VIDA espiritual ■ LETNIK XXXV. Slovenski misiionski škof Irtnei Fl-iderik Barasra (2!). fi. 1797 19. 1. l^l đž Na pragu novega leta x x x v Za nami je leto 1967. Bilo je čas veličastnih jubilejev silne razgibanosti, mladostnega vrenja in težko pričakovanega umirjanja. Na Daljnem in Bližnjem vzhodu se je bliskalo smrtonosno orožje. Afrika in Južna Amerika sta bili polni nemirov. V Severni Ameriki Je od časa do časa zadivjal rasni boj, kot da Kristus ne bi za vse umrl. Sredi tega dogajanja pa je Cerkev obhajala 1900-letnico, odkar sta umrla sveta apostola Peter in Pavel. Slovenci smo dalje praznovali 1200-letnico krščanstva in 1100-letnico, odkar sta sveta brata Ciril in Metod stopila na našo zemljo... Leta 1967 je bila tudi 250-letmica kronanja Matere božje na Sveti Kori prj Gorici in 60-letnica kronanja brezjanske Marije. Ti pomembni jubileji, ki so se vrstili sredi veselih in žalostnih dni, biso bili le lepi spomini, ampak mnogo več. Bili so kot granit, ki so btrddi naše krščanstvo. Pred nami je leto 1968. Ne vemo, kakšno bo? Ni nam znano, kaj 0 Prineslo? Pa, hvala Bogu! Kajti, če bi vedeli, da v letu 1968 ne 0 težav> bi postali gotovo lahkomiselni. Če bi pa vnaprej vedeli, da bodo črni dnevi ponavljali, bi si marsikatero neskaljeno veselje rez Potrebe vnaprej pokvarili. Leto 1968 nam bo spet nudilo mnogo priložnosti, da svojo vero še ° J utrdiimo in obrodimo v dobrih delih veliko sadu. Leto vere se bo nadaljevalo tja do 29. junija. Koliko dragocenih bnlosti nam bo nudilo. 19- januarja bomo obhajali 100-letnico smrti najslavnejšega na-eKa misijonarja Ireneja Friderika Barage. V drugi polovici leta pa bo v Južni Ameriki, v državi Kolumbija, • svetovni evharistični kongres. Leto vere naj nam utrdi krepost vere, Baraga naj nas napolni s rsčanskim upanjem, Evharistični shod pa naj v nas prižge plamen Lubezni. To troje želi bralcem po Mariji „Duhovno življenje" za leto 1968. A. S. Pogledi 1 v na našo usodo Za mnoge izmed nas poteka 20 let odkar smo se preselili v „novi svet“. Cas se je izkazal tako, kot je v njegovi biti. Zacelil je prene-katere rane, pregrnil pajčolan pozabljenja preko marsikateri dogodek in dejstvo, pa tudi poglobil druge rane ali usekal sveže, nas popeljal skozi nova doživetja in razkrival staro resničnost v novi luči. Ti učinki časa so deloma neizbežni; avtomatični, ali pa so odvisni od našega hotenja ali vsaj pristanka. Vzroki emigracije Med stvarmi, za katere ne smemo dovoliti, da izginejo v brezno pozabe, so zlasti vzroki našega begunstva, najtesneje povezani s sedanjim stanjem domovine. Življenje človeka, tudi zunaj Slovenije rojenega, ki dopusti ali celo pripomore, da se iz njegove zavesti izrujejo korenine izpred četrt stoletja, izgubi važno, dragoceno vsebino, če ne celo sploh smisel. Govorim tudi o mladini: v vsakem človeku so in morajo biti korenine, katerih rodna prst je starejša — lahko za stoletja — od prsti, iz katere je narejeno njegovo telo. Kdor zapusti domovino, mora za to imeti zadostne razloge. To ni igrača, pač pa položaj, v katerem se posamezniku in skupinam nevarnosti pomnože in povečajo, vračanje dolga do domovine spremeni obliko in je po mavadi bolj zahtevno, nikoli pa se ta dolg ne da izbrisati. Nespravljivost krščanstva in komunizma Zadostne razloge za odhod iz domovine je naša emigracija imela. Odločilno je bilo naše razmerje do komunizma. Sklop nazorov in sodb, ki to razmerje urejajo, se razteza na bistvena področja osebnega in družbenega življenja. Mislim, da niti najbolj iznajdljiva špekulacija ne more izumiti bolj absolutnega nasprotja, kot sta krščanstvo in komunizem. Vse, kar je nam bilo in je najvišja resničnost, komunizem zanika, kar mi ljubimo, komunizem sovraži. Temeljna vpra sanja človeškega življenja: odkod smo, kaj je naš cilj in kako je zaradi tega