959 2020 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 630*116(497.452Tržič) Prejeto: 14. 9. 2020 Matija Zorn izr. prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana E-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si Irena Mrak izr. prof. dr., Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 7, SI–3320 Velenje E-pošta: irena.mrak@siol.net Matjaž Guček mag., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: matjaz.gucek@zgs.gov.si Mauro Hrvatin dr., znanstveni sodelavec, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana E-pošta: mauro.hrvatin@zrc-sazu.si Matevž Novak dr., znanstveni sodelavec, Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI–1000 Ljubljana E-pošta: matevz.novak@geo-zs.si Vodne ujme in gospodarjenje z gozdom v porečju Tržiške Bistrice IZVLEČEK Porečje Tržiške Bistrice se skoraj v celoti ujema z območjem občine Tržič, saj meje občine v večji meri sledijo raz­ vodnici. Porečje zaznamujeta raznolika geološka zgradba in razgibano površje, z velikimi razlikami v nadmorski višini ter strmimi pobočji. Večino porečja porašča gozd, v katerem je že stoletja prisotna gospodarska raba. Meteo­ rološki podatki kažejo, da se količina padavin v zadnjih desetletjih zmanjšuje, hkrati pa je vedno več intenzivnih padavinskih dogodkov, ki povzročajo spremembe v okolju ter ogrožajo ljudi in infrastrukturo. KLJUČNE BESEDE naravni viri, naravne nesreče, vodne ujme, hidrološke spremembe, gozdno gospodarjenje, Tržič ABSTRACT FLOODS AND FOREST MANAGEMENT IN THE TRŽIČ BISTRICA RIVER BASIN The Tržič Bistrica river basin almost entirely corresponds to the surface area of the Municipality of Tržič, with the municipal boundaries for the most part following the drainage divide. The river basin is marked by the diverse 960 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 geological structure and mountainous terrain with big altitude differences and steep slopes. Most of the river basin is covered by forest, which has been subject to economic use for centuries. According to the meteorological data, the quantity of precipitation has been decreasing over the last decades in parallel to the increasing trend of high intensity precipitation events causing changes in the environment as well as posing a threat to people and infrastructure. KEY WORDS natural resources, natural disasters, hydrological disasters, hydrological changes, forest management, Tržič Uvod1 Porečje Tržiške Bistrice leži na severu Slovenije, v Srednjih Karavankah. Zanj je značilna velika po- krajinska pestrost, ki se kaže v raznolikih pokrajin- skih enotah. Na severu izstopa greben Karavank, ki z najvišjim vrhom Košutnikovim turnom sega do nadmorske višine 2133 m. Za Karavanke so značilna prisojna pobočja, ki jih sestavljajo večinoma mezo- zojski apnenci in dolomiti. Gorsko podnebje se od- raža zlasti v rastju, saj je gozdna meja na le 1700 m nadmorske višine. Nad njo je pas alpskega rušja, nad njim pa alpski travniki, ki segajo vse do vrha grebena Košute. Za porečje Tržiške Bistrice je značilna pe- stra geološka sestava, saj so zastopane kamnine iz karbona, perma in triasa (peščenjaki, skrilavi glinav- ci, konglomerati, breče, apnenci, dolomiti, laporovci, keratofir, porfir). Na tej podlagi se je razvila razve- jana rečna mreža. Najbolj izrazite so doline Tržiške Bistrice, Lomščice in Mošenika, ki imajo izrazito hudourniški značaj. Skladno s padavinskim režimom so viški na vodotokih v jeseni in spomladi. Območje so prvotno poraščali predalpski bukovi in smrekovi gozdovi, na silikatni podlagi pa predalpski buko- vi gozd z belkasto bekico. Danes je zaradi stoletne gospodarske rabe naravna drevesna sestava gozda ponekod močno spremenjena. Gozdovi poraščajo že več kot 70 % porečja.2 V spodnjem delu porečja so uravnane ledeniško- -rečne terase Tržiške Bistrice, imenovane Dobrave. Nekdaj so jih poraščali gozdovi hrasta gradna in bele- ga gabra, danes so tu predvsem kmetijska zemljišča.3 Najslikovitejši del doline Tržiške Bistrice je Dov- žanova soteska, ki hkrati spada med geološko najza- nimivejša območja Slovenije. Tržiška Bistrica se je na tem odseku globoko vrezala v kamninsko podlago in razkrila najpopolnejše zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika, starih med 300 in 260 milijo- nov let.4 Najbolj zastopane kamnine v soteski so: sivi glinavec in meljevec, rjavi kremenov peščenjak, temni plastnati apnenec in beli kremenov konglomerat iz zgornjega karbona, rdečkasti apnenec Dovžanove 1 Del raziskave je bil izveden v okviru raziskovalnega programa »Geografija Slovenije« (P6-0101), ki ga financira Javna agen- cija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 2 Mrak, Sledovi, str. 1. 3 Prav tam. 4 Novak in Mrak, Naravni spomenik. soteske in črni plastnati apnenec iz spodnjega perma ter raznobarvna trbiška breča in rdeči grödenski pe- ščenjak iz srednjega perma.5 Med številnimi fosilni- mi ostanki so najpogostejši foraminifere, brahiopodi, krinoidi, školjke, polži, glavonožci in trilobiti.6 Kamninsko sestavo območja je na začetku 20. stoletja slikovito opisal naravoslovec in geolog Fer- dinand Seidl (1865–1942): »Divje romantiška Dolža­ nova soteska je zarezana skozi jedro oboka, ki je ondi prepočen in čudno porušen. Začetek in najbolj ozki kos soteske je globoko zasekan v strmo postavljene plasti tem­ nega fuzulinovega apnika. V skalnatih stenah ob potoku so plasti nabrane v male čudno zavite ostrokotne gube. Orjaški pritisk gorotvornih sil jih je nagubal. Nad str­ mimi stenami pa so iz tega apnenca izklesane visoke, vitke, slikovite piramide in roglji. Te nenavadne oblike so mogle nastati zato, ker so ondi kamenine silno razko­ sane v razmerno male grude. Grude pa so strmo pokoncu postavljene. Preperevanje in zlasti razdevajoči vpliv iz­ podnebne padavine (dežnice) sta razširila presledke med plastmi …, in tako so bile zasnovane slikovite piramide, ki najbolj