Društven vestnik. Iz radovljiškega okraja. — Prvi koncert učiteljskega društva radovljiškega okraja vršil se je 19. listopada prav sijajno; udeležilo se ga je mnogo odličnega občinstva. Videlo se ,je pri tern koncertu, kako se zaniuiajo vsi stanovi za napredek šolstva, kajti počastili so nas s svojo navzočnostjo politični uradniki s preblagorodnim okrajnim glavarjem na čelu, zastopani so bili sodnijski, uotarjatskiindavkarskiurad; pohvalno omeniti ini je duhovskega stanu, kateri se je v znatnem številu udeležil te produkcije. Opazil si župane, krajne šolske pi-edsednike itd.; lejeden stan in to učiteljski stan nain oni večer ni delal časti, le jako malo jih je bilo prisotnib. To je žalostno! Opravičeni so vsekako gg. ueitelji iz Bohinja radi prevelike oddaljenosti, zanimanje za našo stvar pokazali pa so vender s teiu, da so nam poslali telegram s nastopno vsebino: ,Tovarišern, buditeljem narodne glasbe v prospeh šolstva krepki živeli!-1 Medic, Rihtaršič, Andoljšek. — Večje udeležbe od strani učiteljstva pričakujemo gotovo pri drugeiu našem koncertu. Nagovor predsednika, kratek a jedj-nat, bil je z burno pohvalo sprejet. Zbori kakor tudi čveterospev so se peli izborno, in občinstvo je s vihamim ploskanjem pokazalo, kako se mu dopada dobro pela naša narodna pesem. Ugajala je posebno nova kompozicija ,.Občutki", zbor s bariton solo od J. Aljaš-a. Gospod skladatelj pokazal nain je s to skladbo veliko nadarjenost v koinpoziciji; priporočaiuo se mu, da nas večkrat s svojijni skladbami razveseli. — Solist, gospod Pianecki moral je zbog izvrstnega prednašanja in sonornega glasu prvi pesmi še drugo ,Nedved-ovo — Zvezdi" dodati. Slavnostni govornik, g. Pudkrajšek je v proslavo imendana presvetle cesarile Elizabete sledeče prednašal: Slavno občinstvo! Častita gospoda! V neznatni sobani, kjer čez leto in dan sedeva brezkrbna mladina, zbrali ste se danes v velikein številu, ter se odzvali vabilu našega mladega društva, ki je s tem prvim korakom v javnosti pokazalo svojo siner, idealno, kakor je tudi idealno in blagonosno stanovsko delovanje njegovih udov. Ni še dolgo, odkar se je rodila misel, da se osnuje učiteljsko društvo za naš okraj, ni še dolgo, odkar je osnovalni odbor začel svoje delovanje in prav pred kratkirn se je vršil v ravno teh prostorih prvi občni zbor mladega društva. ki je s prireditvijo prvega tega kuncerta pokazalo svojo življensko nioč, svojo energično voljo, obdržati se na površji. Naše društvo goji blage namene. Podpirati hoče šolstvo rnaterijalno, in to s tem načinom, da bode s čistimi doneski zabavnih in pevskih večerov, koncertov itd. vpisovalo šole tega okraja ustanovnim udom šolskega društva .Narodna šola". To društvo. ki tako blagodejno deluje že toliko let v korist naše ljudske šole, dajalo bode potem našim šolam šolskega blaga, ki se bode delilo ined ubogo deco. Uboge šolarčke hočemo torej podpirati in teni naeinoiu unemati tudi njihove roditelje, naš priprosti narod za ljudsko šolo, za šolo, ki teži po teni, da izobražuje naš ljud, da mu blaži srce, da ga vsposablja za življenje v najširjem pomenu besede. Ljudska šola nareja si pot v srce roditeljev skozi srca otroška. Velevažuo je to načelo za naše razmere, ker izvira mržna do šole in ueitelja čestokrat tudi iz prevelike ubožčine. Čim intenzivnejše bode torej naše delovanje, tem večji tudi usj)elii pri pouku, tem večja ljubezen do šole — izvira vsega dobrega in koristnega. Kolikega pomena in kolike koristi pa je za vsako državo v narodno gospodarskem in političneni obziru na zdravi ljudsko šolski podlagi izgojen naiod, to ve nam povedati občna svetovna povestnica na vsakem listu, to veste ceniti pa tudi Vi, slavna gospoda, ki ste prihiteli