ŠT. 8    1934/35   V R T E C   LETNIK 65
P.J. Stahl - A.A
Maruška
(Dalje.)
xm.
Na cilju. — In potem.
Maruša je spala fcot spiš na strmi pečiui, ki jo oblivajo motski valovi. Spiš, a obenem čutiš, da si vprav nad prepadom, in slišiš grozeče bučanje Talovja. Za hipec ji je smehljaj spreletel obličje. Nenadoma se je pre-budila, se malce dviguila in debclo pogledala. Čečvik je še vedno sedel naslonjen na inizo, medtem ko je otaman aial sredi sobe. Videti je bilo, da je užaljen vstal. Hekel je:
>Vi hočete torej takol Naša dežela brez mej, brez vojakov, brez edinosti je kakor hiša, odprta vsem vetrovom. Naši 6osedje 8O jako bcdasli, ker na» napadajo, a vse bodo dobili zavoljo naših prepirov.«
»Da, nasi prepiri! In največji vzrok je, ker hočeta dva poveljevati.c je odgovoril mrzlo ČeČTik. »Z združenimi močmi se moramo bojevati. Drugega upanja, druge resitve ni.<
Otamanu je bilo, kot bi ga žgal z žarečim železom. Premeril je nekaj-krat sobo kot ranjen lev. Odpr) je okno in pogled se mu je potopil v nočno femo. Bil je tolikšen mir in otamaa tako razburjen, da se je Maruši zdelo, da sliši, kako otamanu razbija ra*,dvojeno srce, čeprav je bila na drngem koncu izbe. Nočni mir in hlad sta ga osvežila in pomirila io zopet je sedel Cečviku Dasproti, ki je nadaljeval:
>Zahtevarao, da se za nekaj časa odporeš oiamaustvTj, ker vemo, da onega drugega siUta v rusko naročje le nevoščljivost in tvoja slava. Zato ne bo nihče pozabil tvoje velike žrtve. Nasprotnol Mar prijatelji, ki me pošiljajo, ne vedo, koliko te velja ta odločitev?«                                       
>In če nas kljub temu nesrečbež izda?<               '                              

I         >Preden  bo  zlofiin  izvrsil,  bo mrtev,«  odvrne mirno  čečvik.  >Hvala
Bogu, da je on edini izdajica v Ukrajini. In nad njim čuje nekdo, lci ne 1 bo nUcoli dovolil kaj takega.c
I        Na mizi  je  ležalo  pero, Črnilo in papir.  Otaman  je  prijel  za pero.
I ČeČvik se je ozrl  na Maruso.  Mali tovarišici ni bilo dobro. Prijatelj je    ' r fcahteval od otamana nekaj tako težkega, da se je ta po vsej pravici jezil.   J | ČeČvik se je gluhi in nemi deklici naamehjul, hoteč reČi, naj bo mirna.   | !   Otaman je  pisal, pretebtaval  vsako besedo in po pravici. Ni šala, Če s©   » [  Žlovek odpoveduje otamanstvu v korist drugemu, slabšemu otamaim. Ko je končal, je pomolil pismo Čečviku: >Na,<  ma je rekel, ^si zadovoljen?« '        Čečvik ga prebefe in odgovori: »Zadovoljeo? Prav gotovo nisem; zakaj
L življenje bi dal, da bt bil ti na mestu onega, ki misli, da je boljši od tebe. I Ali na UkrajLno sem ponosen radi te tvoje Žrtve. Ti si storil več kot vsi I drugi; U si se odrekel oblasti, da resis Ukrajino, dasi ne ves, ce w bo [ posrečilo! Pomiri se! Dal si nam v roke edino karto, ki z njo moremo ie ," dobiti igro.< Čečvik je zganil pismo in ga skril t ročaj bodaia, ki ga je nosil pod obleko.
>Kdaj ga boš prinesel na cilj?c ga je vprašal otaman. >Kdaj bo izvedel, da sem pripravljen tudi pod njegovim poveljstvom bojevati se za Ukrajino?«
>Ali ne ves, kdo mi ukazuje in kdo mi je to nasyetoval?< vprasa Čečvik. >Tisti ga bodo prvi brali. A zamudil ne bom niti minute, to mi laKko verjames, da prinesem čimprej tvoje pismo drugemu otamanu. In Če ne bo šlo vse po sreČi, Če tudi pismo ne bi pomagalo, bodi prepričan, da ga bom raztrgal na kosce kot bi ne bil napisan.t
Vstal je. Maruša je vsa ganjena planila k prijatelju. »Poljubi roko, ki je napisala to pismo!< ji veli Čečvik.
