko porabi za dopust poprečna štiričlanska družina. Skoraj stari milijon. TOZD družbeni standard pa smo vendar ustanovili z namenom, da bodo lahko vsi naši delavci preživeli dopust. Kritično smo ocenili prehrano. Začudili smo se, da še niso realizirani sklepi problemske konference iz leta 1979. Predstavniki železarne bodo morali biti odločnejši in tudi izreči kakšno zahtevo ter odnose z Merxom dokončno urediti. Precej se hranimo s konzervami — le-te naj bodo kot dodatni (3 obrok) malice. Postrežba bi tudi morala biti Na Glančniku MLADI KRITIČNO 0 DRUŽBENEM STANDARDU boljša (serviranje kranjske klobase na servieto ni primerno). Sicer pa smo prepričani, da bi bila prehrana v lastni režiji cenejša in kvalitetnejša. Že velikokrat smo kritizirali obsežna in prestrokovno napisana delegatska gradiva. Zelo kratek čas jih lahko obravnavamo, zato so naše informacije zelo površne. Gradiva naj bodo kratka in jedrnata ter v razumljivem jeziku. Pa tudi pravočasno jih morajo prejeti naši delegati. Povečati bo treba tudi naklado Novic. Razglasno postajo pa bi morali slišati v vseh TOZD in delovnih skupnostih —; tudi popoldne in ponoči. Smatramo tudi, da bi morali delavci, zaposleni v TOZD družbeni standard, opravljati dela in naloge, za katere so usposobljeni. Prodaja vozovnic na žičnicah (rekreatorji) verjetno ne sodi k njihovemu delu. Delovna skupina pri konferenci sindikata je pripravila dobre sklepe — zato smo vsi zaposleni dolžni, da jih izvajamo. Marjana Kjorpenčev Hec s planin Pogosto zahajam v planine iz veselja in ljubezni do narave. Planinarjenje pa je postalo v zadnjem času na splošno priljubljeno razvedrilo med delavci. Kajti v planinah se nam nudijo prilike za sprostitev. Nemalokdo pa ima v spominu kakšno potegavščino ali šalo s planin, če jih je obiskal. Eno takih sem doživel pred časom tudi sam, ko sem obiskal kočo na Kamniškem sedlu, kamor pogosto organizirajo pohode tudi železarji. Tako sem se znašel v prijetni družbi in v lepem vremenu na obronkih Kamniških planin. Bilo je okrog poldneva, ko smo prisopihali na rob pašnika, ki se razprostira v okolici koče na sedlu. Prijeten dan nam je godil in prijetno smo se počutili, kljub naporom, ki smo jih imeli med hojo navkreber. Na pašniku so se brezskrbno pasle ovce. Tu in tam je katera dvignila glavo in nas zvedavo opazovala. V koči smo se do mile volje sprostili. Nekateri so celo dremali po naporni hoji. Po obilnem kosilu smo se počasi odpravili proti Logarski dolini. Koj po prvih korakih od koče pa so se začele za nas nevsakdanje težave. Med ovcami, ki so se pasle v bližini koče, se je iznenada pojavil oven, ki pa nam ni kazal znakov naklonjenosti. Venomer nam je silil za hrbet in nas s svojim grozečim približevanjem spravljal v strah. Normalno smo se pomikali v koloni čez pašnik, ko sem nenadoma opazil, da sem na repu kolone. Ko sem se ozrl, sem opazil ovna, ki je začenjal jemati zalet, da bi se nato z vso močjo pognal meni v z . . . Toda pravočasno sem opazil približajočo se nevarnost in se uspel še umakniti. Toda kaj, ko žival ni uspela zavirati in je bil žrtev trčenja prijatelj v koloni, ki se je nahajal pred menoj. Navzlic njegovim težavam smo se prijetno nasmejali. Vendar pa s tem težav še ni bilo konec, kajti preganjanje se je nadaljevalo. Tekali smo po travniku in se umikali očitno borbeno razpoloženi živali, ki pa ni mislila odnehati. Ko smo vsi zasopli pritekli že do roba pašnika in se je oven že nekoliko utrudil, smo zagledali prijatelja, ki je ležal v travi. V njegovi bližini pa je ležal tranzistor, ki je odzvanjal veselo glasbo. Malo dalje se je vstopil oven in zvedavo opazoval prijatelja na tleh. Prijatelj nam je pripovedoval, kaj se mu je pripetilo. Podobno kot nam, le da se je on bolje znašel, ker je legel v tra- vo in se s tem otresel napadalca. Kajti oven človeka napada predvsem od zadaj in v pokončnem položaju. No, končno nam je uspelo uiti napadalcu in lahko smo nadaljevali pot. Ostal pa nam je vesel spomin. Učenci OŠ poročajo KAKO SMO PUSTO VALI Hopsasa, tralala, pustne srno šeme, hopsasa, tralala, nič nismo lene! Tako se začenja pustna pesem, na naši šoli pa se je pričelo pravo tekmovanje pustnih mask. Že zgodaj so v šolo hodile maškare, nekateri pa so nosili s sabo velike vreče z obleko. V šoli nas je kar raznašalo od nestrpnosti, kdaj se bomo pokazali drugim. In rečem vam — tudi pri pouku nismo bili kdovekaj posebnega. Tako je zvonec naznanil konec ure in zapodili smo se v telovadnico. Minilo je kar precej časa, preden smo se dodobra umirili. Svoje zamisli so najprej pokazali nižji, nato pa višji razredi. Maske so bile zelo zanimive. Vendar tudi brez nagrad ni šlo. Prvo nagrado je dobila kolektivna maska: »Koroška ohcet«. Nagrado so dobili gotovo zato, ker ni bilo pojedine, saj so s tem prispevali k stabilizaciji. Maske številne družine iz 4. c razreda so zasedle 2. mesto. Če bi bilo več takih družin, bi naša ljuba Slovenija postala zelo naseljena, vendar bi se tovarišice v šoli gotovo prijemale za glavo nad tolikšnim številom otrok. Nagrado pa so dobili tudi mini pralni praški iz 1. a razreda. Pralnih praškov še ne bo zmanjkalo, torej bomo še naprej čist narod. Slikarji iz 3. b razreda pa so si prislikali četrto nagrado. Likovni izdelki teh slikarjev pa so v stilu sodobne umetnosti. Čez leto dni se bodo maske spet prikazale, do tedaj pa v imenu maškar — lep pozdrav! PRI DEDKU IN BABICI Pri moji babici in dedku imajo kmetijo, ki obsega šestinpetdeset hektarjev zemlje. Od te zemlje je triinštirideset hektarjev gozda, trinajst hektarjev pa je obdelovalne zemlje. Zemlja je suha, peščena in je bolj tanka Še posebej, ko smo pozneje brali v časopisu o tej živali, ki si je drugič izbrala za tarčo dva mirna turista. Žena je strla foto aparat, mož pa se je zaletel z glavo v drog žičnice in tu se je verjetno tudi nehalo veselje. Beno Kotnik plast. Imajo dvanajst glav živine, od tega pet krav, štiri bike, dva telička in enega konja. Krave so mešane pasme. Usmerjeni so v živinorejo, živali oddajajo v klavnico za zakol. Pri hiši so štirje odrasli ljudje in trije otroci. Zemljo obdelujejo delno strojno, delno pa ročno. Imajo naslednje stroje: traktor, obra- čalnik, kosilnico, puhalnik, slamoreznico, molzni stroj, motorno žago. Nekaj njiv je precej v strmini. Najbolj strma pobočja uporabljajo za pašnike. Kadar okopavajo krompir, pobirajo in obirajo sadje, kosijo, sušijo, obračajo, pulijo repo, obirajo orehe, sekajo gozd, žanjejo rž, koruzo, delajo silos, stelja-rajo, imajo veliko skrbi in dela. Pri tem delu jim pomagamo mi sorodniki, nekaj pa naredijo sami. Poleti pa je pri babici veliko lepot. Cvetijo rožice, ko zapiha veter, se žitno klasje pripogiblje. Tudi pozimi se lahko smučamo in sankamo po velikih in majhnih strminah. Imajo tudi psa, ki mu je ime Piki. Pri babici in dedku je veliko dela in tudi veliko lepega. Gabrijela Merkač, 4. razred HREPENENJE Veter črne ti mrši lase, moje pomagajo mu roke. Tvoj pogled mi govori, da tvoje srce si me želi. Ko zvezde pridejo na plan, podaš mi svojo nežno dlan. Za naju se ustavi čas, in ti se nežno mi predaš. Ko zjutraj sonce sc zbudi, ko mehko me miluješ ti, vem, da takrat srečna si in to pomeni največ mi. V. Brankovič Velika družina na sprehodu