treba živeti, imajo v krščanstvu in v komunizmu popolnoma drugačne odgovore. Tudi tisti ljudje, ki so živi stik s krščanstvom izgubili, ohranili pa čut za naravne človeške vrednote in ustanove: moralo, resnico, pravičnost, svobodoj narodnost, družino, so morali odkloniti materialistični nauk in njegovo tedaj nad dve desetletji v Sovjetski zvezi izpričano prakso. Daši je eno najbolj gla- snih komunističnih gesel napovedovalo blaginjo malemu, delovnemu človeku, so poznavavci resni-nih razmer v sovjetiji vedeli in opozarjal^ da je komunizem danes najbolj nazadnjaški socialni sistem in predvsem delavcem in kmetom udi v gospodarsko pogubo. Suženjstvo v starem veku in poznej-m fevdalni sistem izgubita velik e; knivičnosti in zatiranja, ako ju Primerjamo s komunistično stra-. ado, Posebno če upoštevamo miselnost tistih dob. Sodim, da je bila povezava za-0 nih sil s komunizmom na živ-Jen'|e in smrt, potem ko je Hitler apadel dotedanjo zaveznico Sov- • e s o zvezo, velika napaka. Državniki, ki so imeli pregled po ^e ovni p°ijtikj, so se voditi i^°J *ž:iJazni in gnusu do nacizma s! "Žizma= komunizma, ki je °lj perverzen in imperialisti-m, pa so precej strahu in sovra- čutV 1Zgubili, 0180 zanj začeli 1 i celo neko naklonjenost. Lah-Je skupna nevarnost terjala * k’10 zavezništvo, nikdar pa ne jji ° e8nega. Bolj je bila razumske'1 I>0^o^na Pomota na Slcven-p . 1>0d sovražno okupacijo in komunistično zvijačnostjo. skem^u0 med rojaki na Primorani '• 80 Pozuali fašizem iz dol-n.e ‘zkušnje, tudi drugod so se jeli-' RUd.^e’ kl so govorili in ver- zmom (°J- 8 hudičem kot s faši-na i z nacizmom). Hudič je tem i! ,)ova'3’'° samo čakal. Med-vsem °t 80 Je piej Posluževal pred-tujcev za divjanje nad na- šim narodom, je zdaj zadivjal v srcih, mislih in dejanjih slovenskih komunističnih fanatikov, njihovih domačih hlapcev in zaveznikov. Najgloblja razlaga komunizma Satanov navdih v komunistični ideologiji, organizaciji in praksi je nedvomen. Spoznali so ga nekateri v globine zroči raziskovalci, tako Berdjajev, zlasti ob prvi bolj-ševiški revoluciji. Pri nas je to poudaril kanonik Kraljič (v križankah), med koncilom so razgovori s škofi izza železne zavese to potrdili „špehpatru“ van der Straa-tenu. Brezmejno sovraštvo do Boga, sistematično preganjanje Cerkve, hladno premišljena uporaba vseh sredstev proti idejnim nasprotnikom, neprestano maličenje in mazanje božje podobe v sodobni človeški osebnosti, slast v uničevanju in zločinih pa ihta v gradnji babilonskih stolpov in uresničevanju utopij — to je nekaj znamenj delovanja „očeta laži in ubi-javca od početka“. Kdor tega vpliva ne vidi, komunizma ne pozna. Taki ljudje govore o sodelovanju, sprejemajo ponujano roko, opravičujejo zločine, vidijo v vsakem zanje simpatičnem pojavu evolucijo komunizma — seveda na bolje —, kritizirajo odpor proti rušilnemu delovanju komunistov in kažejo na zglede sodelovanja drugod. Ali so bile okoliščine med vojno na Češkem, v Franciji in Italiji take kot pri nas? In ali je sodelovanje s komunisti prineslo blagoslov? Bo še Prof. A. Geržinič NESOGLASJA Kar ne vem prav, kako zastaviti pero, da bi povedal nekaj misli, ki mi pogosto rojijo po glavi. Gre za razmerje med možem in ženo, je torej družinsko vprašanje. Včasih ni bilo tako. Ženske so po svoje klepetale, moški pa, če so naleteli na tak razgovor, so si mislili svoje. Danes pa se po časopisih, revijah in knjigah veliko piše 0 tem problemu, a — vsaj jaz imam ta vtis — le kaj malega izpod peresa, ki ga drži moška roka. Če žena, ki je že po naravi nagnjena k čustvom, bere članek, ki je njej v prid, se ji pred očmi že tke gloriola mučeništva. Pri tem pa malo ali nič ne pomisli, kaj je ona do moža zagrešila. K0 bi hipoma sneli streho naših domov in vanjo usmerili mikrofone in foto-kamere in če bi njih moč in luč prodrla tudi v globine src, bi se nam nudile zanimive slike in prizori. Takole mi „dedci“ povedo: „Saj je dobra moja ,^stara“, pridna in postrežljiva, skrbna, toda...