v tolikem številu denašnji večer na ta prostor. Dejansko ste nam pripornogli izvrševati zadačo, katero smo si zapisali na naš društveni prapor. Slovenski ljudski učitelji sinemo pa tudi ponosni biti na ta uspeb. Živa priča nam je, da je duh, ki prošinja nas, prodrl v vse sloje človeške družbe, da ta duh narodne prosvete navdaje Vas in nas jednako rnočno. To nam je pa tudi tešilo v svojem težavnem poslovanji. Zavest, da stoji na naši strani razumništvo, ki nas podpira v vsih našib težnjah, ki nain dejansko poniaga vresničevati naše namene, ta daje nain pogum da bodemo vstrajali do zadnjega dne življenja našega, delujoči za najblažji ideal človeštva, za njega izomiko. Bili pa so časi, ko ljudski šoli ni bilo tako lahko izvrševati vzvišene te naloge, to je bil nje faktor, ljudski učitelj, pravi trpin ne le v šoli, temveč tudi izven šole. Ni čuda, da je ljudstvo tavalo po terni, da ves priprosti narod ni vedel ničesa o dobrotah painetne vzgoje in pametnega pouka. Toda obrnilo se je na bolje. Prišel je prevrat; prejšnji nazori o ljudski šoli in Ijudskem učitelju so izginili, ostal je le spomin nanje, spomin, ki nas nav- daja s tem večjo hvaležnostjo do onega, ki ga je provzročil. Z državnim ljudsko-šolskim zakononi je dobila po našem prevzvišenem vladarji ljudska šola ono reformo, ki ji je bila po duliu časa potrebna in primerna. Ljudskemu šolstvu je došla zaslomba od najvišjega mesta; od tam so dohajali ukazi, ki so doveli šolstvo in učiteljstvo do one stopinje, katero zavzema dandanes v življenji. Ta stan. ponižan in teptan, ponosno se stanovam drugim druži. Te besede so pomenljive za vsacega ljudskega učitelja, pomenljive za učiteljska društva, denašnje dobe. Tudi odbor našega učiteljskega društva je uvaževal to. Svojo prvo veselico je priredil v proslavo imendne presvetle cesarice naše, zveste tovarišice vrbovnemu zaščitniku ljudskega šolstva. Vsi narodi širne Avstrije tekmujejo dostojno poveličevati take eminentno patriotične praznike. Saj je pa tudi blagost vse vladarske biše tako velika, tako nedosežna, da ji ni jednake nikjer. Lepšega povoda za to slavnost ni bilo, in tudi jaz ne bi mogel dostojneje završiti svojega govora, ne da bi se spomnil poleg Nje, katere imendan danes slavimo, tudi Njega, ki nain je ustvaril naš preporod. Njega Veličanstvu presvetlemu cesarju Frančišku Jošefu I. in Nje Veličanstvu presvetli cesarici Elizabeti zakličeni torej trikratni: slava, slava, slava! Zadnjo točko ,Cesarka liimna-1 poslušalo je občinstvo stoje; pela se je prva in zadnja kitica. Po kocertu je bila zabava v gostilni g. M. Klinar-ja. Prostorni salon je bil dokaj pretesen za toliko občinstva; vse je vrelo notri, da bi poslušalo še lepo petje učiteljev - pevcev. In res se je zapelo veliko krasnih zborov in čveterospevov iz ,Lavorike". Guli smo tudi več napitnic; posebno naudušeno je govoril g. A. pl. Kappus iz Kamnegorice, poudarjajoč gorko zanimanje učiteljev za narodno peseiri itd. Drugi dan je imel odbor učiteljskega društva svojo sejo v Radovljici. G. blagajnik je naznanil, da je dal koncert nad 80 gld. čistega dohodka.*) Poslal se je ta znesek ,,Narodni šoli" in vpisane so vstanovnim udom tega društva štiri po žrebu določene šole: Begunje, Brezniea, Koroška Bela in J e se n i c e. Odbor je sklenil, da bode vsak mesec dvakrat pevska skušnja in da se pred pustom priredi drugi koncert. Ig. Rozman. — Mošnje. Iz kranjskega šolskega okraja. (Naše društvo). V 3. dan listopada t. 1. je imelo učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj svojo skupščino v mestni dvorani v Kranji. Ob 10. uri dopoludne otvori predsednik g. L. J e 1 e n e c zborovanje. V svojem nagovoru poudarja, kako potrebno je učiteljstvo