in rekreaciji Prežihov Poklicno usmerjanje za potrebe železarne Ravne (Nadaljevanje in konec) III. OBLIKE IN METODE POKLICNEGA USMERJANJA V LETU 1981 Pomoč mladini pri izbiri ustreznega poklica za čimvečjo skladnost med njihovimi sposobnostmi in nagnjenji na eni in družbenimi potrebami na drugi strani izvaja na ustaljen način predvsem skupnost zaposlovanja. Bolj ali manj sistematično zase usmerjajo tudi posamezne organizacije združenega dela. Pri tem uporabljajo predvsem metodo propagande za deficitarne poklice, pri čemer se omejijo na učence osmega razreda osnovne šole. V otrokovo zgodnejše obdobje niti šole niti skupnost za zaposlovanje, še manj pa organizacije združenega dela, ne posegajo. Prav v tem obdobju otrokovega življenja pa bi najlažje oblikovali njegovo pozitivno zavest, da je poklicna odločitev pravzaprav najpomembnejše, kar bo v življenju moral storiti, in da bo od tega odvisno njegovo zadovoljstvo in uspeh v življenju. Ker generacija osmošolcev v letu 1981 ne bo številnejša od lanske, usmerjena srednja šola pa ob vpisu terja usmeritev (metalurško ali kovinarsko npr., ne pa že poklic), ni pri izbiri usmeritve pričakovati večjega številčnega odziva kot doslej za tehniške in poklicne šole skupaj. Novo pa bo vsekakor, da bo »bitka« za razdelitev generacije na poklice nastopila šele med šolanjem na usmerjeni šoli. V tem bo torej kvalitetna razlika v oblikah in načinih poklicnega usmerjanja, in sicer: snovalcev razlagalcev sistema usmerjenega izobraževanja ni čisto v duhu sistema. Toda neodvisno od takih mnenj je naše stališče, pa tudi ostalih OZD v panogi črne in barvne metalurgije, povsem logično in utemeljeno. Naš predlog je bil ves čas tudi, da prvo leto izobraževanja učencev ne bi ločevali na metalurško in kovinarsko usmeritev. Sedaj pa je že jasno, da tako stališče ni bilo sprejeto in da bo osmošolec tudi v usmerjeni srednji šoli moral že ob vpisu izbrati kovinarsko ali metalurško usmeritev. Poklicno usmerjanje bomo tudi v bodoče izvajali skupaj: šole, skupnost zaposlovanja ter OZD, in sicer: 1. OSNOVNE SOLE bodo bolj kot doslej morale vzbujati poklicne interese prek politehničnega pouka, krož-kovnih dejavnosti in drugih vzgojno-izobraževalnih oblik. Kaj bo lahko k omenjenim oblikam poklicnega pro-svetljevanja prispevala železarna, se s šolama na Ravnah že dogovarjamo. Vendar je jasno, da mora biti za tehniški pouk v večji meri osnova naše jeklo. Krožkovne dejavnosti naj bi prav tako v večji meri vodili naši strokovni delavci oziroma jih v zadnji fazi povezovali z industrijsko tehniko in delom. Krožek elektronikov, ki ga vodi naš strokovnjak, bi zato lahko koristno povezali s spoznavanjem procesnega računalnika in drugih oblik krmiljenja metalurških in drugih proizvodnih procesov oziroma naprav. 2. Šolski CENTER bo v sedanji fazi poklicnega usmerjanja na kaseto s kadrovskimi potrebami območja in posamezne OZD, s čimer bi v veliki meri odpadlo neposredno usmerjanje s strani organizacije združenega dela, zato bi skupnosti pravočasno dali na voljo vsa gradiva o poklicih, izvedli pa bi tudi ustrezna predavanja. 4. 2e dalj časa smo z mladino in predstavniki šol govorili le o metalurgih ter zlasti poudarjali poklica »ta-lilec« in »kalupar«, na drugi strani pa ekskurzij mladine nismo usmerjali skozi jeklarno. Tudi sedaj še prevladuje mnenje, da bi z mladino govorili le o najbolj deficitarnih metalurških poklicih. V kadrovski službi s takimi pogledi ne soglašamo, zato predlagamo seznanjanje vse generacije s kadrovskimi potrebami vseh strok in na vseh izobrazbenih ravneh, vendar s poudarkom na deficitarnih poklicih. Čeprav tudi letošnji informativni vpis za naši osnovni usmeritvi ne vzbuja posebnega optimizma, vendarle mislimo, da bo v končni fazi boljši od lanskega. Razlogov za optimizem je več: — starši z večjo resnostjo (zaskrbljenostjo) usmerjajo svoje otroke v poklice z večjo možnostjo kasnejše zaposlitve —• štipendija v yse večji meri usmerja izbiro poklica — skrb staršev za to, da bo njihov otrok VSAJ TEHNIK, se prelaga na čas šolanja v usmerjeni šoli. To v kadrovski službi že nekaj časa zanesljivo ugotavljamo ob vse večjem povpraševanju staršev po številu štipendij, po možnosti zaposlitve in kasnejšem nadaljevanju izobraževanja. Letošnji informativni dan na šolskem centru bomo zato temeljito izrabili za razgovor s kandidati in njihovimi starši. Pričakujemo, da se bo za metalurško in kovinarsko usmeritev zanimalo okoli 170 otrok. Informativni dan bo zato izjemna priložnost za metalurške strokovnjake, da otrokom in staršem orišejo perspektivo v metalurških poklicih. Delavci šole, skupnosti zaposlovanja in naše službe bomo storili vse, da bodo omenjeno priložnost metalurgi lahko izrabili. Milan Zafošnik Program dela za leto 1981 Po samoupravnem dogovoru smo dolžni izdelati program dela za vsako tekoče leto. Naloge v okviru usmerjenega raziskovalnega programa SŽ, ki se izdelujejo v ŽR v letu 1981: 1. Izdelava dinamičnega modela optimizacije porabe energije 'na pečeh z upoštevanjem sprememb fizikalnih lastnosti materiala s spremembo temperature 2. Uvedba toplotnih črpalk v sistemu izkoriščanja odpadnih toplot s poudarkom na delu in karakteristiki toplega telesa v metalurških obratih 3. Prevzemne meritve krožne peči v kovačnici 4. Primerjalne meritve na globinskih pečeh po prehodu na zemeljski plin. Kot zunanji sodelavci bomo sodelovali pri naslednjih nalogah v okviru usmerjenega raziskovalnega programa SŽ: 1. Razvoj kotelskega kurišča na zvrtinčeno plast 2. Izkoriščanje odpadnih toplot dimnih plinov metalurških pirotehničnih agregatov 3. Izkoriščanje toplote hladilne vode. Za leto 1981 predlagamo po programu ukrepov naslednje naloge oziroma aktivnosti: GRADNJE IN REKONSTRUKCIJE PROIZVODNIH, POSLOVNIH PROSTOROV TER ENERGETSKIH OBJEKTOV Presenečen? 1. V osnovni šoli dovolj zgodaj prek najrazličnejših oblik vzbujati interes za industrijsko tehniko in proizvodnjo, s čimer bi vplivali na ohranjevanje in nadaljnje razvijanje železarske tradicije. 2. Zc vpisanim prvo leto izobraževanja sistematično prek predmeta osnove proizvodnje in tehnike, proizvodnega dela in drugih neposrednih oblik prikazati perspektivo na poklicnem področju in v posameznem poklicu. 3. Poklicno usmerjanje zasnovati v kontekstu usmerjene srednje šole dolgoročno in za vse izobrazbene ravni hkrati ter na razvojnih zasnovah, kakršne smo za pridobivanje jekla že sprejeli in Jih etapno že izvajamo. To, da bi učencem ob vpisu za prvo leto izobraževanja podelili štipendijo za usmeritev, ne pa tudi za smer (poklic), menda po mnenju (stališčih) posnel del tehnološkega procesa pridobivanja jekla v clektro obločni peči in po elektro žlindrinem postopku. Scenarij bo pripravilo društvo inženirjev in tehnikov. Po vpisu v usmerjeno srednjo šolo bo šola prek učencev in njihovih staršev morala prevzeti največji delež usmerjanja. Pomembno nalogo bo šola imela prvo leto šolanja po skupni vzgojno-izobraževalni osnovi, ko bo potrebno svetovati konkretni poklic ter posredno s tem že tudi perspektivo za nadaljnje šolanje. 