budijo pozornost v tej krajini. Nova Bornova cesta je speljana skozi naguban fuzulinov apnenik v pro­ doru [slika 1] in se potem s pomočjo dveh serpentin popne na višjo stopnjo. Kjer se cesta obrne po prvem ovinku na­ zaj proti jugu, in pa nad vzporednim kosom višje ride, ondi kipi navzgor mogočno skalovje, zgrajeno iz strmo stoječih plastij svetlo sivega, rudečkastega in rujavega apnika. V njem so se ohranili razun fuzulin še razno­ lični drugi svedoki bujnega živalstva gornjekarbonskega morja. Višje ob cesti (proti žagi) tvorijo podlago apnencu oblastni, več nego meter debeli skladi kremenčeve labo­ re.7 Bela je kakor mleko in lisasta od nadrobljenih ko­ sov črnega kremenca. Tudi labora je usedlina karbonske tvorbe. Nad sotesko je slikovit slap Bistrice, ali prav za prav skakalec (kaskada). Trda labora je namreč zastavi­ la potoku pot, in ga sili, da čez njo skoči kakor čez orjaški jez, da doseže nižji del struge pri soteski. Strmina, ki čez njo pada mogočno bučeče vodovje, je vsa založena z ve­ likimi kosi odkrhane labore in od kosa do kosa preskakuje razpenjeni potok nizdol.«8 5 Novak, Depositional environment, str. 247–268. 6 Čretnik in Golež, Dovžanova soteska (http://www.dedi.si/ dediscina/386-dovzanova-soteska (13. 7. 2020)). 7 Labora je zastarel izraz za konglomerat (Geološki terminološki slovar, str. 150). 8 Seidl, Slovenska zemlja, str. 87; gl. tudi Knific, Bornovi, str. 301–302. 961 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 Vodnatost Tržiške Bistrice Tržiška Bistrica je hudourniški vodotok, kar po- meni, da so zanjo značilni po eni strani zelo nizki pretoki v obdobju pomanjkanja padavin (absolutni minimalni letni pretoki so na vodomerni postaji Pre- ska pod 1,6 m3/s), po drugi strani pa tudi zelo hi- tro naraščanje pretokov v času intenzivnih padavin (absolutni maksimalni letni pretoki so na vodomerni postaji Preska tudi več kot 71 m3/s). Ob največjih pretokih vodostaj močno naraste in takrat reka tudi poplavlja. V slovenskem gorskem svetu se zaradi podneb- nih sprememb kažejo nekateri trendi, povezani s pretoki vodotokov. V obdobju dobrega pol stoletja tako pri gorskih vodotokih opažamo zmanjševanje absolutnih minimalnih letnih pretokov, povprečnih minimalnih letnih pretokov in povprečnih srednjih pretokov, pri večini vodotokov pa tudi zmanjševanje povprečnih maksimalnih letnih pretokov. Stanje je nekoliko drugačno pri absolutnih maksimalnih let- nih pretokih, pri katerih nekateri vodotoki prav tako kažejo zmanjševanje, pri drugih pa opažamo nara- ščanje.9 Tržiška Bistrica pri pretočnih spremembah ni iz- jema (preglednica 1; sliki 2 in 3). Tudi pri njej opa- žamo zmanjševanje absolutnih minimalnih letnih pretokov, povprečnih minimalnih letnih pretokov, povprečnih srednjih pretokov in povprečnih mak- simalnih letnih pretokov, naraščajo pa absolutni 9 Hrvatin in Zorn, Trendi, str. 31; Hrvatin in Zorn, Recentne spremembe, str. 126–127; Hrvatin in Zorn, Podnebne, str. 9. maksimalni letni pretoki. V obdobju 1961–2018 so absolutni minimalni letni pretoki upadli za 0,91 m3/s oziroma za dobrih 36 %, povprečni mini- malni letni pretoki za 0,39 m3/s oziroma za slabih 12 %, srednji povprečni letni pretoki za 0,78 m3/s oziroma za slabih 15 % in povprečni maksimalni pre- toki za 3,98 m3/s oziroma za dobro četrtino. Po drugi strani so absolutni maksimalni letni pretoki narasli za 14,47 m3/s oziroma za dobro četrtino. Upadanje pretokov sicer kaže, da je v vodotoku povprečno manj vode kot nekoč, a nas naraščanje ab- solutnih maksimalnih pretokov hkrati opozarja, da lahko tudi v prihodnje pričakujemo zelo visoke vo- dostaje in posledične poplave. Slovenske gorske reke so imele še pred nekaj de- setletji izrazit snežno-dežni pretočni režim. Zaradi snežnega zadržka so bili pretoki najmanjši pozimi in zaradi taljenja snega je spomladi nastopil glavni pre- točni višek. Poleti je sledil drugotni pretočni nižek in zaradi jesenskega dežja še drugotni višek. Danes ni več tako, saj je zaradi količinsko in časovno skrom- nejše snežne odeje (v bližnjem Podljubelju se je med letoma 1961 in 2018 število dni s snežno odejo več kot prepolovilo s 95 na 45 dni na leto) ter močnejše evapotranspiracije opazno upadanje pretokov v pozni pomladi in na začetku poletja ter naraščanje pretokov med oktobrom in decembrom, kar kaže na »zamuja- nje« zime. Zato je jesenski (dežni) višek marsikje že presegel spomladanskega (snežnega), zimski in po- letni pretočni nižek pa sta skoraj povsem izenačena.10 To opažamo tudi pri Tržiški Bistrici (slika 4). 10 Hrvatin in Zorn, Podnebne, str. 9. Slika 1: Najožji del Dovžanove soteske, kjer so visoke vode Tržiške Bistrice pred izgradnjo predora leta 1895 redno uničevale infrastrukturo, ki je omogočala povezavo med Tržičem in Jelendolom (foto: Matija Zorn). 962 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 11 Arhiv hidroloških podatkov (http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/ (21. 7. 2020)). Za ugotavljanje trendov smo uporabili Mann- -Kendallov test ter Theil-Senovo cenilko (Senov naklon). Mann-Kendallov test je neparametrični test za ugotavljanje monotonega trenda. Pozitivna vrednost označuje naraščajoč Vodne ujme Zapise, da Tržiška Bistrica »zelo dere«, najdemo v virih iz druge polovice 18. stoletja,12 poročila o po- plavah pa se zgostijo s časopisnimi viri. V prvi polo- vici 20. stoletja so bile močnejše poplave na primer v letih 1907, 1922, 1934, 1937, 1938, 1940, predvsem v jesenskih mesecih. Škodo so povzročale predvsem trend, negativna vrednost pa kaže na padajoč trend (Hrva- tin in Zorn, Trendi, str. 15; Hrvatin in Zorn, Recentne spre- membe, str. 108). Pri izračunih smo si pomagali s program- skim orodjem MAKESENS (Mann­Kendall test for trend and Sen’s slope estimates) 1.0 (Salmi et al., Detecting trends). V preglednici 1 so predstavljene tudi vrednosti ravni zaupanja, (začetnega) trendnega stanja leta 1961, (končnega) trendnega stanja leta 2018 ter absolutne in relativne trendne razlike. Ab- solutna trendna razlika je razlika med končnim in začetnim trendnim stanjem, relativna trendna razlika pa je razlika med končnim in začetnim trendnim stanjem, izražena v odstotkih. Trendno vrednost za izbrano leto lahko izračunamo po enač- bi: trendna vrednost za leto x = Senov naklon * (trendno leto x – začetno trendno leto) + začetna trendna vrednost. 