Prijela je roko relikega otamana in mu jo spoštljivo poljubila. Ločili bo se. Zadnje besede so bile: »Vee za Ukrajino!* Pustila sta zamisljenega otamana, stojeČega na pragu in odsla proti mestnim vratom. Ceste so bile zapuŠČene. Prehodila sta kakUi sto korakov, ko se je Marusa obrnila in ozrla na otamanovo hišo. Njegova velika senca je bila še vedno na ptagu. >Ali bo rnogel braniti Čigirin?« je vprašala velikega prijatelja. >Da, ce ga bodo napadli. A naši sovragi imajo lažje delo kot a silo osvajati mesta.c
»A Če bi ga končno le napadli?<
L        »Prej bo obležal mrtev na bojiŠČu kakor da bi se predal sovragu.«
I        »Prav gotovo,« je rekla navdušeuo Maruša in plosknila z rokami. Nista
se vračala po isti poti, ker je hotel Čečvik na SToje oči videti še druge dele mesta. Bilo je mrtvo. Na sto in sto korakov vsaksebi sta srečavala poatavne možake. Eden izmed njih je priČel godca, videč njegovo veliko postavo, ogledovati tako od blizu, da se je Maruša že tresla od strahu. >Ali je predrzen ali pa otročji,« je rekla potibem velikemu prijatelju. »Radoveden   je,<   pravi   Čečvik.   >Njegovi nameni niso slabi. Sijajni | Ijudje bo ti Čigrinci. V ogenj bodo šli kakor na sprehod.* I         Ko sta popotna prišla do mestnih vrat, je kakor iz zemlje zrasel pred P njima orjaski  kozak. Imel je meter dolge brke in jima zastavil pot kot I  karaenit  stolp. l         >Kdo sta?< je TptašaL I         »Poštenjaka, dobri moli I         >Kam gresta?«
I         >K poatenim ljudem. Ali hočeS, da ti kaj zapojem?c I         >Ljubim petje. Kar začnilc
                   114     
\joobc je poigiasao pei: »cojie tnoi ponoci; joucaj poaoet uuehJotto^H
kovi okoli. Ko se zdi, da vse spi, takrat imejte oči, da ras kdo ne preseoeti.«^H >Tvoja peaem mi ugaja in ravno za zdaj velja,< je rekel boječnež. >Pojdi^H
flvojo potl Ko sem te pred arami pustil v niesto, ne da bi ti kaj rekel, eeni
ai dejal, da moram na povralku spozsati tvoj glas.«
>Tu je stražil, ta je stražil!* je rekla Maruša zadovoljna. >Vrata ni«>
bila zapuščena. Toliko boljel«
Zunaj pred vrati se je vila pot kot Črua kaČa po zeleni travnati pf©-
progi. Slavci so peli to ooč po vseh Trtovih čigirinskega mesta kakor **
stavo.  »Jutrnji zarji in tudi upanju prepevajo,« je rekla Maruša.
XIV. Srečanje.
Štirraajst dni po sestaaku z velikim  otamanom ata se lepega vefera
stajri  pevec in Maruša pofasi bližala požgani vasici. Njono potovanje ni
bilo prijetoo. Niti potrebnega počitka si nista dovolifa. Crne kolobarje sta
imela okrog oči; sonce ju je  obžgalo po obrazu, obleka je bila prašaa.
OBtnice suhe in noge so jiina pokrivali žulji. A Jdjub temu sta jo Čvrsto
ubirala ia se mirno pogovarjala. Na vsej dolgi poti nista srečala žive diise.
Vse je bilo tiho in 2apuščeno. Pogostokrat ata že videla hise v razvalinah,
i    cazrušeiie kmetije, opustošena  polja, razoraoe  vrtove in  obžgano drevje-
'   Pred očmi jima je stala vas, ki jo je še pred kratkim uničil ogenj. Nad
kupt razralin se je Še vrtinčil dim. Na koncu ata odkrila razdrt vodnjait.