3. Skupnost zaposlovanja je doslej organizirano največ storila za zbiranje poklicnih interesov osmošolcev in tudi njihovih nagnjenj, premalo pa za pravočasno seznanjanje s kadrovskimi potrebami območja in OZD, s posameznimi poklici In podobno. Naš predlog Je, da mora skupnost v bodoče več storiti za seznanjanje mladine 1. Ogrevanje prostorov a) Nadaljevati z akcijo dodatne toplotne zaščite hal in prostorov b) Uvesti na vseh grelnih telesih (radiatorjih) termostatirane ventile c) Začeti z realizacijo računalniškega vodenja podpostaj d) Izdelati normative za ekonomsko izolacijo objektov 2. Oskrba s sanitarno toplo in mrzlo vodo a) Nadaljevati z izločanjem individualnih priprav sanitarne tople vode b) Nadaljevati z izgradnjo re-cirkulacije sanitarne tople vode 3. Odpadna toplota a) Realizirati izkoriščanje odpadne toplote v jeklarni I. in II. 4. Financiranje gradnje energetskih objektov a) V sistem cene za posamezne energetske medije se naj doda del za financiranje novih in sanacijo obstoječih energetskih naprav 5. Izobraževanje a) Organiziranje strokovnih predavanj b) Organiziranje tečajev za zaposlene pri energetskih napravah 6. Informiranje a) Nadaljevati z akcijo objav v Informativnem fužinarju 7. Kadri a) Zaposlovanje ustreznih kadrov b) Usmerjeno izobraževati energetske kadre c) V oddelek za razvoj energije zaposliti dva nova sodelavca z Vš izobrazbo d) V plan štipendiranja razpisati 2 štipendiji za fakulteto za strojništvo — energetska smer. UKREPI NA PODROČJU RAZISKAV 1. Izkoriščanje odpadnih toplot a) Samoupravno povezovanje med železarno, Metalno, FS in MI b) Meritve s toplotno cevjo v dimnem kanalu c) Izdelava tehnične dokumentacije za elpit peči d) Kontinuirano vrednotenje virov odpadne toplote 2. Kombinirano kurjenje a) Predelava ene elpit peči b) Meritve efekta na elpit peči 3. Proizvodne energetske naprave a) Meritve v kisikarni b) Meritve izgub komprimira-nega zraka v cevovodih železarne 4. Problematika trdih goriv a) Izbor najugodnejšega načina oplinjevanja b) Izmenljivost plinskih mešanic c) Izbira naj smotrnejše lokacije 5. Računalniško vodenje peči a) Instalacija modela (ponovno) b) Izvedba meritev za različne tehnologije in tipe c) Izvesti ekonomsko debelino izolacije za peči glede na ceno goriva in namen 6. Dispečerski center a) Izdelava projekta dispečer-skega centra 7. Racionalni načini ogrevanja prostorov a) Raziskati možnosti ogrevanja z odpadno toploto hal in toplozračnim načinom ogrevanja Iz naših b) Računalniško vodenje pod-postaj za centralno ogrevanje 8. Oskrba s hladno vodo a) Raziskati možnost napajanja železarne s hladilno vodo direktno iz rudniškega rova 9. Adaptivna regulacija a) Potrebna verifikacija zakonitosti za določitev parametrov adaptivne regulacije na toplotno-tehničnih objektih 10. Varstvo okolja a) Določiti emisijski in imisijski diagram za elpit in ofag peči ter katlarno. 11. Ekonomika v energetiki a) Študija o optimalni rezervi goriv glede na dobavo, ceno in odjem. krajev strokovni nivo in da z združitvijo vekakor pridobivamo na kvaliteti. Zato tudi pričakujemo, da se bo gasilstvo na Ravnah še Zadnje dni februarja so se končno sestali predstavniki krajevne skupnosti in tozdov ter se dogovorili oz. določili industrijske cone v tamkajšnji krajevni skupnosti. Tako so za rudnik Mežica določili industrijsko cono v Rudarjevem na levi strani Meže, kjer rudnik že ima eno svojih hal. Za nadaljnji razvoj Lesne Slovenj Gradec, TOZD žaga Mu-šenik, so določili poleg sedanjega bolj razvijalo ter se v nekaterih panogah celo povezalo tudi v regijskem območju,« je zaključil Ivan Vušnik. prostora še prostor v Balosu, na desni strani Meže. Kograd Dravograd, TOZD Stavbenik Prevalje, delovna enota Crna, ki ima sedaj svoj prostor v Rudarjevem ob hali rudnika Mežioa, pa se bo preselila na novo lokacijo pri Davidu med Rudarjevim in centrom Črne. Pred nedavnim pa so se v Črni tudi dogovorili, da tam ne bi imelo pomena graditi kakšne več- KS PREVALJE: SPOMLADANSKO ČIŠČENJE KS RAVNE NA KOROŠKEM: RAZVEJENA DRUŽBENA DEJAVNOST Ko so pri krajevni skupnosti in predsedstvu KK SZDL pred nedavnim spregovorili o delovanju raznih društev, so ugotovili, da je društvena dejavnost dokaj razvejena in da društva dobro delujejo. »Na februarski seji predsedstva KK SZDL je med drugim tudi bilo ugotovljeno, da se zadnje čase nekatera društva srečujejo s finančnimi in drugimi težavami,« je uvodoma dejal Ivan Vušnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti. »Ob tem je treba reči, da je ravenska krajevna skupnost vedno imela posluh za delo društev, vendar je bila zadnje čase zaradi šibkega finančnega stanja primorana zmanjšati sredstva, ki jih namenja za njihovo dejavnost. Tako so se zaradi tega in tudi zaradi drugih vzrokov težave pojavile najprej v najmočnejšem kulturnem društvu Prežihov Voranc. Mislim pa, da bo problem financiranja društev prisoten tudi v prihodnje, zato bi kazalo čimprej skleniti poseben dogovor o financiranju tistih društev, ki so obenem tudi upravljalci kulturnih objektov.« Kot na dlani je, kar je ugotovilo tudi predsedstvo KK SZDL, da se težave pojavljajo tudi pri nekaterih društvih takrat, ko je treba dati precej sredstev za redno vzdrževanje kulturnih objektov. Zato bo treba ta problem prej ko slej rešiti ne samo v ravenski krajevni skupnosti, ampak celotni ravenski občini. »Kar se tiče vzdrževanja kulturnih objektov in objektov družbenega standarda na Ravnah, je ravenska krajevna skupnost sicer pri tem dolžna pomagati, vendar se moramo zavedati, da naši delovni ljudje in občani prek pri-spevanih stopenj za SIS s teh področij že sedaj združujejo sredstva, katerih del bi moral biti usmerjen če že ne v redno pa vsaj v investicijsko vzdrževanje. Da tega vprašanja nimamo zadovoljivo rešenega, nam kaže tudi to, da objekte sicer že gradimo. in ko so ti zgrajeni, takoj postanejo velik problem za tisto krajevno skupnost, v kateri so. Zato bi morali že pri zbiranju sredstev za gradnjo misliti tudi na zagotovitev virov financiranja,« je dejal tov. Vušnik. Zadnje čase je na Ravnah spet precej govora o združitvi industrijskih in prostovoljnih gasilskih društev železarne in mesta Ravne. »Ko že govorimo o delovanju društev v ravenski krajevni skupnosti, je prav gotovo treba omeniti tudi obe ravenski gasilski društvi, tisto v železarni in krajevno. Moram pa ob tem reči, da na Ravnah že nekaj let ugotavljamo, da nismo povsem zadovoljni z usmeritvami v požarni varnosti. Glede na to, da obstajajo v krajevni skupnosti območja z zelo različno stopnjo požarne ogroženosti, ki zahtevajo tudi organizirano varstvo pred požari, je nesporno dejstvo, da obe gasilski društvi s pomočjo poklicne reševalne enote železarne Ravne dajeta z dosedanjim uspešnim delom dobro osnovo za razvoj gasilstva na Ravnah. Vse večje zahteve na področju varstva pred požari in še posebej preventivnega varstva pred požari poudarjajo potrebo po racionalnejši in učinkovitejši organiziranosti gasilstva na Ravnah. V to nas med drugim sili tudi zelo draga tehnična oprema ter njena racionalna uporaba. Zato si od predvidene združitve obeh gasilskih društev obetamo še več še bolj strokovnega dela, ki mora zagotoviti višjo stopnjo protipožarne varnosti in s tem večjo varnost naših občanov, družbenega premoženja in privatne lastnine. Mislim, da morajo pri združitvi prevladati skupni interesi in spoznanja, da združitev na tem področju mora prinesti novo kvaliteto. Menim, da sta obe gasilski društvi in poklicna reševalna enota s svojim dosedanjim delom dokazali visok Kljub temu, da se je šele pričela pomlad, so v krajevni skupnosti že dali pobudo krajevni konferenci ZSMS, da naj bi s pomočjo mladih in drugih krajanov organizirala akcijo »očistimo svoj kraj«. Tako se bodo Prevaljčani najprej lotili čiščenja lokalnih cest in nasadov. 