12 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu, str. 70. Preglednica 1: Trendi absolutnih minimalnih letnih pretokov, povprečnih minimalnih letnih pretokov, povprečnih srednjih letnih pretokov, povprečnih maksimalnih letnih pretokov in absolutnih maksimalnih letnih pretokov Tržiške Bistrice v obdobju 1961–2018.11 Mann- Kendallov test raven zaupanja Senov naklon trendno stanje 1961 trendno stanje 2018 trendna razlika 1961–2018 trendna razlika 1961–2018 Z % Q m3/s m3/s m3/s % absolutni minimalni pretoki –4,03 99,9 –0,02 2,49 1,59 –0,91 –36,35 povprečni minimalni pretoki –1,26 pod 90,0 –0,01 3,33 2,94 –0,39 –11,61 povprečni srednji pretoki –1,75 90,0 –0,01 5,22 4,44 –0,78 –14,92 povprečni maksimalni pretoki –2,93 99,0 –0,07 15,06 11,08 –3,98 –26,43 absolutni maksimalni pretoki 1,05 pod 90,0 0,25 56,90 71,37 14,47 25,43 Slika 2: Padajoči trend a) absolutnih minimalnih letnih pretokov, b) povprečnih minimalnih letnih pretokov, c) povprečnih srednjih letnih pretokov in d) povprečnih maksimalnih letnih pretokov Tržiške Bistrice v obdobju 1961–2018. Slika 3: Naraščajoči trend absolutnih maksimalnih letnih pretokov Tržiške Bistrice v obdobju 1961–2018. Najvišja vrednost na desni pomeni poplavo leta 2018, druga najvišja vrednost pa poplavo leta 2007; izstopa tudi pretok leta 1986 (gl. preglednico 2). 963 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 na cestni infrastrukturi. Pogosto je bila poškodovana cesta, ki vodi iz Tržiča v Jelendol in Medvodje.13 O hudourniški poplavi v začetku oktobra 1907 beremo: »Tukaj sta Tržiška Bistrica in Mošenik napra­ vila mnogo škode, ker je v predilnici zelo velik del sveta odneslo in železnično pot razdejalo, kakor tudi baronu Bornu veliko lesa odneslo, tudi dva velika jeza, Krišel­ novega in Smukovega je odnesla in še na vse strani trga. Cele smreke je nesla s koreninami skozi trg. Ako bi ne bilo pomoči, bi porušila še predilnični magacin. V ponedeljek je že upadla in sedaj je šele videti, koliko škode napravi taka povodenj.«14 Večja hudourniška poplava je bila prav tako v za- četku oktobra 1922: »Močan naliv v petek zvečer je povzročil v celem okolišu veliko povodenj. Potok Bistrica je tako narastel, da je voda odnesla večino mostov. Škoda, ki je nastala, se še ne da ugotoviti.«15 Spomladi (marca) 1934 je sledila naslednja ve- čja poplava: »Razdivjana Bistrica je tokrat dosegla in deloma presegla katastrofalno povodenj l. 1922. V svo­ jem zgornjem teku je napravila veleposestniku Bornu ogromno škodo. Odnesla mu je dva mostova, podrla cestno škarpo v dolžini 30 m in zasula cesto na debe­ lo z rečnim gramozom. Odplavila je velike količine lesa in napravila tudi sicer veliko škodo. Cesta v Dolino, ki jo oskrbuje veleposestnik Born sam, bo za splošni pro­ met najmanj mesec dni zaprta. Ta zapora bo napravila voz nikom ogromno škodo. … Prav tako kakor pri Bornu je Bistrica pustošila tudi pri tovarni Ch. Moline. De­ lovodja in delavci so vso noč stražili in čistili v smrtni nevarnosti jezove in zatvornice, da so jih očuvali več­ jega razdejanja. Tovarna sama je bila morala ustaviti obrat, vse pa je bilo zagrnjeno v temo, zakaj tudi lastna elektrarna ni mogla delovati zaradi prevelike vode. – V Tržiču je dvignila Bistrica jez pod mostom državne ceste in ima skrbnik jeza veliko škodo. Nižje doli na Loki je zopet utrgala veliko plodne zemlje, v Podbrezju pa se je razlila čez njive in travnike in pobrala vse, kar ji je pri­ šlo na pot. Na vodo mislimo žalibog samo takrat, kadar 13 Knific, Bornovi, str. 301. 14 Gorenjec 8, 12. 10. 1907, št. 41, str. 5, »Dopisi«. 15 Slovenec 50, 10. 10. 1922, št. 222, str. 3, »Dolina pri Tržiču na Gorenjskem«. je velika, takoj pa pozabimo na njo, če se vrne v svojo strugo. ... Tržiško Bistrico pa bo tudi treba regulirati, ker bo sicer kmalu resno ogrožena vas Loka z vsemi hišami ob vodi. Med javna dela tržiškega sodnega okraja spada tudi regulacija Bistrice in Mošenika. – Vihar pa je na­ pravil tudi sicer izredno škodo na strehah in kozolcih. Pometal je opeko in prevrnil vse, kar ni trdno stalo. Lju­ dje so mislili, da je sodni dan.«16 Poročilo omenja regulacije struge. V porečju Tr- žiške Bistrice so zaradi težav s hudourniki do leta 1994 protihudourniška dela izvajali na trinajstih vo- dotokih – na sami Tržiški Bistrici v Jelendolu, Dolini, Dovžanovi soteski, Na Jamah in Čadovljah.17 Ome- nja tudi »pozabljanje« naravnih nesreč. Raziskave so pokazale, da se je poplav izpred desetih let spomnila še približno polovica ljudi, manj kot 10 % ljudi pa je ohranilo spomin na ujme pred več desetletji.18 Večji vodni ujmi sta bili tudi novembra 1937 in 1938.19 O poplavi novembra 1938 beremo: »Nenava­ dno hitro je postala struga Tržiški Bistrici pretesna. Po nočnem nalivu je pričela že zjutraj svoje pogubno delo, ki ga nadaljuje od ure do ure. Cesta v Puterhof je na mno­ gih mestih v velikih dolžinah dobesedno odrezana. Mo­ stove in jezove je voda gladko odnesla. Po vodi se valijo velike množine lesa. Največje je razdejanje v Puterhofu, kjer se ob žagah barona Borna nabirajo ogromne mno­ žine hlodov, tramov in desk. Vsa ta zaloga lesa uničuje ceste in naprave. Voda si je marsikje izbrala popolnoma novo strugo. Veliko škodo bo trpel Born, pa tudi številni delavci in vozniki, ki ne bodo našli prej zaslužka, dokler ne bodo naprave in ceste zopet urejene. Bistrica odnaša tudi mostove, ki vodijo do raztresenih kmečkih domov v Dolini, in uničuje jezove kmečkih žag. Pri jezu nad pa­ pirnico na Slapu delavci z velikim naporom varujejo, da količine lesa ne zamaše zadnjega predora, ki je še odprt. Narasla je Bistrica tako visoko, da je v Tržiču opoldne že prestopila breg nad mostom sv. Janeza. Kmalu popoldne je voda odnesla jez pod mostom sv. Janeza, ki je bil nov šele pred nekaj leti, in s tem se je višina vode skozi mesto nekoliko znižala. Ob strugi prekladajo povsod les in vsak zaskrbljen čuva svoje imetje. – Tudi Mošenik, ki priha­ ja od Sv. Ane in se v Tržiču izliva v Bistrico, je silno narastel. Na mnogih krajih je zalil pota in pri delavski naselbini, ki je nad tržiško klavnico, si je izbral popol­ noma novo strugo. Nekaj družin je že moralo izprazniti občinsko stanovanjsko hišo, ker je ogrožena. – Fužinska podjetja so morala popoldne ustaviti svoj obrat, ker je voda zalila kolesa.