»Malo vode ti bo dobro delo.c pravi Čečvik Maruši. Seže v vrečo, ki jo je nosil na hrbta iii potegne iz aje leseoo skodelico in jo napolnil 8 svežo in čisto rodo. >Če hočeš, bova večerjala« — Dadaljoje ČeČvik.
Kruh, malo soli iu  voda ]e bila vsa njuna večerja.
»Ali je Batnrin veliko mesto?«  vpraea nato Marusa.
»Da; pa bova kljub temu nasla pravo pot.<
»No, Maruša, ali si se okrepila?« jo vpraša prijatelj.
Skocila je na noge, vrgla vreco cez ramo in že sta spotita odsla po poii. »Preden bo večernica vzšla, bova že pri naddnjeprski gomili.«- pravi ffčvik deklici. Ti grobori, ki jim domačini pra\*ijo kurgani, so hribi po-s.:-|jne oblike; najdeŠ jih povsod, v Ukrajini. Če izročilo ne laže, pokrivajo ej griči trupia onih, ki so padli za domovino. In kadar jih kmetovalci pr^-kopavajo, v resaici zadenejo bodisi z lemežem, bodisi z vilami na orožje, prstane io zakopane ogrlice, In Teliki prijatelj se ni zmotil. Večernica Se ? i prijadrala na nebo, ko sta žc zagledala obrise gomile. Z cjenega vfha sta videla reko Dnjepr, ki se je svetila kot izbrušeno jeklo. Na drugi strani so se dvigali gozdnati griči, ki se jim je vznozje skriTalo že v terai, vrhove je pa obsevala rdeča veferna zarja. Oddaleč je bilo čuti zamolklo bučaflj* vode.  Zdaj   pa  zdaj  je gaJebji  krik   pretrgal  gluho  tiboto.
:5e pesmi manjka tej Čarobni podobi. pa bi bila popolna,« je re^el \cliki  prijatelj  Maruši. >Kaj mislis, ali naj zapojem  Dnjepru?«
>Prav. Dcbro si se izmislil. Sediva in počakajva.* je rekla. Stari godec je vzel gosli in zapel z moČaim glasom, da je ^ečk.rat odjeknilo od got*"->Pu8tite nam polja, pustite nam etepe! čigave so? Ali ne nase? Bojte se nedolžuib solzal Oblivale bodo nekoč tistoga, ki so zavoijo njega tekle. Bojte se, če molci človek, ki sie ga po nedolžnem udarili! Knuta še ^ nikoli duse ubila. V ajej se kupiči le srd.<
Pesem je bila kratka, a odločna. IšČoče slarČeve oči so bile uprte v Dujepr. Tudi Maruša jih ui odmaknila od reke. Y locju pod skalovjero
115
se je zadrl galeb. Velikemn prijaieljn so zažarele o& in iznova je zapel: »Na celem svetu ne najdeš veej^ga nesrečneia kot je Ukrajinec iz doma-čije izgnan. Ce že živeU ne mot-e v njej, mora umreti v domovlni svojih očetov. NaietUte, kar hočete: v njej bo umrl in vi z ojim.*
Spet sta siišala galeba, a zdaj že bliže. Od gora je še odinevalo: >Nare-dite, kar hočete: v njej bo Umrl...<. kar priplove iz visokega locja, odkoder sia dvakrat slišala gal^ba. ozek čoln. Naglo je drsel po reki in krenil v raHJhen naraven zaliv baš nasproti aaddnjeprski gomili. Čeprav uioža, ki je veslal, ni bilo mogoče razločiti, se je veudarle poznalo, da je močan in ureri. Roka mu je sukala veslo kot igračko in ladjica je drsela kot bi jo nesel veter.
>Maruša, čas je, da greva k reki,< pravi pevec Brž sta bila tam. Va-lovi so tiho oblivali obtežno cvt*tje in pusčali ozek trak belkastih pen.
>Upam, da vaju spet vidim zdrava in vesela,« je spregovoril dobro znani glas. Lahek Čoln je že IeLal na obrežnem pesku in zravea Čolna se je z brsiio naslnnja) na w»\& dohrodušm kmetič, stari Kniš.
>Bog daj  grečo in zdravje!*  mu je odgovoril veliki prijatelj.
>Kako je, dete?c je vpralal Marušo in zapičil vanjo bistre oči.
>Prav dobro!* mu je odgovf)rila. >}n Taras?«
>Ni   te  pozabil.<                                                                  (Dalje.)