16. maja bodo pričeli čistiti tudi strugo Meže in drugih potokov in hudournikov. Poleg teh akcij pa naj bi že te dni tudi stekla akcija »flikanje« lokalnih cest in peš poti, saj je zima ponekod precej poškodovala asfaltne prevleke. Delavci komunalnega podjetja Prevalje bodo poleg teh nalog pričeli pregledovati tudi vodovodne instalacije, javne kanalizacije in odtočne jaške, saj je letošnja zima na njih naredila precej škode. Pri spomladanskem čiščenju pa bodo svoje morale opraviti tudi sekcije za varstvo okolja pri KK SZDL. Tako kot na Ravnah bodo tudi na Prevaljah spomladi začeli urejati hišne fasade, strešne žlebove in dvorišča. Tako nameravajo temeljito urediti avtobusno postajo, nekatere trgovske hiše KS MEŽICA: (prodajalno kruha in zelenjave), stavbo Kinegrafa in druge objekte. Seveda pa bodo morali vsa ureditvena dela financirati podjetja in lastniki individualnih hiš. Prevaljska krajevna skupnost pa bo te dni ponovno posredovala pri postaji milice Ravne glede težav, ki jih imajo zaradi nediscipliniranih voznikov motornih vozil. Še vedno namreč ugotavljajo, da nekateri vozniki kljub prometnim znakom parkirajo svoje jeklene konjičke pri Družbenem domu. Na Prevaljah pa tudi drugače niso zadovoljni s prometno varnostjo, saj kot pravijo, republiška cesta, ki je speljana skozi Prevalje, resno ogroža krajane pri prečkanju ceste. Kljub nevarnosti tudi nimajo dobro označenih prehodov za pešce. Da bodo tudi na tem področju naredili korak naprej, so na zadnji seji sveta krajevne skupnosti imenovali petčlansko komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pravijo namreč, da je do sedaj občinska komisija za boljšo prometno varnost na Prevaljah bore malo naredila. UREDITEV AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ V krajevni skupnosti Mežica so 13. in 17. marca imeli kar dve razširjeni seji, na katerih je stekla beseda o nadaljnjem urejanju telefonskega omrežja v njihovi krajevni skupnosti. Tako je bil prvi razširjeni sestanek s kmeti glede ureditve telefonskih linij do kmetij. Do sedaj so v KS Mežica na tem področju bore malo storili, saj imajo danes telefon samo tri kmetije. »Tudi na sestanku s kmeti je bilo precej govora o tem, da je naša krajevna skupnost že pred leti namenila za sofinanciranje telefonskih linij na Volinjek 100.000 din. Takrat smo pri krajevni skupnosti mislili, da bosta glavna investitorja — ob udeležbi kmetov — prevaljska kmetijska zadruga in TOK Ravne. Vendar je do skupne akcije prišlo šele letos, saj sta investitorja šele sedaj namenila milijon din za ureditev telefonskih linij. Naši kmetje pa so na sestanku odkrito povedali tudi to, da so bili v preteklih letih na tem področju preveč zapostavljeni. Njihove kme- ks Crna na koroškem: ti j e ležijo ob državni meji in na težko dostopnih terenih, a doslej ni bilo posebnega posluha za povezavo kmetij z dolino prek telefonov,« je dejal Marjan Vončina, predsednik sveta tamkajšnje krajevnih skupnosti. 17. marca pa je bila še ena razširjena seja, ki so se je udeležili predstavniki krajevne skupnosti, rudnika Mežica, skisa, TOK Ravne in PTT iz Maribora. Spregovorili so o srednjeročnem programu krajevne skupnosti, posebej o tistem delu, ki predvideva, da naj bi Mežica že letos s pomočjo nove elektronske telefonske centrale (končana bo julija) dobila novih 400 priključkov. V Mežici pa bodo takoj, ko bo Kograd Dravograd, projektivni biro Ravne, izdelal projekte, začeli urejati avtobusna postajališča: Senčna vas, Torčeva žaga, Polena, Marholče in Mežica II. Za njihovo ureditev so pri krajevni skupnosti Mežica iz krajevnega samoprispevka že namenili 400 tisoč din, druga sredstva pa bodo prispevale delovne organizacije. DOLOČILI INDUSTRIJSKO CONO je tovarne, v kateri bi dobile delo nezaposlene Črnjanke (teh je sedaj okrog 100). Menijo namreč, da bodo lahko dobile delo v novi tovarni TOZD Elmont v Mežici, ki jo bodo začeli graditi že spomladi. Na drugi strani pa razdalja med Črno in Mežico ne bi smela biti nobena ovira za nezaposlene Črnjanke. Po podatkih higiensko-epide-miološke službe se je med šolarji mariborskega območja pojavilo že precej primerov virusne zlatenice. S fluktuacijo otrok iz koroških občin v Maribor in nazaj so dane vse možnosti širjenja bolezni po Dravski dolini. Kaj je virusna zlatenica? Virusna zlatenica je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus tipa A. Inkubacija (razvojna doba bolezni od okužbe do izbruha) je 2 do 6 tednov. Bolezen se manifestira z vnetjem jetrnih celic in s splošnim slabim počutjem. Bolnik izloča virus z blatom, okužimo pa se po oralni poti (skozi usta). Poznan je tudi virus tipa B, povzročitelj t. i. serumskega hepatitisa, ki ima daljšo inkubacijsko dobo in se prenaša z vne-senjem kužne krvi. Potek bolezni 1. Bolezen se lahko prične hitro ali počasi s splošno utrujenostjo, z bolečinami v mišicah in kosteh, hitro utrudljivostjo ali z znaki vnetja zgornjih dihal. Bolnih izgubi apetit, nagiba k bruhanju, temperatura je zmerno povišana. 2. Po nekaj dneh se pojavijo bolečine pod desnim rebrnim lokom ali desno pod žličko, običajno po fizičnem naporu. Značilno je, da kadilcu »zasmrdijo« cigarete. Na nedavnem občnem zboru tamkajšnjega društva upokojencev pa je bilo sklenjeno, da črnjanski upokojenci ne bodo gradili doma, ampak si bodo svoje prostore uredili v Kulturnem domu, v stanovanjskem delu, ki ga jim je odstopila krajevna skupnost. Franc Rotar 3. Peti do deseti dan obolenja se pokaže »rumenica« kože in vidnih sluznic, ki je včasih bolj, včasih manj izražena. V tem času je običajno težko splošno stanje. 4. Obdobje rekonvalescence Bolnik se počuti vedno bolje, apetit se mu vrača, rumenica izginja, izginjajo bolečine v trebuhu, enako tudi utrujenost. Bolezen, kakor tudi njen potek, lahko potrdijo laboratorijski izvidi. Zdravljenje Sodobni koncept zdravljenja je počitek. Hrana naj bo lahka, brez maščob, bogata z vitamini, zlasti iz skupine B (največ ga je v pšenici, cvetači, soji, kvasu, mesu in v drobovini). Kako se zaščitimo? Popolna izolacija bolnika ni potrebna. Zelo važno je pranje rok vseh, ki pridejo v stik z bolnikom in njegovimi osebnimi Od 27. februarja do 6. marca so v ravenskem Likovnem salonu razstavljali člani Društva koroških likovnikov. Večina med njimi se je predstavila s staro kmečko arhitektu- predmeti (posoda, jedilni pribor, perilo ...) Bolnik mora imeti popolnoma ločen jedilni pribor in svojo brisačo! Vsa njegova posoda se mora pomivati dosledno s čistilom in občasno prekuhati! Če se pojavijo posamezni primeri obolenja, je treba izvajati naslednje protiepidemiološke ukrepe: 1.Dosledno umivanje rok pod tekočo vodo z milom po uporabi WC, pred jedjo in po vsakem umazanem delu. 2. Za sušenje rok je najprimernejša uporaba papirnatih brisač. 