«20 Vsi zapisi se berejo zelo »aktualno«, saj o poško- dovani (cestni in vodni) infrastrukturi ter težavah z lesnim plavjem beremo tudi danes. Ob vodni ujmi 16 Jutro 15, 16. 3. 1934, št. 62, str. 3, »Tržiško Bistrico je treba nujno regulirati!«. 17 Šturm in Zemljič, Pregled hudournikov, str. 205. 18 Komac et al., Geografski vidiki, str. 57. 19 Knific, Bornovi, str. 303. 20 Amerikanski Slovenec 47, 16. 12. 1938, št. 241, str. 1, »Velike povodnji«. Slika 4: Sprememba pretočnega režima Tržiške Bistrice na vodomerni postaji Preska med obdobjema 1961–1990 in 1991–2018. 964 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 novembra 1996 so zapisali: »Ko voda v Tržiču nara­ šča, že vemo kam moramo oditi. Problemi ponavadi na­ stajajo na istih krajih …«,21 ob ujmi novembra 2000 pa: »Tržičani so vajeni, da po obilnem deževju prihrumi skozi mesto narasla Tržiška Bistrica …«.22 Naslednja večja poplava je bila julija 2002: »Zad­ nja leta se ujme v tržiški občini vrstijo druga za drugo.« Narasli hudourniki so »prizadeli zasebno lastnino v na­ seljih, ceste, vodotoke, kmetijske površine in gozdove ...«.23 Ujma se je ponovila dobro leto kasneje, novem- bra 2003: »Žal se je ponovila zgodba izpred treh let, ko je Tržiška Bistrica prav tako na praznik Vseh svetih prestopila bregove in hudo poškodovala obrežje ob strugi skozi mesto. Tokrat je bila voda iz Jelendola in Doline še bolj uničujoča. Že v Medvodjah, Jelendolu in v Ča­ dovljah je prestopila bregove, zalila in odnašala ceste ter ogrozila nekaj hiš. Hudo je poškodovala cesto pred skalnim predorom v Dovžanovi soteski, zalila nekatere prostore v Tovarni kos in srpov ter se ponovno zajedla v brežino pri stanovanjskih blokih na Cankarjevi cesti in tudi pri telovadnici ob novi osnovni šoli ...«.24 Ob po- plavi so zapisali: »Razglašati stoletne vode je v Tržiču že povsem smešno, saj se z uničujočo povodnjo srečujejo skoraj vsako leto, tudi letos …«.25 Sledita vodni ujmi julija 200526 in septembra 2007.27 Pri slednji je bil zabeležen najvišji maksimal- 21 Saje, Narava ni edini krivec, str. 6. 22 Saje, Podivjana reka, str. 5. 23 Saje, Narava se je zarotila, str. 5. 24 Košnjek, Tržiška Bistrica, str. 3. 25 Šubic, Za 300 milijonov, str. 1. 26 Šubic, Huda ura, str. 1. 27 Sušnik et al., Visoke vode, str. 7–14. ni pretok Tržiške Bistrice 155 m3/s,28 do sedaj najvišji maksimalni pretok (195 m3/s; preglednica 2)29 pa je bil zabeležen ob zadnji hudourniški poplavi konec oktobra 2018.30 Pretoka sta imela več kot 50- oziro- ma 100-letno povratno dobo. Ob zadnji ujmi oktobra 2018 smo lahko v me- dijih med drugim brali: »Gromozanska škoda v občini Tržič, uničeni so kilometri cest in 20 mostov. … Vodna ujma je ponoči vas Jelendol z okoli 190 prebivalci odre­ zala od sveta. Danes so jim zagotovili elektriko, vodo in hrano, obvozno cesto bi lahko vzpostavili v dveh dneh, medtem ko bo sanacija glavne ceste trajala precej dlje. Ujma, kakršna je kraj nazadnje prizadela leta 1938, si­ cer ni terjala življenj, povzročila pa je veliko škode ...«.31 Nastala škoda je bila ocenjena na 10 milijonov evrov, od tega največ na vodni infrastrukturi (slika 5).32 28 Prav tam, str. 13. 29 Novak in Mrak, Ujma, str. 72. Na vodomerni postaji v Pre- ski je bil najmanjši pretok izmerjen 14. 7. 1993 (0,731 m3/s) (prav tam, str. 69). 30 Visoke vode, str. 6 (https://www.arso.gov.si/vode/poro%C4% 8Dila%20in%20publikacije/Visoke%20vode%20in%20po- plave%20med%2028.%20in%2030.%20oktobrom%202018. pdf (21. 4. 2020)); Novak in Mrak, Pogledi, str. 123–135; Novak in Mrak, Ujma, str. 68–75. 31 Delo, 30. 10. 2018, »Gromozanska škoda v občini Tržič, uničeni so kilometri cest in 20 mostov« (dostopno tudi na: https://www.delo.si/novice/slovenija/gromozanska-skoda-v- -obcini-trzic-erjavec-na-kraj-nesrece-poslal-helikopter-vi- deo-108247.html (21. 4. 2020)). 32 Poplave v Tržiču (https://www.sta.si/2593412/poplave-v-tr- zicu-povzrocile-10-milijonov-evrov-skode-na-vrsti-trajna- -sanacija (21. 4. 2020)). Slika 5: Vodna ujma oktobra 2018 je poškodovala cestno in vodno infrastrukturo (foto: Grega Bahun). 965 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 Preglednica 2: Najvišji vodostaji in pretoki Tržiške Bistrice na vodomerni postaji Preska med letoma 1958 in 2018, ko je reka tudi poplavljala.33 leto datum vodostaj (cm) pretok (m3/s) 1958 14. 12. 240 1965 28. 9. 240 1966 4. 11. 240 1982 14. 11. 240 109 1986 28. 8. 260 133 1986 23. 11. 97,7 1999 26. 10. 100,05 2003 1. 11. 245 115,22 2007 18. 9. 154,82 2010 17. 9. 97,7 2018 30.10. 316 195,35 Vodna ujma oktobra 2018 (slika 6) je bila posle- dica izjemno velikih količin padavin, ki so v nekaj urah padle v povirju Tržiške Bistrice – v Jelendolu je v slabih petih urah padlo več kot 100 mm dežja ozi- roma 21,10 mm/h.34 Zato je reka s pritoki odnašala velike količine kamninskega gradiva in lesnega plavja (slika 7). Velika količina lesnega plavja je poveza- na tako z njegovo veliko količino, ki se že nahaja v strugi (predvsem v bolj odmaknjenih predelih), kot z drevnino, ki pride v strugo zaradi bočne hudourniške erozije ob samem vremenskem dogodku, različnimi lesnimi proizvodi zaradi izkoriščanja gozda in nepri- 33 Novak in Mrak, Ujma, str. 72. 