“ „Toda kaj?“ „Eh, ko bi le tako hladna ne bila. To me včasih tako razjezi, da mi ves naslednji dan skazi. Ko se potolažim in pozabim, se pa spet ponovi-Ženske so pač ženske, računati moraš s tem, ujezi pa le in ker se leta in leta ponavlja, kako moreš biti pravilno ljubezniv do njih ? !“ In drugi: „Včasih nalašč posedim v kuhinji, da žena pomije, pospravi in dene vse v red. Ko grem v spalnico, žena najde še sto in sto opravkov. Ne pride in ne pride. Večkrat imam pri pravljeno kako zanimivost, tudi kak prijeten pomenek — toda ona šari po vsej hiši, le zame ne dobi časa. Tako me vse mine. Jezen se obrnem v steno in mesto hvalnice in posebne večerne molitve (razen družinske) je vse kaj drugega. Seveda je tudi zju- traj in čez dan še nevolja v meni-Zvečer 'se pa ponovi isto. In nazadnje m* P'ravi, da je ne maram in še tisoč drugih očitkov. Viš, kako je!“ tretji: »Rad posedim v družbi. Tudi karte včasih vržemo ali pa politiko rueljemo. žena je pa nevoljna- Kadar S6m Pa doma, se pa izmika, da sem aataknjen in grem jezen spat. Ne-ateri imajo to srečo, da lahko ure ln ure berejo; če pa kdo tega daru Pima ali vsaj ne toliko, se dolgočasi 'n kalia jezo. Dejal sem ji, da bi Prug drugega skušala razumeti. Se-veda ji je j,jj0 prav Toda praksa je P° azala, da naj le jaz njo razumem, “na da pač ne nosi nobene krivde, se dopovedovanje je zastonj. Vsi ornPromisi“ »o v trenutku pozabljeni.“ še so pravj|j p0(jobne zgodbe ln zgodbice.. tolik8 deial Pe'kdo: „Vsak ima o oči, da pred poroko spozna, a > ima opraviti s kosom ledu ali z ognjeni.“ ob i • a^ '' ^red poroko skušata bi ^Jubezniva, požrtvovalna, viteški n ., . 1 v nasprotnem primeru s V if nerazumevanja in nesoglasji Primp' °r mi ^ znano. Pa Je gornji Peerov mnogo več. , Ldo sošutenja z ženo bi vsei van;0^3*’ Preberejo ,Iz očetovi zapiskov“ (DŽ 1967> str/ 420) otrok0l!b,° ^ °žetv0V- lki ob roJsU niča. Sp SG,Vn° veS trPe kot P0r0( zvon • VG^a Se to ne °freša na velii so h'!! »Ut** Ge beseda na to nanes dali" t10' Prener°dni, da bi to povi > «ar so takrat čutili. Ali mi ve jamete, žene, da sem še ob vsakem rojstvu rotil Vsemogočnega, naj name preloži, kar se da? (Razumite me prav!) Torej za zaključek: „Možje nismo tako brez srca, kot pogosto zveni iz vaših člankov. Drugič: Da ste žene „mučenice“, iste premnogokrat same krive.“ Pa brez zamere! Janez Neroda Mož, vzpodbujaj svojo ženo! Oprostite, da vam postrežem s primerom, kj ste ga verjetno že brali, če se ne motim( v Trstenjakovi knjigi. Zdi se mi pa tako jasen in slikovit, da se ne morem upreti skušnjavi. Tukaj ga imate, prosto po spominu. Predstavite si kmečki dom in ja-vorjevo mizo v kotu, opoldansko in večerno zbirališče presneto močnih jedcev. Dan za dnem je mlada gospodinja nosila jed na to mizo, jed, ki so jo pripravile njene spretne roke in ljubezen do domačih. Dan za dnem je izginjala ta jed v lačne globine močnjakov brez glasu. Neko opoldne pa bi jim skoraj izstopile oči iz jamic, ko so buljili v skledo .na sredi mize. Iz sklede se je zlato smejala — slama. Zdaj so se razmajali jeziki: „Jera, kaj si ob pamet? Saj nismo govedo, da bi tolkli slamo!“ Jera pa nazaj: „Glej, glej, nisem mislila, da se boste zanimali, kaj je v skledi. Do danes mi niti z besedico niste žugnilij da veste, kaj jeste. Sem pa rekla, saj je za vas itak vseeno, čemu bi se torej trudila? Kar slamo jejte!