3. Dnevno pomivanje vseh delovnih površin, klopi, stolov, tal, oblog, kuhinjske opreme... z dezinfekcijskim sredstvom (ves-fen, desderman) ali z močnim detergentom. 4. Dnevno večkratno čiščenje in dezinfekcija straniščnih školjk in drugih sanitarnih prostorov zlasti šole, VVU in DO). 5. Skrb za čisto okolje in redno odstranjevanje odpadkov in smeti. 6. Poostren higienski režim v šolskih kuhinjah in v kuhinjah vrtcev ter v delavskih menzah (redna menjava kuhinjskih krp, delovnih oblek .. .) 8. Svetujemo, da se v šolah, vrtcih in delovnih organizacijah posveti več pozornosti tistim osebam, ki se nenadoma slabše počutijo, ki spremenijo odnos do hrane ali celo »porumenijo«. Takšnega bolnika je treba takoj napotiti k zdravniku. Le v sodelovanju nas vseh bomo uspeli preprečiti množičen pojav nalezljive zlatenice, ki ji pravimo epidemija. Dr. Marija Vodnjov ro ter s pokrajino in ljudmi: Flori Kotnik s kredami (Kraut-bergerjeva štala, Stara ulica, Šentanel), Franc Boštjan z olji in pasteli (Peca, Vigred, Kope), Stane Bricman z olji (Dobri j e v snegu, Zima), Ferdo Bodner s poli-kolorjem (Slovenjegoriška krajina, V zatišju), Štefan Bobek s pasteli in kredo (Na Dolenjskem, Mlin, Ob Krki), Franc Johman z olji (Tihožitje, Briče, Domačija Toplak) in Danica Hamer z oljem (Vrč). Pri vseh gre za zelo realistično upodabljanje, mogoče je še najbolj zabrisano pri Ferdu Bod-nerju. V železarniško okolje segata — po razstavi sodeč — predvsem dva avtorja. Stanc Bodner je razstavil dve svoji monotipiji: Ra-fuda in Žerjav na odpadu, Matevž Šumah pa je vzel motiv iz kovačnice (kreda). Pri obeh so črte že veliko manj realistične. Vsakega v razred zase bi lahko dali Andreja Grošlja (akvareli: Jabolka z javorovimi listi, Star likalnik, Krizantema; zanimivo, da je pri vseh v ospredje postavil javorove liste), Benjamina Kumpreja z ženskima aktoma (mešana tehnika: Nosečnost, Ležeči akt; na drugi strani pokrajina v temperi) ter Ivana Večka z njegovim Vnebohodom (tempera; že naslov sam pove, da gre za izrazito nerealistično delo). Svoja dela sta razstavljala tudi dva kiparja: Herman Siegfrid z Mute (Mlatič, Žaganje drv — les) ter Mirko Šestir, rezbar. Predstavil se je z likom vodnarja na lesenem krožniku. Razstava Društva koroških likovnikov je bila zanimiva in vredna ogleda, mogoče tudi zato, ker je na enem mestu predstavila dela več ustvarjalcev. Tako se je prav gotovo za vsak okus našlo kaj. Te dni razstavljajo koroški likovniki v Radljah. H. M. KDO NAJ ODGOVARJA ? Pred dnevi je črna zastava pri vhodu v tovarno zopet naznanila smrt našega sodelavca. Tokrat smo izvedeli, da je v prometni nesreči izgubil življenje sodelavec iz topilnice ob 25 TN el. peči. Vest nas je močno prizadela, saj smo izgubili pridnega in vestnega delavca in dobrega tovariša. Celotna izmena se je udeležila njegovega pogreba na Muti. Toda bili smo neprijetno presenečeni, ko smo zaman čakali, kdaj bo zaigrala godba žalostinko. Članov Pihalnega orkestra ravenskih že-lezarjev ni bilo od nikoder. Ljudje so nas, sodelavce rajnega, spraševali: »Kje pa imate godbo?« Starejši železar, ki je že v pokoju, je dejal: »Žalostno, žalostno, na Ravnah imate mogočen orkester, ki lahko iz svoje zasedbe naredi tri muzike, tu pa še ene ni. Mar poznate delavca samo takrat, ko »Švica« v topilnici... ?« Če ne bi sodelovali pri pogrebnem obredu, ne bi vedeli, kam naj se damo, tako nam je bilo nerodno ob njegovih besedah, čeprav nismo bili mi krivi, da godbeniki niso prišli. Tudi zaradi varčevanja menda niso ostali doma, saj je rajni vsa leta dela v železarni tudi plačeval prispevke za godbo od svojih mesečnih prejemkov in si je glasbeno spremljavo na zadnji poti tudi zaslužil. Slišali smo, da se je zataknilo nekje pri obveščanju. Gotovo je kdo, ki je odgovoren za to, in je svoje delo — nalogo zelo nevestno in malomarno opravil. Sodelavci na tej izmeni menimo, da je tako ravnanje neodgovorno. Krivca je treba razkrinkati in tudi ustrezno kaznovati, saj take napake nam niso v prid in ponos. Sodelavec iz TOZD jeklarna IVO ZORMAN O LEOPOLDU SUHODOLČANU Pred kratkim je izšel zadnji roman Leopolda Suhodolčana Snežno znamenje. Prvi avtorjev zapis teksta je za natis pripravil Ivo Zorman, Suhodolčanov bližnji sodelavec in prijatelj. Koroška osrednja knjižnica — Študijska knjižnica Ravne — ga je v torek, 10. marca, povabila, da je obudil spomine na pokojnega pisatelja, spregovoril o njegovem delu in neuresničenih načrtih. Pripravil je bogato uro spominov. O knjigi bomo pisali posebej! Luže Z D R AV J E NALEZLJIVA ZLATENICA — VIRUSNI HEPATITIS RAZSTAVA DRUŠTVA KOROŠKIH LIKOVNIKOV Jezik naš vsakdanji »CVETKA« IZ VIHARNIKA Razveselili smo se skrbi tovariša Ludvika Kotnika z Gozdarstva Ravne za lep in predvsem pravilen slovenski jezik. V glasilu delovne organizacije Lesna Slovenj Gradec Viharnik ga je zmotila tale poved: »Prispevek k poslovnemu uspehu temeljnih organizacij pa bomo ugotavljali na podlagi povečanega učinka dela pri izvrševanju plana temeljnih organizacij in na podlagi posrednega in neposrednega vpliva posameznih opravil na povečanje dohodka temeljnih organizacij, pri čemer bomo povečani učinek dela ugotavljali iz razmerja uporabljenih enot enostavnega dela v preteklem in tekočem letu za enak obseg opravil, dohodek na podlagi posrednega in neposrednega vpliva na izvrševanje plana temeljnih organizacij pa na podlagi samega izvrševanja opravil, primerjanih doseganjem planov posameznih uporabnikov.« Poved je nerazumljiva predvsem zato, ker je predolga in je v njej veliko ponavljanja. KOROŠKI KINEMATOGRAFI V APRILU Koroški kinematografi Črna, Žerjav, Mežica, Prevalje. Ravne, Dravograd in Slovenj Gradec bodo aprila predvidoma predvajali naslednje filme: VANDA NEVADA — ameriški vestern — do 8. 4. NORČIJE RACMANA JAKE — ameriška risanka — do 12. 4. ZAŽELENO JE DOBRO LJUBITI — italijanski znanstvenofantastični film — db 12. 4. BOJEVNIKI PODZEMLJA — ameriški pustolovski film — do 13. 4. DOŽIVLJAJI PRIVATNEGA DETEKTIVA — angleška barvna krimi komedija — 1. do 14. 4. SKRIVNOSTNA UGRABITEV — nemški pustolovski film — 1. do 15. 4. KITAJSKI ZMAJ — hongkonški karate film — 1. do 15. 4. TAVANJE POD SONCEM — švedska barvna drama — 1. do 15. 4. EMANUELA — francoska barvna ljubezenska drama — 2. do 26. 4. BARAKUDA — ameriški triler — 7. do 21. 4. MUPETI GREDO V HOLLYWOOD — angleški barvni luktovni film — 8. do 23. 4. LETEČI ODRED SCOTLATiP VARDA — angleški barvni pustolovski film — 8. do 26. 4. BEN HUR — ameriški zgodovinski spektakl — 9. do 22. 4. EROTIKA NA DELOVNEM MESTU — nemška erotiCna komedija — 8. do 21. 4. VROČE POSTELJE — italijanska erotiCna komedija — 9. do 26. 4. SANJSKI DNEVI — domača ljubezenska drama — 10. do 26. 4. V CAST ZRELIH ZENA — ameriška barvna ljubezenska drama — 14. 4. do 3. 5. DONA FLORA IN NJENA DVA IjlO-ŽA — brazilska komedija — 15. do 30. 4. PLEMENITI TOM — angleški risani in igrani mladinski film — 16. do 30. 4. GODZILA PROTI MEGALONI — japonski barvni znanstvenofantastični film — 22. 4. do 10. 5. SKRIVNOSTNO NASI.EDSTVO — angleška kriminalka — 23. 4. do 6. 5. POROČILO IZ SANKTPAUl.IJA — nemška krimi kronika — 23. 4. do 6. 5. DIGBL NAJVEČ JI PES NA SVETU — angleška komedija — 23. 4. do 5. 5. ZA SAMOSTANSKIMI ZIDOVI — italijanska drama — 24. 4. do 10. 