34 Prav tam, str. 69, 71. merno skladiščenim lesom. Na količino gradiva vpli- vajo tudi neprimerno grajene gozdne prometnice.35 Ob poplavi v občini Tržič novembra 1996 smo lahko prebrali: »Upravljavci hudournikov ocenjujejo, da bi na vodnih strugah in poteh ob njih nastajalo ob neurjih manj škode, če bi bilo v gozdovih več reda. Odpadki lesa namreč ob povodnjih zamašijo prepuste za vodo na po­ teh, odnaša material v struge, voda pa poplavlja v nižjih legah. … Slabo vzdrževanje gozdnih cest in traktorskih vlak, sečnja na golo in neizvajanje gozdnega reda pa do­ kazano vplivajo tudi na povečanje erozije tal in odnaša­ nje raznih materialov z vodo.«36 Sanacijska dela po ujmi oktobra 2018 so na šir- šem območju Dovžanove soteske izvajali poleti 2019 in ob tem dodatno preoblikovali strugo Tržiške Bi- strice, ki je zdaj večinoma »obzidana« (slika 8). Kak- šne bodo posledice tovrstne sanacije, bodo pokazale prihodnje ujme. Gospodarjenje z gozdovi Med preventivne ukrepe zoper hudourniške po- plave spadajo premišljeni posegi v povirne dele pore- čij, med katere uvrščamo tudi sonaravno gospodar- jenje z gozdom ter sprotno urejanje hudournikov.37 Rastje (njegova višina, struktura in razporedi- tev) deluje kot pomemben »filter« med padavinami in tlemi. Zmanjšuje moč dežnih kapljic in količino padavin, ki dosežejo tla, ter s koreninskim sistemom povezuje prst. S spreminjanjem rabe tal človek vpliva 35 Novak in Mrak, Pogledi, str. 130. 36 Saje, Narava ni edini krivec, str. 6. 37 Novak in Mrak, Ujma, str. 68. Slika 6: Pretok Tržiške Bistrice v Tržiču 30. oktobra 2018 (foto: Manca Volk Bahun). 966 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 na vse te funkcije rastja. Z večjepovršinskimi pose- ki se močno poveča količina padavin, ki neposredno padejo na tla, s čimer se poveča površinski odtok in s tem možnost poplav.38 Velika gozdnatost Slovenije (okrog 60 % površja države) do določene mere ugo- dno (zaviralno) vpliva na površinski odtok, po drugi 38 Zorn, Erozijski procesi, str. 58. strani pa nanj negativno vplivajo neprimerno grajene ceste in gozdne vlake, ki koncentrirajo padavinsko vodo in pospešujejo njeno površinsko odtekanje. Ne- gativno vpliva tudi pospeševanje rastišču neprimer- nih drevesnih vrst, ki so gospodarsko donosnejše.39 39 Prav tam, str. 61. Slika 7: Vodotoki so ob vodni ujmi oktobra 2018 prenašali velike količine kamninskega gradiva in lesnega plavja (foto: Grega Bahun). Slika 8: »Obzidana« struga Tržiške Bistrice po sanaciji struge po ujmi oktobra 2018 (foto: Matija Zorn, september 2020). 967 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 Gozdnatost občine Tržič se je od leta 1956 (63 % površja občine) do danes povečala za 10 % in je po gozdnogospodarskih načrtih 72,6 %.40 Še bolj očiten pa je trend naraščanja lesne zaloge, ki je bila leta 1958 195 m3/ha,41 medtem ko je danes 403 m3/ha.42 Če je prvi podatek »ugoden« za zmanj- ševanje površinskega odtoka, pa drugi podatek po- meni, da se gozdni sestoji starajo,43 starejši gozdni sestoji pa so lahko slabše odporni na ujme.44 Zato je ključen ukrep »prilagajanja gospodarjenja z gozdovi … povečevanje stabilnosti in odpornosti gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme …«.45 Proti uj- mam so bolj odporni mešani sestoji oziroma sestoji z ohranjeno naravno drevesno sestavo ter raznomerni, predvsem prebiralni sestoji. Odpornost sestojev lah- ko povečamo z njihovo ustrezno nego in obnovo.46 Vloga gozda se je na Tržiškem skozi zgodovino spreminjala. Gozd je bil vseskozi pomemben za pri- dobivanje drv za ogrevanje, stavbni les za hiše in go- spodarska poslopja ter steljo za živino. Gozdovi so v preteklosti omogočali tudi gozdno pašo. Poleg moči vodotokov je bil gozd ključnega pomena za razvoj in- dustrije in obrti v Tržiču.47 Pomembni uporabniki gozdov so bili fužinarji in kovači, saj je bilo oglje osnovno sredstvo za njihovo obrt. Do srede 19. stoletja gozdovi niso bili podrob- neje razmejeni, kar je vodilo v njihovo precejšnje opu- stošenje. Prvi poskus, da bi ustvarili »red« v gozdnih posestih in gospodarskih razmerah, je iz leta 1758, ko je bil opravljen popis gozdov, z namenom ureditve preskrbe prebivalstva z drvmi in omejitve njihovega opustošenja. Podobno so z uvedbo Terezijanskega gozdnega reda za Kranjsko leta 1771,48 po katerem je bilo gospodarjenje prepuščeno svobodnemu preu- darku lastnika v okviru predpisov o gozdnih kulturah, hoteli zagotavljati oskrbo prebivalstva z lesom in drv- mi ter ohranitev vrednosti gozdov za lastnika. Lastnik po predpisih ni smel sekati več lesa, kot je bil letni prirastek. Velika težava pa je bilo pomanjkanje uspo- sobljenih ljudi, ki bi nadzorovali izvajanje določil.49 Leta 1800 je bila izvedena velika gozdna »anke- ta« z namenom popisa stanja, ugotovitve razsežno- sti uničenja gozdov in določitve možnega poseka, 40 Gozdnogospodarski načrt … Jelendol; Gozdnogospodarski načrt … Tržič. 41 Mohorič, Zgodovina, str. 207. 42 Gozdnogospodarski načrt … Jelendol; Gozdnogospodarski načrt … Tržič. Del spremembe je treba pripisati različni metodolo- giji določanja lesne zaloge, a je trend naraščanja lesne zaloge v tržiških gozdovih kljub temu jasen. Gozdarji »na ogroženih območjih priporočamo … zmanjšanje lesnih zalog ter povečanje stopnje raznomernosti gozdnih sestojev, saj so takšni sestoji odpor­ nejši proti vetru« (Klopčič et al., Vplivni dejavniki, str. 343). 43 Poljanec, Gozd, str. 18. 44 Jakša, Naravne ujme, str. 183, 252. 45 Poljanec, Gozd, str. 65. 46 Ščap et al., Naravna obnova, str. 196. 47 Mohorič, Zgodovina, str. 144. 48 Perko, Terezijanski gozdni red, str. 330–337. 