zadružnega delovanja v korist in za ugled svojega stanu *) Castitaino na tem lepem uspeliu! — Uredn. ter v prospeh ljudskega šolstva. Omenja zborovanja ,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Celji. Pri tem zborovanji je bilo naše društvo zastopano po voljenih delegatih polnoštevilno. Obžaluje potein, da so se v zadnjem času brez uzroka zopet pojavljali krivični napadi na slovensko učiteljstvo po načelu: Calumniare audacter, semper aliquid haeret. Da narn znani gospod doktor odrekuje patrijotizem — nam slovenskim ueiteljem — kateri kažemo pri vsakojaki priložnosti uzorno ljubezen do mile nam Avstrije in do preslavne cesarske rodovine, zato od naše strani saino pomilovanje. — Slednjič prosi g. predsednik društvenike, naj se vsi udeležujejo društvenega delovanja, neutMtelji pa prijatel.ji šole naj nas blagoizvolijo podpirati v naših težnjah. Izmed podpornili udov je bil navzoč znani šolski prijatelj g. Jožef K r š i r., za kar se mu predsednik najprisifneje zahvaijuje. Druga tnčka dnevnega reda je bilo poročilo g. tajnika. Iz tega povzamemo, da je imelo diuštvo svojo prvo ustanovno skupšino dne 1. velikega travna t. 1.; društveni odbor je irnel dve seji, pri katerili je ukrepal o društvenih stvareh. Društvo šteje danes 41 udov, 3 podporne in 38 pravih. Iz poročila gospoda blagajnika izvemo, da društvo materijelno dobro stoji, pričakovati pa je v prihodnje izdatnih stroškov. Obžaluje ob jednem, da nekateri učitelji našega okraja še vedno obračajo društvu hrbet. Pregledovalcem računov so bili voljeni gg.: Cvirn, Pezdič in Kubar. Gospod pevovodja nasvetuje, naj društvo pristopi k .Glasbeni Matici", naj kupi vse muzikalije, kar jih je izdal ta zavod ter naj si naroči pesmi Ludovika Kube .Slovanstvo v vseh spevib". Proti temu nasvetu oglasi se g. J. Pezdič ter poudarja, da je že itak odbor okrajne ufiteljske knjižnice sklenil kupiti nasvetovane muzikalije. Guspodje, kateri so pri omenjenem odboru, naj le delujejo na to, da se sklep tudi uresniči in društvo si bo izposojevalo ondi muzikalije. Čemu kupovati tu in tam, ker nam je treba štediti pri društvu osobito začetka. G. A. Likozar meni, da naj bi društvo ,G1. Matici" vender le pristopilo, ker gre podpirati dobro stvar. a vender obvelja nasvet g. Pezdiča. Šesta točka dnevnega reda je bilo poročilo g. M. K o s a ,o okrajnih uiMteljskih dništvih". Najprej dokazuje g. poročevalec, da so okrajna učiteljska društva oziroma njihove zaveze zidane na zdrav teinelj ter da ima v prvi vrsti korist od njih narodnu šolstvo. Saj je smoter okrajnih učiteljskih društev vzgoja in pouk, pripomočke temu ustvarja in vodi učiteljstvo po svojih društvih lože nego posameznik. Ker irnajo okrajna učiteljska društva povsod takšen smoter ter se izkazujejo s takšnimi dejanji, v prid so človeštvu. Okrajna učileljska društva so pa še posebej vesela prikazen za slovenski živelj. Koder se ta ustanovljajo s slovenskim društvenim jezikom, tarn je še sineti živeti Slovencem. V dokaz temu navaja g. poroče- valec žalostne razmere za Slovenstvo na Koroškem, Beneškem in Prekamrji na Ogrskeni, kjer še ni nobenega učiteljskega društva s slovenskim društvenim jezikom. Število okrajnih učiteljskih društev je tudi iuerilo za izobraženost naroda. Torej v deželah, kjer posluje mnogo učiteljskih društev, nabaja se tudi mnogo ljudskih in drugih šol; koder je mnogo šol, uspeva gotovo izobraženost naroda. G. poročevalec kaže na Česko, kjer pokriva vso dežela gosta mreža učiteljskih društev. Nekaternikom ni všeč nobena stvar, podrli bi radi vse, a na prazno mesto zidali nieesar. Konča pa z vsklikom: .Delajmo, razumniki, da kmalu tudi naš priprost narod spozna resnico: šola in učiteljska društva so največji prijatelji in dobrotniki človeštva! Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjein. Pri posameznib nasvetih predlaga g. Luznar v inieni odbora: 1. skupščina naj sklene sprejeti v svoja pravila določbo, da društvo preskrbi umrlim društvenikom nagrobne spomenike; 2. § 34. društvenih pravil naj se toliko spremeni, da se bodo skupščine naznanjale društvenikoni v ,_cit. Tov.-', ,,Popotniku" in v »Slovenskem Narodu", le podporniin in častnim udom se pošiljajo posebna vabila; 3. skupščina naj voli poseben odsek 5 udov, kateri bo ocenjeval ter skupščini poročal o novih knjigah, obssezajofih pedagogično stroko in o knjižicah primernih za otroško knjižnico. Vse te nasvete je sprejela skupščina brez ugovora. V omenjeni odsek so bili voljeni gg.: A. Žumer, J. Pezdič, M. Kos, K. Benedik iu gospdč. M. Sittig-ova. Potem utemeljuje g. Fr. Luznar samostalni predlog: skupščina naj sklene naprositi ,Zavezo slovenskih učiteljskih društev", da bi dala pri prihodnjem svojem glavnem zborovanji v razgovor, bi li ne bilo uinestno delovati na to, da bi se šolsko leto na ljudskih šolah po deželi začelo po velikonočnih počitnicah V G. predlagatelj poudarja. da inorajo šestletni otroci začeti v šolo boditi v jako neugodnem letnein času. Slaba pota, grdo vreiue zadržuje jili doraa, ojii zamujajo početni pouk in posledica temu je, da zaostajajo za jedno leto. kar bi se ne zgodilo, ko bi začeli hoditi v šolo v bolj ugodnem letnem času — spomladi. Ta niisel je pa tudi vkoreninena v priprostem Ijudstvu, kajti čuje se čestokrat: naš bo pa šele spouihidi znfel v šolo boditi. Teinu nasvetu je več gospodov ugovarjalo in skupščina ga je zavrgla. Dalje uteineljuje g. L. Jelenec samostalni prallog, skupšeina naj voli odsek 5 udov, kateremu bode nalog pretresovati, kako preskrbeti vse šole našega oki-aja z načrti šolskih okolišev ter n svojih ukrepih poročati prihodnji skupščini. G. predlagatelj omenja, da je pri letošnji učiteljski konferenciji poročal o inetodi pri početnem zemljepisnem pnuku na ljudski šoli ter poudarjal, da zahteva prava metodika, začeti zemljepisni pouk s šolsko sobo, preiti na šolsko poslopje in nkolico, na šolski okoliš ter tu pojasnjevati zemljepisne pojnie. Obris šolske sobe in šolskega poslopja napravi si pač lahko vsak učitelj, a težje je narisati načri šolskega okoliša. Stane dokaj truda in prizadene tudi stroškov. Takega načrta še niina nobena šola v našein okraji in vender je tak načrt jeden najvažnejših in najpotrebnejših učnih pripomočkov. Zato naj začne naše društvo izdajati te načrte zaporedoma za vse šole v šolskem okraji, ker bo inače še dokaj vode steklo po Savi, predno bo imela vsaka šola načrt svojega okoliša. Do zemljevida našega šolskega okraja pripomogel nam bode slav. c. kr. okrajni šolski svet. do omenjenih načrtov naj nam pripomore naše društvo. G. Režek meni, da naj bi se ne volil od-ek, ampak vsa stvar naj se prepusti odboru, s čemer se strinja tudi g. Jelenec. Slednjič nasvetuje g. Jelenec: skupščina naj sklene poslati ,,Zavezi slovenskih učiteljskih društev" najtoplejšo javno zahvalo na jedrnatem odgovoru dr. Mabniča neosnovanim in grdim napadom na slovensko učiteljstvo v .Rimskem Katoliku", slavno uredništvo ,Učit. Tnv." pa naprositi tudi ponatisniti v oeloti isti odgovor v jedni pribodnjih številk. Nasvet je bil jednoglasno sprejet z živahnim odobravanjem. Na to so se vršile volitve v društveno vodstvo. Voljeni so gg.: A. Rozman, J. Režek, J. Pezdič, A. Kmet. Fr. Luznar, A. Likozar in L Jelenec; delegatom k zborovanju .Zaveze" pa gg.: J. Traven, J. Režek, Fr. Luznar, A. Likozar in L. Jelenec. O '/a 1 sklene g. predsednik skupščino s trikratnim živioklicem na presretlega cesarja. —c.