5. D ANDY, PRAVO AMERIŠKO DEKLE — ameriška barvna družbena drama — 25. 4. do 11. 5. NESPRETNI DETEKTIV — ameriška krimi komedija — 28. 4. do 11. 5. Najprej smo jo skušali izboljšati tako, da smo jo razbili na več krajših povedi. Prav zaradi ponavljanja pa je še vedno ostala zapletena, — Poskusimo jo narediti bolj razumljivo s pomočjo oklepajev: »Prispevek k poslovnemu uspehu temeljnih organizacij pa bomo ugotavljali na podlagi povečanega učinka dela (tega iz razmerja uporabljenih enot enostavnega dela v preteklem in tekočem letu za enak obseg opravil) pri izvrševanju plana temeljnih organizacij in na podlagi posrednega in neposrednega vpliva posameznih opravil na povečanje dohodkov posameznih temeljnih organizacij (tega pa bomo ugotavljali na podlagi samega izvrševanja opravil, primerjanih doseganjem planov posameznih uporabnikov).« Tako poved lahko še izboljšamo: »Prispevek k poslovnemu uspehu temeljnih organizacij pa bomo ugotavljali na podlagi boljšega izvrševanja plana (učinek dela pri tem pa iz razmerja uporabljenih enot enostavnega dela v preteklem in tekočem letu za enak obseg opravil) in na podlagi posrednega in neposrednega vpliva posameznih opravil na povečanje dohodka temeljnih organizacij (vpliv pa bomo ugotavljali na podlagi samega izvrševanja opravil, primerjanih doseganjem planov posameznih uporabnikov).« Slovnično in stilistično sicer pravilno poved lahko še »sfrizi-ramo«: »Prispevek k poslovnemu uspehu temeljnih organizacij pa bomo ugotavljali na podlagi boljšega uresničevanja plana (učinek dela pri tem iz razmerja uporabljenih enot enostavnega dela v preteklem in tekočem letu za enak obseg opravil) in na podlagi posrednega in neposrednega vpliva na povečanje dohodka temeljnih organizacij (vpliv pa bomo ugotavljali na osnovi izvajanja opravil, primerjanih z doseganji planov posameznih uporabnikov).« Poved je tako — upamo — postala laže razumljiva. Tov. Kotniku se zahvaljujemo za »temo«, prav tako pa vabimo še druge bralce (predvsem iz železarne!): oglasite se, če vas kdaj zmoti malomaren odnos do našega jezika! Še to: poved (včasih smo ji rekli stavek) je tista najmanjša enota sporočila, ki je lahko tudi že sama sporočilo; nastaja pri upovedovanju. MIROSLAV TOPLER Zima se poslavlja dolga in snežena in se bo čez leto dni ponovno vrnila. Človeku je življenje odmerjeno; ko ugasne, se nikoli ne vrne. Našega sodelavca ni več med nami, tudi vrnil se ne bo. Kruta usoda in resnica življenja ga je vzela — smrt. Rodil se je v delavski družini na Remšniku. Otroška leta je preživljal doma. Kmalu je začel delati. Njegov živahni značaj in iskanje boljšega jutri sta ga vodila skozi več delovnih organizacij. Tako se je ob začetku leta 1977 zaposlil v TOZD jeklarna. Spoznali smo ga kot iznajdljivega in spretnega sodelavca. Delal in služil je skupaj z nami. Skupno smo reševali proizvodne probleme. Ni ostajalo časa, da bi se poglobili in pomagali drug drugemu izven tovarne. Mogoče bi bilo prav, da bi ga bili povprašali po družini, po otrocih, ki doraščata. V pričakovanju, da se ponovno srečamo na šihtu, nas je prehitela kruta vest, da se je na smrt ponesrečil. Najprej nismo verjeli in smo se težko sprijaznili, da ga več ne bo med nami. Kako neusmiljena je usoda do mladega življenja. Nikogar ne vpraša in z nikomer ne poravnava, pač pa jemlje svoj davek — življenja. Ko stojimo ob tvojem grobu in se poslavljamo za vedno, se ti zahvaljujemo za tvojo prizadevnost in pripravljenost, ki je bila značilna zate. Naj ti bo lahka slovenska zemlja! M. B. Stefan grajner Vse manj je delavcev, ki bi v jeklarni dočakali takšno starost, kot si jo imel ti, Štefan. In zdi se nam, da tako klenih ljudi narava ne daje več. Tvoje vztrajanje med nami je prekinila bolezen in sedaj še smrt. V svojem življenju nisi poznal lahkega dela. Že med vojno so tebe in svojce izselili Nemci, leta 1944 pa si se priključil NOB. Kasneje si se zaposlil v železarni in opravljal vrsto del v kovačnici, pripravi vložka, livarni in jeklarni. Ure in ure si vestno upravljal žerjav. Sam visoko nad nami v livni jami. Morda je prav ta samota in trdo delo vplivalo nate, da si se včasih po lestvi spustil med sodelavce z nasmeškom na obrazu, vedno pripravljen za šalo. Takšnega smo te poznali, kot da nikoli v življenju nisi imel težav. Življenje pa je težka pot in marsikatero breme, ki ga mora nositi človek, je zanj pretežko, pa vendar ga nosi. Dragi Štefan! Zal je pote prišla smrt ravno v času, ko se prebuja pomlad — naj lepši čas v letu, ki si ga težko čakal po dolgi zimi. Ob tem poslednjem slovesu izrekamo sodelavci jeklarne iskreno sožalje tvoji ženi, otrokom in vsem sorodnikom. Mirko Krajnc IIATELIJA FILATI-I.ua FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELUA FILATELIJA FILATELIJA FILA JUBILEJ SAMOSTANA IZ VELJUSA »Sveta bogorodica milostiva« (Eleu-sa) je samostanska cerkev v vasi Ve-ljusa poleg Strumice. Zgradil jo je strumiški episkop Manuel leta 1080. Od 13. stoletja pa do leta 1913 je bil samostan podrejen svetogorskemu samostanu Ivirona, v katerem se še danes hrani bogato arhivsko gradivo z dragocenimi podatki o zgodovini samostana v vasi Veljusa. V drugi polovici 12. stoletja so samostan dogradili in odkrili ostanke fresk, ki so verjetno delo slikarja iz Nereza pri Skopju. Najstarejše freske hrama so po vsem sodeč delo solunskih mojstrov in so iz časov od leta 1085 do 1093. Vsebujejo zelo specifične ikonografske in iskonološke likovne značilnosti srednjeveškega slikarstva Makedonije in bizantinske umetnosti nasploh. Poleg sodobnega duha graditeljske kulture bizantinske metropole Veljusa danes hrani tudi ostanke razkošnega okrasa mozaičnih tal in marmornate plastične dekoracije iz 11. stoletja. Ob tisočletnici samostana je dala skupnost JPTT 3. marca v prodajo priložnostno znamko za 3,50 din po likovni obdelavi akademskega slikarja Dimitrija Cudova. Znamko je natisnil zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v večbarvni tehniki v polah po 25 znamk. Istega dne je bil izdan tudi priložnostni ovitek za 2,50 din oziroma ovitek »prvega dne« FDC po 6 din. DOPOLNJEN PROGRAM IZDAJANJA ZNAMK ZA LETO 1981 Skupščini JPTT je bil 28. februarja predložen med drugim tudi osnutek sklepa o dopolnitvi in spremembi programa izdajanja priložnostnih poštnih znamk v letu 1981. Predlagani osnutek predvideva tri nove izdaje. Gre za znamko za 3,50 din, na kateri bo reproducirana podoba tovariša Tita, povezana pa je z dnevom mladosti 25. majem. Druga izdaja ima evropski značaj. Gre za serijo dveh vrednosti po 8 in 13 din, posvečeno donavski konferenci. Shod Jugoslovanskih samoupravljavcev, ko se proslavlja 40-letnica vstaje Jugoslavije, bo zaznamovan tudi filatelistično z znamko za 3,50 din. S programom izdajanja priložnostnih znamk za to leto Je predvideno, da bo ob Jubileju vstaje v Jugoslaviji izdana serija z dvema vrednostlma. Po predlogu, poslanem skupščini, naj bi imela ta izdaja osem vrednosti, da bi bile udeležene vse naše socialistične republike in avtonomne pokrajine, ki so dale svoj prispevek socialistični revoluciji narodov in narodnosti Jugoslavije. Vse znamke bodo imele nomi-nalo 3,50 din. f. u. St. 6/1981 INFORMATIVNI FUŽINAR REKREACIJA IN ŠPORT ROKOMET MED TOZD Stroji in deli: industrijski noži 32 : 30. V