49 Mohorič, Zgodovina, str. 148. predvsem na območjih intenzivnega oglarjenja in izdelovanja skodel ter na območjih planin. Glavna želja je bila ustavitev uničevanja in ohranitev goz- dov, v katerih bi lahko zagotavljali potrebne količine lesa za fužine. Glavni uvedeni ukrep je bila določi- tev gozdnega oskrbnika, ki bi imel nadzor nad vsemi gozdovi, določal in urejal posek po gozdnem zakonu, oglarjem brezplačno odkazoval drevje, ki ga za oglje lahko posekajo, ter kaznoval prekrškarje. Med usme- ritvami so bili tudi konkretnejši predlogi, na primer stroga prepoved sečnje gozda nad ljubeljsko cesto, saj bi sicer sneg in zemeljski plazovi uničili cesto.50 Stroga zaščita gozdov je bila vpeljana pod franco- sko upravo, pri čemer je bila glavna naloga gozdnega oskrbnika preprečevanje nadaljnjega uničevanja goz- dov, poročanje o prekrških gosposki in kaznovanje prestopnikov.51 Leta 1852 je bil sprejet gozdni zakon,52 ki je pomenil prelomnico v dotedanji gozdni politiki. Poglavitni cilji gozdne politike so postali ohranitev gozdnih tal, skrb za obnovo gozdov, preprečevanje uničevanja gozdov, uvedba obveznega pogozdovanja posekanih zemljišč, prepoved paše v pomlajenih goz- dovih ter v javnem interesu ureditev zaščitnih pasov v gozdovih. Gozdni zakon je prav tako predpisal go- spodarjenje na podlagi meritev, obdavčitve in klasifi- kacije gozdnih sestojev. Leta 1853 je v veljavo stopil Zakon o odkupu in uravnavi zemljiških služnosti,53 s katerim so bile kmečke pravice v gozdu razveljav- ljene, uveljavljeno pa je bilo načelo, da jih je treba odkupiti.54 Leta 1873 je tržiška veleposest prešla v roke Kranjske industrijske družbe (KID), ki je imela ve- lik interes, da uredi načrtno gospodarjenje. Zemljišča so zaokrožili predvsem z zamenjavami in odkupo- vanjem ter se kasneje lotili obsežnega pogozdovanja opustošenih območij. KID je leta 1885 pripravil prvi gozdnogospodarski načrt za to območje. Težave mu je povzročala nedostopnost oziroma neodprtost goz- dov.55 Glavni namen KID je bil stalen in izdaten vir oglja za plavže na Javorniku in Jesenicah. Težavo je pomenilo dovažanje oglja do Tržiča, predvsem pot skozi Dovžanovo sotesko. Reševali so jo s trtastim mostom, ki jim ga je Tržiška Bistrica vedno znova odnašala.56 Leta 1891 je tržiške gozdove odkupil baron Ju- lij Born,57 s katerim se v zgodovini tržiških gozdov začenja obdobje sistematičnega gospodarjenja z goz- dovi ter gradnje gozdnih poti, gospodarskih poslopij 50 Prav tam, str. 156. 51 Prav tam, str. 158. 52 Avstrijski gozdni patent (Valenčič, Gozdarstvo, str. 420, 445). 53 Valenčič, Gozdarstvo, str. 445, 453. 54 Mohorič, Zgodovina, str. 162, 164. 55 Prav tam, str. 164, 172. 56 Prav tam, str. 170, 176. 57 Za družino Born gl. Knific, Bornovi. 968 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 in naprav za predelavo lesa. Na cesti Tržič–Jelendol je bil prebit tudi predor (slika 1), ki je omogočil lažji prevoz lesa. Baron se je urejanja celotne posesti lotil z jasno vizijo, pri čemer je želel velik del razvoja vezati na izkoriščanje vodne moči Tržiške Bistrice.58 Nov gozdnogospodarski načrt je dal med letoma 1905 in 1907 izdelati Julijev sin Karl Born. Izvedli so geodetske meritve in posneli vse spremembe v sesto- jih.59 Karl Born je gojil enodobne čiste sestoje, kar je bilo z vidika gospodarjenja enostavnejše. Večinoma so gospodarili golosečno z obhodnjo 90 let, v strmih skalnatih predelih pa so z varovalnimi gozdovi go- spodarili prebiralno z obhodnjo 100 oziroma 120 let.60 Način obhodnje je bil računsko strogo določen, da bi na lastni žagi pridobili čim močnejšo hlodo- vino. Celotna zasnova gospodarjenja je temeljila na ekonomskih učinkih z zagotavljanjem lesa in varo- valnih učinkov v strmih predelih. V jelendolskih goz- dovih je prevladovala smreka, kot posledica dolgolet- nega oglarjenja, zaradi ekonomske zanimivosti pa so jo močno pospeševali. Danes vemo, da smreko »veter, sneg, plazovi in usadi najpogosteje poškodujejo ...«.61 Razmere na območju Ljubelja so bile drugačne.62 Večinoma je šlo za gozd v zaostrenih razmerah, saj je bil velik delež gozdov težje dostopen. Uveljavila se je sečnja na golo z umetno pomladitvijo. Sestoji so bili pogosto »pretrgani« zaradi plazov. Na stanje gozdov sta pomembno vplivali agrarna reforma v času med svetovnima vojnama in svetovna gospodarska kriza, v času katere so v Jelendolu zmanj- šali sečnjo in omejili proizvodnjo. Sečnja gozdov se je do leta 1934 zmanjševala, zatem pa so ponovno za- čeli sekati večje količine (med 19.000 in 30.000 m3 letno). Na stanje gozdov je pomembno vplivala tudi druga svetovna vojna. Po njej so sledili izredni poseki lesa, ki so po obsegu močno presegali letni prirastek. Posekali so tudi tri- do štirikratne količine letnega prirastka. Številni gozdarski strokovnjaki so opozar- jali na težavo čezmernih sečenj in njihove negativne posledice (tudi v obliki povečanih pretokov hudo- urnikov), zato so leta 1950 sečnjo omejili na raven letnega prirastka. Velik poudarek so namenili tudi racionalni obnovi, negi in varovanju gozda.63 Veleposestva v Tržiču so bila po koncu druge svetovne vojne nacionalizirana in so prešla v splo- šno ljudsko premoženje, upravljanje gozdov pa je prevzelo Gozdno gospodarstvo v takšni ali drugačni organizacijski obliki.64 Do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja so s sečnjo izkoriščali celoten letni prirastek lesa, od osemdesetih let pa z načrti predpi- sujejo rezervo prirastka za okrepitev in razvoj gozdov, 58 Mohorič, Zgodovina, str. 177. 59 Prav tam, str. 178. 60 Prav tam. 61 Jakša, Naravne ujme, str. 168. 62 Mohorič, Zgodovina, str. 179. 63 Prav tam, str. 196–197. 