Investicije In regresi v kmetijstvu
Vlaganje v novc investicije v   desetih   mesecih    letos   to  lanl kaže, po virih finansJranja, naslednje gibanje: (V  milijonih  dinarjev)
90. X. 1954         30. X. 1955               ?!??
Kakor   vtdimo,   se  je   »   letu   segu novib  Imvesticij  v Itmetij-
1955 nadaljevala težnja za majh-   stvu.   V  zadnjih  treh  letih  smo
no     udeležbo     republiških     In   imeli naslednje razmerje vlaga-
lokalnlb skladov v skupnem ob-   nja iz zveznih in drugih skladov:
1953                   1954                  195S
«31. XII.)            (30. X.i             (30. X.)
Zvezni  skladl                             S.599                  7.508                8.867
Republiški  in drugi  skladl      8.749                  2.440                2.277
Skupaj                                      12.348                  9.948               11.144
STRUKTURA INVESTICIJ (po izvorih sredstev)
50-X
195^
1935
irno   predstavlja   zvezna   sredstva,   belo   pokrajinska   lo lukalna  sredstva,  črtkaslo  republiška  sredstva.
Ceprav primerjava vsega leti 1953 z desetimi meseci leta 1954 ln 1955 ne daje popolnt slike, vendar se razmerje udeležbe bistveno ne spremenl. Udelcžba okrajaih skladov se je v letn 1955 podvojila v primerjavl z letom 1954, medtem ko se Je udeležba republrških skiadov bistveno zmanjšala Verjetneje Je, da bi v letu 1955 bila ude-ležba teh skladov še manjSa, da ni bila pogojena z dajanjem kireditov iz zveznih Investicijskih iikladov in z udeležbo pri dolo-fcetiem odstotku sredstev investi-tocja ali garanta.
Znano ]e, da se je fronta tnve-•ticij znatno razširila. Na zad-njem plenumu Socialistične ive-le so dosti govorili o tem Od 560 odobrenih posojU iz zveznih skladov pa še vedno nl izkori-Sčenjh 171 posojil zato, ker ni zagotovljen garantni znesek in depozit, ali pa niso pripravljene dokumentacije. To je težko razu-meti io ni v s-kladu z prizadeva-m)i, da bl se Imvesticije usmerile T kmetijstvo.
V zadnjih dveto letih smo •vedli   kredUiranje   individual-
nih kmetijskih protzvajalcev, V ta namen je bilo v obeh letih izdanih okrog 2.500 milijonov din. Zatvmivo )e, da je bilo od tega zneska potrošeno za investicije v letu 1954 — 1.383 milijonov, y letu 1955 pa 2.156 milijonov din.
Vsa druga Investicijska sre<l-stva so bila potroSena za investi-cije v socialističaih kmetijskiti organizacijah — državnih po-sestvih, zadrugah, vodnih skup-nostih itd. za melioracijska dela, mehanlzacijo, nove nasade, kme-tijske zgradbe in ra predelavo ter vskladiščenje kmetijskih prl-delkov.
Končno, da W bil pregled vlaganja sredstev za pospeševa-nje kmetijstva v desetih mesecih leta 1954 in 1955 popolnejši, daje-mo naslednji pregled potroška sredstev:
(v milijonih dinarjev)
STRUKTURA POTROŠENEGA RE6RESA (po namenu)
1934
~«o-x
1955
Invesiicif e w Kmeiifsiwu
Investicijska vlaganja » kme-tljstvu se vefajo iz leta v leto. Največ sredstev gre iz splošnega investicijskega sklada. medtem ko je udeležba republiških, po-krajinskih tn lokalnih skladov relativno majhna in v dobrSnem delu pokriva obvezno udeležbo investitorjev pri stroških tave-sticlj. Republišlci in lokalnl skia-dl so se bolj usmerili k drugim, bolj rentabilni.m investicijam. V letu 1953 pa je bila udeležba teh
skiadov večja: za kmetijske tn-vesticije smo potrošill iz repu-bliških in lokalnih virov 8.749.0 milijonov din, Iz zveznih pa 3.599,0 milijonov din. Tako raz-merje }e mnogo belj opravlčeno in je treba iti zs tem, da bomo v naslednjih letdh vse bolj upo-rabljali republišike ln lokalne sklade za kmetijske lnvesticije. Posojila smo do 30. oktobra f letu 1954 in 1955 tzkoristiU po sektorjih takole:
(v miUjonib din)
Republiška sredstra Zvezna sredstva Lokalna  sredstva
5
1.920,4
7.907,8
520J

1.362,5 20,0
a
1.217,7 8.866,5 1.058,6
i
5,4
2.146.4 3,9
1.948,5
1.382^
2.155,7
Ot
30-XH95A            ^O-x-l955
FotroSene   investicije   (Lrno   polje)   in   regresl   (Ertkasto polje) v kmetijstvu
V letu 1955 smo uporablll naj-  cijsklh objektov — 2.027,3 mWl-
ve5 sredstev za nakup živlne —  Jonov din, za  gradnjo objefctov
2.434,4 miliionov  din, za nakup  za dodelavo, predelavo In vskla-
kmetijske opreme — 2.114,4 ml-  diščenje   kmečkih  pridelkov   —
Hjomov ddn, za gradnjo meliora-  1,275,3 milijonoiv din la za eko-
nomsko gradbene objekte — 1.032,0 milijonov din.
Do visokega lzkorlščanja po-sojU za nakup živine je pnšlo zato, ker so }ih izkoristili indi-vidualni kmetijski proizvajaloi, ki so v letu 1955 potrošili v ta namen 2.001,3 milijoaov dia.
Iz priloženih pregledov vidS-mo, da bi bila investieijska vla-ganja glede na razpoložljiva sredstva lahko ie dokaj večja, če bi blli koristnild teh sredstev bolj pripravljeni. Mnogi mislijo, da bomo največjl problem inve-stiranja rešiU s tem, če pre-skrbimo sredstva. To pa nl tako. Važna je prav tako pripravlje-nost investitarja, da bo dela opravll najbolj smotrno in rago-tovil sredstva za garantni depo-zit ta za udeležbo prl stroških lnvesticij, kakor Je važna vloga tistih organov, ki so dolžni voditl nadzorstvo nad pripravo eko-nomsko-tehnične dokumentacije nad izvedbo del itd.
Podatki, s katerimi razpola-gamo, kažejo da od fikupno 560 posojU, 'ti so bila odobrena na sedmem konkurzu za izdajo po-sojil iz splošnega Investicijskega skJada, 171 posojil koristnikj še vedno niso začell izkoriščati zato, ker ndso pripravili potreb-ne dokumentacije zs skienitev pogod.be o posojllu, aM zato, ker niso zagotovill garantaega depo-»ta in udeležbe. Do 15. decem-bra leta 1955 je bdlo v Vojvodinl odobrenih 263 posojil v skupnem rnesku 4.914,7 mffiijona din, za-CeM pa so izkoriščati samo 126 posojU s skupnim zneskom 1.014,8 milijona din, medtem ko 137 koristnikov ni lzpolnllo pagojev. To dokazuje, da Je treba kme-tnjskim organizacijam po.magatt, da bodo odstranil« teža^-e, ki Jih ovirajo pri uporabi posojil. Ta pomoi pa seveda ne sme bltl v znamenjn olajšanja postcpka pri Narodnl bankl ta tzkoriščanje kredita, temveč T znamenju boljše organizacije priprav za in-vestiraiije, kar Je v večinl prl-merov tudi važnejše to težje, kakar pa poznejša Izvedba del^ ko so bile priprave dobro !»-vršene.                            D.S.