prijateljski tekmi, ki je bila po kvaliteti in rezultatu podobna ligaškemu tekmovanju, so delavci strojev in delov premagali industrijske nože z 32 : 30. Pri zmagovalcih sta se kot strelca izkazala Garb 7 in Bur jak 6 zadetkov, pri poražencih pa je bil najuspešnejši Metulj s 6 zadetki. PLAVANJE Na mladinskem državnem prvenstvu v Cerknem 7. in 8. marca so plavalci Fužinarja dosegli naslednje rezultate: Kosova je bila prva na 400 m mešano in 100 m delfin. Tu je postavila državni rekord za mladinke, druga pa je bila na 200 m mešano. Cesnikova je bila prva na 100 m in 200 m hrbtno. Pesičer je bil 2. na 200 m in 3. na 100 m hrbtno, Sovine pa 3. na 100 m prsno in Ambrož 3. na 200 m hrbtno. NAMIZNI TENIS Kvalifikacije pionirjev V Mariboru se je na polfinalnem turnirju pomerilo šest ekip. Prvo mesto je osvojila Murska Sobota, drugi so bili naši pionirji. S tem so se Špegel, Jamšek in Bezjak uvrstili v finale republiškega pionirskega prvenstva. Druga republiška liga V Celju so se že tretjič pomerile moške ekipe Ingrada, Fužinarja in Mute. Najmlajši igralci Fužinarja: Auprih, Vrečič, Jamšek in špegel so premagali Muto s 5 : 4 in Ingrad s 5 : 2. Republiško prvenstvo posameznikov V Murski Soboti se je pomerilo 64 posameznikov v članski konkurenci. Med našimi tekmo-yalci je imel največ uspeha Bolan Pavič, ki si deli 5.-8. mesto. V četrtfinalu ga je premagal kasnejši zmagovalec Kovač iz Murske Sobote. Med dvojicami sta se Janežič in Pavič prebila do polfinala, kjer sta izgubila z novima prvakoma Urhom in Savnikom s 3 : 1. ROKOMET V Andražu v Savinjski dolini je bil odigran rokometni turnir ženskih ekip v počastitev dneva žena. Prvo mesto je osvojila ekipa Fužinarja, ki je premagala Šmartno z 12 : 9 in Andraž z 9 : 6. NOGOMET V pripravljalnem obdobju za bodoče prvenstvo so igralci Koroške — Fužinar odigrali že tretjo in četrto prijateljsko tekmo. Tudi tokrat so se pomerili z republiškimi ligaši. V Šmartnem so igrali neodločeno 1:1. Zadetek za naše je dosegel Jezernik. V prvi tekmi na domačem terenu pa so premagali renomirano ekipo Železničarja iz Maribora z 1: 0 z zadetkom Goloba. Mladinci slabši kot lani Pomlajena selekcija mladincev je gostovala v Šmartnem in izgubila prijateljsko tekmo z 1: 3. V prvenstvenem srečanju pa so igrali v Slovenski Bistrici in izgubili z Osankarico z 0 : 5. ODBOJKA I. zvezna liga — ženske V Nišu sta se pomerila direktna kandidata za obstanek v ligi —■ domači Študent in Fužinar. Po dramatični igri so naše odbojkarice izgubile z 2 : 3, potem ko so že vodile z 2 : 0 v nizih in povedle, v odločilnem petem nizu z 8:2. Porazu v petem nizu (14:16) so botrovali naporno tekmovanje, številni navijači ter sodnik; resnici na ljubo pa moramo priznati, da je našim dekletom tudi zmanjkovalo moči in zbranosti, povrh vsega jih je še zapustila športna sreča. V tekmi proti državnim prvakinjam Radničkemu iz Beograda so naša dekleta ponovno zaigrala po svojih močeh dobro. Priznati pa so morala premoč reprezentantk in izgubila srečanje z 0 :3. Praktično imajo naša dekleta samo eno možnost, da ostanejo v zvezni ligi: zmagati morajo v neposrednem dvoboju z ekipo IMT iz Beograda, ker sta ostala nasprotnika — Rijeka in Mladost — dejansko premočna, da bi ju naša ekipa ob tej formi premagala. I. B zvezna liga — moški Vsak komentar k igri članske ekipe Fužinarja je nemogoč in nelogičen. Fantje znajo zmagovati in prikazati vrhunsko odbojko tako po tehnični plati kakor tudi po borbenosti. Znajo pa tudi izgubiti na domačem terenu proti slabim ekipam. V 11. kolu so po hitrem postopku porazili vodilnega Železničarja iz Osijeka s 3 : 0. Vsi so igrali dobro in borbeno ter s prikazano igro navdušili številne gledalce. V 12. kolu je Fužinar gostoval v Borovu in izgubil srečanje z 1: 3. S tem porazom je naša ekipa izgubila vse praktične možnosti, da bi ujela vodilno ekipo Že-ljezničarja. II. zvezna liga moški Še dve zmagi Mežice Na gostovanju v Kamniku so Mežičani s težavo premagali borbene domačine, ki se borijo za obstanek v ligi. V 12. kolu pa so doma gostili ekipo Bovca. Mežica je zmagala s 3 : 0 in se še bolj učvrstila na prvem mestu. Mislinja že odpisana V Bovcu so se Mislinjčani ogorčeno borili za zmago, ki bi jim pomenila morebiten obstanek v drugi zvezni ligi. Izgubili so z 2 : 3. Z enakim rezultatom so na domačem terenu izgubili tudi z Uljanikom iz Pule. II. zvezma liga — ženske Tudi ženska ekipa Mislinje je izgubila odločilne tekme z najtesnejšim rezultatom 2 : 3. Naj- prej v Kopru in nato še na domačem terenu proti Poreču. Rezultati republiških lig Moški: Žerjav — Savinjska 3 : 2, Žerjav — Topolšica 3 : 0, Dobrije — Stavbar, mladi 3 : 2, Dobrije — Savinjska 2 : 3. Ženske: Dobrije — Tabor 2: 3 in Mežica — Dobrije 0 : 3. Š. F. STRELJANJE Strelska družina »Knez Pepi« je izvedla tradicionalno tekmovanje za »zlato puščico«. Udeležilo se ga je 14 strelcev. Priljubljeno trofejo je osvojil Ivan Ovčar z 265 krogi. Sledijo: Branko Kajnik 257, Anton Štrekelj 254, Bojan Plevnik 252, Metka Kajnik 250 itd. Isti strelci so tudi dosegli normo 250 krogov za nastop na občinskem tekmovanju. Strokovni odbor za strelski šport pri OZTKO Ravne je organiziral občinsko tekmovanje za »zlato puščico«. Sodelovalo je 8 strelcev iz strelske družine »TON« Mežica in 5 strelcev iz strelske družine »Knez Pepi« Ravne. Zmagal je Edi Praper, SD »TON« Mežica, s 562 krogi, drugi pa je bil Ivan Ovčar SD »Knez Pepi« Ravne s 542. Sledijo: Albin Perko, SD »TON« Mežica, 510, Avgust Gerdej, SD »TON« Mežica, 505 itd. Norma za nastop na republiškem tekmovanju je 540 krogov, kar sta dosegla Edi Praper SD »TON« Mežica ter Ivan Ovčar SD »Knez Pepi« Ravne. 6 MEDALJ ZA ATLETE KAK V februarju je bilo v Celju atletsko prvenstvo SR Slovenije v dvorani. Dokaj uspešno so se ga udeležili tudi naši atleti in atletinje, ki so osvojili 6 medalj, večina med njimi pa je izboljšala tudi svoje osebne rekorde. Pri starejših mladincih in mladinkah so se izkazali: v teku na 60 m — Marko Hovnik z rezultatom 7,1 sek. in 4. mestom ter An- dreja Vavče, ki je bila z 8,0 sek. četrta. V skoku v daljavo je Zdenka Herman osvojila 3. mesto s skokom 512 cm, Matko Kadiš pa je bil s 660 cm drugi. Uspešen pa je bil tudi v troskoku s 13,46 m — tretji. Pri članih in članicah sta bila uspešna: Darja Lihteneger z 2. mestom in 169 cm v skoku v višino ter Mitja Kadiš, ki je s skokom 691 cm osvojil 2. mesto v skoku v daljavo ter s 14.05 m 3. mesto v troskoku. M. K. PROGRAM DELA ŠPORTNE KOMISIJE AMD RAVNE ZA LETO 1981 Za bolj ali manj aktivne člane: — tradicionalno tekmovanje na Ravnah rally »Štajerska '81« (8 ekip) — udeležba na drugih osmih rallyih v Sloveniji (4 ekipe) — tekmovanje na rallyju »Sutjeska '81« (2 ekipi) — tekmovanje na hitrostnih dirkah (1 ekipa). Za člane in simpatizerje avto-moto društev ter za vzgojo drugih uporabnikov cest in prometnih sredstev: — tekmovanje mopedistov, kolesarjev in motoristov v Črni (avgusta, v okviru turističnega tedna; pokrovitelj in sofinanser Turistično društvo Črna) — tekmovanje kolesarjev in mopedistov na Ravnah (v okviru občinskega praznika; pokrovitelj ni sofinanser KS Ravne) — kolesarsko tekmovanje šolske mladine (za varnost v prometu) — organizacija tekmovalnega dela na društvenem pikniku. Večjo