64 Gozdnogospodarski načrt … Jelendol, str. 49. kar se kasneje odrazi na povečanju lesne zaloge in prirastku. Po osamosvojitvi Slovenije in sprejetju veljavnega Zakona o gozdovih65 z gozdovi gospodarijo lastni- ki, pri gospodarjenju pa jih strokovno usmerja javna gozdarska služba, Zavod za gozdove Slovenije, ki iz- deluje gozdnogospodarske načrte, s katerimi določa usklajeno rabo gozdov. Lesna zaloga v občini Tržič je v zadnjih treh de- setletjih močno narasla in se približuje končni lesni zalogi. Gozdovi s tako visoko lesno zalogo so lahko z vidika ujm problematični. Temu smo v zadnjem desetletju priča tako na celotnem območju Slovenije kot tudi v občini Tržič. Gozdove v občini Tržič so v zadnjih letih prizadeli vetrolomi (večji leta 2013), žledolom (leta 2014), vremenskim ujmam sledeče gradacije podlubnikov v obdobju 2015–2018 ter vo- dna ujma leta 2018. Sklep Porečje Tržiške Bistrice ima zaradi reliefnih raz- mer omejene možnosti za poselitev.66 Tam, kjer so reliefne razmere ugodne, so za poselitev in infra- strukturo nevarni hudourniški vodotoki. Zato ni presenečenje, da Tržiška Bistrica in njeni pritoki po- gosto povzročajo vodne ujme. Njihova silovitost je (bila) odvisna od jakosti in količine padavin ter od gospodarjenja z gozdom, ki pomembno prispeva k blažitvi negativnih učinkov padavin. Zato je bilo go- spodarjenje z gozdovi pomembno tako v preteklosti kot danes, ko smo zaradi podnebnih sprememb priča tudi hidrološkim spremembam. Posledica so manjši minimalni in srednji letni pretoki rek, po drugi strani pa naraščajo absolutni maksimalni pretoki, ki pome- nijo nevarnost poplav.67 Tržiška Bistrica tu ni izjema. VIRI IN LITERATURA ČASOPISI Amerikanski Slovenec, 1938. Delo, 2018. Gorenjec, 1907. Gorenjski glas, 1996, 2000, 2002, 2003, 2005. Jutro, 1934. Slovenec, 1922. LITERATURA Geološki terminološki slovar (ur. Jernej Pavšič). Ljub- ljana: Založba ZRC, 2006. 65 Zakon o gozdovih. Uradni list Republike Slovenije, 1993, št. 30. 66 Novak in Mrak, Ujma, str. 75. 67 Hrvatin in Zorn, Hidrološki odraz, str. 105–126. 969 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Je­ lendol 2010–2019. Kranj: Zavod za gozdove Slo- venije, Območna enota Kranj, 2010. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Tržič 2015–2024. Kranj: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kranj, 2015. Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Hidrološki odraz podnebnih sprememb v Podravju – bo poplav več ali manj. Domači odzivi na globalne izzive (ur. Matija Zorn, Blaž Komac, Rok Ciglič in Erik Logar). Ljubljana: Založba ZRC, 2020, str. 105– 126 (Naravne nesreče, 5). Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Podnebne in hidro- loške spremembe v gorskem svetu Slovenije med letoma 1961 in 2018. Obisk gora v času podneb­ nih sprememb (ur. Matija Zorn in Miha Pavšek). Ljubljana: Založba ZRC, 2020, str. 9–11. Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Recentne spre- membe rečnih pretokov in pretočnih režimov v Julijskih Alpah. Triglav 240 (ur. Matija Zorn, Pe- ter Mikša, Irena Lačen Benedičič, Matej Ogrin in Ana Marija Kunstelj). Ljubljana: Založba ZRC, 2018, str. 107–129. Hrvatin, Mauro in Zorn, Matija: Trendi pretokov rek v slovenskih Alpah med letoma 1961 in 2010. Geografski vestnik 89, 2017, št. 2, str. 9–35. Jakša, Jošt: Naravne ujme v gozdovih Slovenije. Goz­ darski vestnik 65, 2007, št. 3, str. 161–176; št. 4, str. 177–192; št. 10, str. 241–256. Klopčič, Matija in Pahovnik, Andrej in Bončina, An- drej: Vplivni dejavniki pojava in jakosti vetroloma na območju Črnivca. Gozdarski vestnik 71, 2013, št. 7–8, str. 331–345. Knific, Bojan: Bornovi v Tržiču. Pričevanja o življe­ nju tržiških baronov. Kranj: Narava, 2016. Komac, Blaž in Natek, Karel in Zorn, Matija: Geo­ grafski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana: Založ- ba ZRC, 2008 (Geografija Slovenije, 20). Košnjek, Jože: Tržiška Bistrica je podivjala. Gorenjski glas 56, 4. 11. 2003, št. 87, str. 3. Mohorič, Ivan: Zgodovina industrije, gozdarstva in obrti v Tržiču. Tržič: Turistično društvo Tržič, 1965. Mrak, Irena: Sledovi pleistocenske morfogeneze v pore­ čju Tržiške Bistrice. Ljubljana: Oddelek za geogra- fijo Filozofske fakultete, 2003 (tipkopis magistr- skega dela). Novak, Matevž in Mrak, Irena: Naravni spomenik Dovžanova soteska: geologija in površje. Tržič: Ob- čina Tržič, 2013. Novak, Matevž in Mrak, Irena: Pogledi na posledi- ce ekstremnega vremenskega dogodka v Narav- nem spomeniku Dovžanova soteska. Geologija 62, 2019, št. 1, str. 123–135. Novak, Matevž in Mrak, Irena: Ujma v porečju Trži- ške Bistrice 29. oktobra 2018: dogodek, posledice in vzroki. Ujma, 2019, št. 33, str. 68–75. Novak, Matevž: Depositional environment of Upper Carboniferous – Lower Permian beds in the Ka- ravanke Mountains (Southern Alps, Slovenia). Geologija 50, 2007, št. 2, str. 247–268. Perko, Franc: Terezijanski gozdni red za Kranjsko 1771 je mnogo več kot le predpis. Gozdarski vestnik 73, 2015, št. 2, str. 330–337. Poljanec, Aleš (ur.): Gozd in gozdarstvo v samostojni Sloveniji – 25 let javne gozdarske službe. Ljubljana: Silva Slovenica, 2019. Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevi­ du 1763–1787: Opisi, 4. zvezek. Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1998. Saje, Stojan: Narava ni edini krivec, tudi ljudi bi mo- rala peči vest: štiri neurja so tržiški občini priza- dejala velikansko škodo. Gorenjski glas 49, 29. 11. 1996, št. 94, str. 6. Saje, Stojan: Narava se je zarotila proti Tržičanom. Gorenjski glas 55, 19. 7. 2002, št. 55, str. 5. Saje, Stojan: Podivjana reka ogrozila stanovanjski blok: torkovo neurje je povzročilo veliko škode v tržiški občini. Gorenjski glas 53, 10. 11. 2000, št. 88, str. 5. Salmi, Timo in Määttä, Anu in Anttila, Pia in Ruoho-Airola, Tuija in Amnell, Toni: Detecting trends of annual values of atmospheric pollutants by the Mann­Kendall test and Sen’s slope estimates – the Excel template application MAKESENS. Helsinki: Meteorological Institute, 2002 (Publications on Air Quality, 31). Seidl, Ferdinand: Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kultur­ nem in zgodovinskem oziru. 5. del: Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Ljubljana: Matica Slovenska, 1907. Sušnik, Mojca in Robič, Mojca in Pogačnik, Nejc in Ulaga, Florjana in Kobold, Mira in Lalić, Bogdan in Vodenik, Barbara in Štajdohar, Maja: Visoke vode in poplave v septembru 2007. 