pozornost bo pri AMD Ravne treba nameniti nekaterim problemom, s katerimi se srečujejo motorizirani člani društva in občani (sedaj sta najbližji tehnični bazi v Celju in v Mariboru; ureditev prometa; obnova in gradnja cest; še bolj zastopati interese članov itd.). Turistični avtorally »Štajerska '80« Na lanskem avtorallyju »Štajerska '80« je tekmovalo šest naših voznikov. Stol Kontrast Silvo Razgoršek je v sedmih nastopih zbral 200 točk, Rudi Ramšak v šestih 154, Edo Kotnik v petih 61, Bojan Rodošek v treh 50, Milan Pogorelec v dveh 26, Niko Kralj pa je zbral 20 točk. A. K. PLANINCI SO ZBOROVALI Okrog 400 članov Planinskega društva Ravne se je zbralo na rednem letnem občnem zboru 14. februarja ob 17. uri v Nami na Ravnah. Predsednik društva Pavel Stropnik je najprej pozdravil goste, nato pa podal poročilo o delu v letu 1980. S poročili so ga dopolnili še načelniki posameznih odsekov ter blagajničarka. Gostje — podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Bu-čer, častni član PD Ravne Gre-«gor Klančnik ter predstavniki drugih društev in družbenopolitičnih organizacij — so v pozdravnem govoru pohvalili društvo in mu zaželeli v prihodnje še veliko uspehov. Razprava po poročilih je spet potrdila, da so koroški ljudje bolj pripravni za delo kot za govorjenje. Člani PD Ravne so nato spregovorili o svojem letošnjem delu: prostovoljno bodo skrbeli za red na svoji postojanki na Na-ravskih ledinah, PD Prevalje bodo pomagali graditi dom na Uršlji gori, organizirali bodo več pestrih izletov, med planinci bodo širili Planinski vestnik in akcijo — zbiranje sredstev za planinsko postojanko na Kredarici, poglobili bodo sodelovanje s pobratenimi planinci PD Ma-glič iz Gorazda v Bosni. Na občnem zboru so sprejeli tudi sklep o povišanju članarine na 100 din. Za ta denar bodo drugo leto — ob 30-letnici društva — vsi člani prejeli tudi jubilejno značko. Na koncu so izvolili še nove člane upravnega odbora in za predsednika ponovno potrdili Pavleta Stropnika. Nekateri naj- zaslužnejši so prejeli tudi skromna priznanja. Po občnem zboru je zapel Koroški oktet, nato pa se je začelo planinsko rajanje. (Povzeto po poročilu Milene Šuler) POHOD NA STOL Tudi koroški planinci so se 21. februarja pridružili pisani množici na 16. pohodu po planinah pod Stolom; vzpon na 2238 m visok vrh bi bil zaradi snega preveč tvegan. Kondicijsko slabše pripravljeni so ostali pri Valvasorjevem domu, kjer so prisluhnili svečanosti. Drugi pa so se podali na zahtevno pot. Organizatorji so se potrudili in pot deloma utrdili in poskrbeli za varnost. Planinci so ugotovili, da je bil pohod prav tako naporen, kot če bi se povzpeli na vrh Stola. že 1. 1968 je jeseniški občinski odbor ZZB NOV odločil, da vsem udeležencem pohoda podelijo posebno spominsko značko. Ta je nekakšno priznanje za vse napore. Letos je sodelovalo nad 40 takih, ki so se pohoda udeležili že desetič, en planinec pa je bil na vseh pohodih. Še letos bo ponovna priložnost za vzpon, saj bo MO PD Prevalje predvidoma v juniju priredil izlet na Stol. Vabljeni! Andreja čibron ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ZELENBREGA Da ni bila letošnja dolga zima preveč pusta in dolgočasna, smo krajani vaške skupnosti Zelen-breg — Tolsti vrh 24. 1. 1981 organizirali 13. tradicionalne zimske športne igre v sankanju in smučanju. Znane so že daleč naokrog in njihov namen je v tem, da se srečajo in rekreirajo kmetje in mladina iz tega kraja in tudi še drugi. Iz leta v leto je tekmovanje bolje pripravljeno, zato je tudi udeležba temu primerna. Letos je bilo skupno 150 tekmovalcev, k vzdušju pa je pripomoglo tudi lepo vreme. Najprej so se po Račelovem vrhu pomerili smučarji v smuku. Pri mlajših moških je zmagal Marjan Paradiž, pri starejših pa Jože Rože j. V ženski konkurenci je bila udeležena samo ena tekmovalka Anita Pečolar. Pri pionirjih do 12 let je bil prvi Boris Rane. 3 km dolga sankaška proga se je začela na Jankovem vrhu, cilj pa je bil pri Vajtu. Kljub velikemu številu udeležencev je tekmovanje potekalo brez zastojev. Pri moških do 35 let je bil prvi Lenart Smrečnik, pri tistih nad 35 let pa Martin Saberčnik. Pri ženskah do 30 let je zmagala Silva Tominc, pri tistih nad 30 pa Terezija Tominc. Med pionirji do 12 let je slavil Milan Meš-njak, pri pionirkah pa Tanja Rane. Po tekmovanju je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in praktičnih nagrad pri kmetu Maku, kjer je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo ter veselo rajanje ob zvokih Koroških jeklarjev. Posebej sta bila nagrajena najstarejši tekmovalec Alojz Lesjak in najstarejša tekmovalka Alojzija Broman ter pohvaljena vsakoletna zmagovalka Terezija Tominc. Za uspeh iger se moramo zahvaliti vsem tekmovalcem, organizatorjem, posebej pa organizacijam, ki so nam denarno pomagale (samo kmetijska zadruga Trata Prevalje ni imela denarja za rekreacijo kmetov!). Štefka Čas SPOROČILO UREDNIŠTVA Avtorjem prispevkov dolgujemo nekaj pojasnil. 1. Akcija nova »glava« Informativni fužinar je zaključena. V njej je sodelovalo precej naših delavcev, zadnjo besedo pa imajo strokovnjaki — oblikovalci in arhitekti. Z novim napisom vred bomo objavili vse prispele predloge v eni od naslednjih številk. 2. Naš list naj ne bi širil obsega. K temu nas silijo vedno večje cene papirja in dogovor s tiskarno. Tu in tam izdamo številko, ki ima 20 str., norma pa je 16. Zato se zgodi, da mora kak prispevek počakati 14 dni. Tokrat se je to primerilo člankom: »Kršitve in nezakonitosti v železarni v 1. 1980«. »Kršitve delovnih obveznosti v januarju in februarju 81« in tekstu »Gripa« v rubriki Zdravje. Brali jih bomo v 7. št. 15. aprila 1981. Urednik ZAHVALA Ob odhodi v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD RO obratu pil in OO sindikata za spominsko darilo in izkazano pozornost. Marko Krajnc ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Štefana Graj-nerja se iskreno zahvaljujemo aktivu Zveze borcev železarne za venec in denarno pomoč, sodelavcem tozdov jeklarna in ETS, stanovalcem stolpnice št. 4 na čečovju ter vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala godbi na pihala za žalostinke, tov. Florjančiču in Kranjcu za govora, g. župniku pa za pogrebni obred. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla, sin in hčerki ZAHVALA Ob boleči izgubi moža Avgusta Jeharta se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala njegovim sodelavcem tozda je-klovlek in OO ZS za humano pomoč, saj ga niso pozabili tudi v času njegovega zdravljenja. Hvala za govor pri odprtem grobu. Žena Olga s hčerko Anito ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Konrada Odra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence, cvetje in so nam denarno pomagali. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala godbi železarne Ravne, pevcem Društva upokojencev Prevalje, tov. Avgustu Štreklju za poslovilne besede v imenu krajevne skupnosti Prevalje ter gosp. dekanu za pogrebni obred in poslovilne besede. Žalujoči: žena Antonija, hči Erika, vnuk Jaro, sinova Beno in Rajko z družino ter ostalo sorodstvo. Fotografije za to številko so prispevali: foto krožek OS Prežihov Voranc, F. Rotar in oddelek za informiranje. J/ M?m um m iRIOT HITI