18. Mišičev vodarski dan, 2007, str. 7–14. Ščap, Špela in Klopčič, Matija in Bončina, Andrej: Naravna obnova gozdnih sestojev po vetrolomu na Jelovici. Gozdarski vestnik 71, 2013, št. 1, str. 193–212. Šturm, Marjan in Zemljič, Marijan: Pregled hudour- nikov, hudourniških in erozijskih lokacij na Slo- venskem, kjer so protipoplavna in protierozijska dela opravljali od leta 1875 do 1994. Pogubna raz­ igranost. 110 let organiziranega hudourničarstva na Slovenskem 1884–1994 (ur. Stanislav Jesenovec). Ljubljana: PUH, 1995, str. 195–215. Šubic, Simon: Huda ura tudi na Gorenjskem: pet- kovo neurje je zaradi poplav in zemeljskih plazov največ škode povzročilo v Tržiču. Gorenjski glas 58, 26. 7. 2005, št. 59, str. 1. Šubic, Simon: Za 300 milijonov tolarjev škode: sa- nacija škode, ki jo je povzročila sobotna povodenj, se je že začela. Gorenjski glas 56, 4. 11. 2003, št. 87, str. 1. 970 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK, MATJAŽ GUČEK, MAURO HRVATIN, MATEVŽ NOVAK: VODNE UJME IN GOSPODARJENJE Z GOZDOM ..., 959–970 Valenčič, Vlado: Gozdarstvo. Gospodarska in družbe­ na zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek: Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Držav- na založba Slovenije, 1970, str. 417–463. Zakon o gozdovih. Uradni list Republike Slovenije, 1993, št. 30. Zorn, Matija: Erozijski procesi v slovenski Istri. Ljub- ljana: Založba ZRC, 2008 (Geografija Slovenije, 18). SPLETNI VIRI Arhiv hidroloških podatkov. Ljubljana: Agencija Re- publike Slovenije za okolje, 2020. http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/ http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hi- droloski_arhiv.html. Čretnik, Janko in Golež, Mateja: Dovžanova soteska. Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dedišči­ ne na Slovenskem – DEDI. http://www.dedi.si/dediscina/386-dovzanova- -soteska. Poplave v Tržiču povzročile 10 milijonov evrov ško- de, na vrsti trajna sanacija. STA (10. 1. 2019) https://www.sta.si/2593412/poplave-v-trzicu- -povzrocile-10-milijonov-evrov-skode-na-vrsti- -trajna-sanacija. Visoke vode in poplave rek med 27. in 31. oktobrom 2018. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2018. h t t p s : / / w w w. a r s o . g o v. s i / v o d e / p o r o % C4%8Dila%20in%20publikacije/Visoke%20 vode%20in%20poplave%20med%2028.%20 in%2030.%20oktobrom%202018.pdf. S U M M A R Y Floods and forest management in the Tržič Bistrica river basin Due to its relief, the Tržič Bistrica river basin of- fers limited opportunities for settlement. However, where the relief is favourable (i.e., flatter), settlements and infrastructure are threatened by torrential wa- tercourses. Therefore, it is no surprise that the Tržič Bistrica and its tributaries often cause hydrological disasters. Their destructive power depends on the intensity and quantity of precipitation, as well as on forest management, which importantly contributes towards reducing the negative effects of precipitation. The Tržič Bistrica is a torrential watercourse, meaning that it has both a characteristically low water discharge and a very rapid increase in water discharge during intense precipitation. Due to the climate change, one can observe a decrease in the absolute annual minimum discharge, the average annual minimum discharge, and the average annual mean discharge for the period between 1961 and 2018 on the one hand and an increase in the absolute annual maximum discharge on the other. The decline in water discharge shows that there is on average less water in the watercourse than in the past; however, the simultaneous increase in the absolute maximum discharge reminds us that we can also expect very high water levels and consequent floods in the future. A notable decline in water discharge occurs in late spring and early summer, and a notable increase be- tween October and December, implying that winter is »running late.« Records of the »torrential character« of the Tržič Bistrica can be found in sources from the second half of the eighteenth century, and reports on flooding multiply further with newspaper sources. In the first half of the twentieth century, major floods occurred, for example, in 1907, 1922, 1934, 1937, 1938, 1940, and at the turn of the twenty-first century in 1996, 2000, 2002, 2003, 2005, 2007, 2010 and 2018, above all during autumn months. They primarily caused damage to the road and water infrastructure. In ad- dition to major volumes of sediments, the river also transported plenty of wood, consequently clogging the culverts and causing even more damage. The predominant part of floating wood is due to the un- sustainable exploitation of forest with clearings, log- ging slash after harvesting (e.g., large quantities of cut branches and other wood debris) as well as the construction of many forest roads and skid trails, ac- celerating the surface run-off. Among the preventive measures against torrential flooding are therefore well-planned interventions in the upper part of the river basin, such as sustainable forest management and constant management of torrential watercourses. The forest cover of the Municipality of Tržič has from 1956 (63% of the municipal surface area) in- creased by over 10%, representing today 73% of the municipal surface area. Even more evident is the trend of increasing wood stock, which amounted to 195 m3/ha in 1958 and totals 403 m3/ha today. If the former is »favourable« for reducing the surface run-off, the latter signifies that the forest stands are aging, and older forest stands may be less resistant to natural disasters. Whereas mixed forest stands prove to be more resistant, the forests of Jelendol primarily feature spruce, which was intensively grown in the past for economic reasons. Today, spruce is known to be the most damage-prone tree species in various natural disasters.