“ Uboga Jera! Zavedala se je svoje kuharske spretnosti in si je želela samo malo priznanja. Pa ga ji ti brezbrižni jedci niso dali. Sprejemali so njen trud kot dolžno kadilo. Neolikani samoljubneži! Ni čuda, da se je Jera naveličala m uprla. In koliko je takih Jer med ženskim svetom! Umno gospodarijo z moževim zaslužkom, včasih delajo v tem oziru prave čudeže. Ustvarajo prijeten dom. Kuhajo, perejo, likajo, Šivajo. Strežejo. Vzgajajo mladi rod. Sploh, žive za moža in otroke. Vse to zahteva vsestranskega, trdega dela. Delo, kj se vrši doma, a je kljub temu — delo. Če mož tega nikdar ne vidi, nikdar ne da svoji ženi zasluženega priznanja, bo reva izgubila svojo notranjo moč in bo odpovedala. Se ljubezen se ji bo ohladila. Čeprav smo Slovenci trde grče, nam malo dolžne galanterije do naših žena ne bo proti moški časti. F. Očetovi zapishi Sveti Trije kralji.. . Nemirno se obračam na postelji. Prva luč, motna in boječa, že črta ravne proge v zaprti sobni temi. Zunaj se v vstajajoči dan oglaša ropot mesta. Voz za smeti, avto ali kamijon, ki pelje v mesto svežo zelenjavo ali sadje... V hiši je še vse mirno. Neka skrivnost leži v njej in pritajeno šelestenje. Slišijo se udarci ure. Sinoči sva se vrnila z ženo zelo pozno. Poslužiti sva se morala taksija, ker zaradi tolikih paketov ni bilo misliti na avtobus. Kake tri ure sva kot otroka uživala veselje ob igračah, se v duhu igrala z vlakci, avtomobilčki, s konjički in piščalkami ter se smejala ob misli na veselje, ki ga bodo deležni najini otroci. „Misliš, da bom mogel zdržati do jutra?“ „Ko bodo zagledali tale vlak.. in kino..., in... „Poglej ta voziček...“ Čez nekaj časa, uro, morda pol, se bo v sosednji sobi oglasil prvi _ krik veselja malih vlakovodij, šoferjev, jezdecev in vojakov v pižamah. Vrisk, ki mu bo sledilo brezkončno veselje tega dne, kajti danes ni kateri koli dan. Na da-nažnji dan moramo biti resnično dobri in zavestno srečni ob žare-eem sijaju teh otroških oči, ob ne-stnpnem trepetanju teh ročic, ki ^e vedo, kaj bi zagrabile ob tolikem čaru: »Je to res moje, očka?“ Minute čakanja so dolge, a srečne. Morda je prav v njih plačilo za tolike ure, dni trdega dela, da 1 — z božjo pomočjo — zmogel 0 sladko breme za svojo družino, n tudi — aU mi lepše sanjati o neki stvari kot imeti jo? Ali ni istemu bežnemu trenutku sreče dodan nek nemir in nove želje? Spomin mi uide na daljno dobo mojega otroštva, na moje stare otroške sanje, na pismo Trem kraljem in tisto noč pričakovanja. Da. Mnogo je bilo dela, da je prišla tudi ta ura, ki naj bi osrečila otroke in ženo, ko bom srečen tudi jaz na najlepši in najbolj preprost način: ob sreči drugih. Ko se znova obrnem, opazim, da tudi žena ne spi. Skozi priprte veke čutim njen pogled, njene misli, ki so moje misli. Da... A že je tu prvi vzklik: „Mama! Sveti Trije kralji so prišli! —“ (Po Jose M. Perez Lozano: .Diario de un padre de familia") „Že zopet pridiga . . Dvoje deklet se poslavlja: „Predolgo sem se zamudila. 2e vem, da f16 dolga pridiga — kakor vedno, če pridem prepozno“... so bosede ene izmed njiju. teb besedah sem se nehote zamislila. Res. Mnogi starši se 1 Poslužujejo dolgih samogovorov, polnili lepih misli in besed. Te na-jbenijo otrokom z namenom, da bi jih „vzgajali“. Pri tem mislijo, da Polnjujejo vzvišena dejanja, se čutijo plemenite... in pri tem obču-uJejo svojo zgovornost. - Dejansko pogosto iščejo le zadoščenje in olajšanje vesti, ki jim a vzgojno nezmožnost. Kaj med tem misli otrok? Verjetno nič ne posluša. Obda se z zidom brezbrižnosti in razmiš-Ijenosti. A vendarle mu ostane v ušesih nekaj neprijetnega. Nekaj kakor neprijetna glasba. Ker otrok ne sledi našim „dobrohotečim“ besedam in logični zvezi naših želja, ne dosežemo njegove razumnosti, pač pa njegovo občutljivost. Čuti, da je kriv, a velikokrat sam ne ve zakaj. Brala sem, da je pri tem najhujše, da otrok te krivde ne vzame kot slabost proti kateri se je treba boriti. Prenaša jo, kakor že v naprej usojeno lastnost, ki mu že v naprej jemlje moč, da bi se poboljšal. Zakaj vzgojitelji ne priporočajo dolgega „poučevanja“ otrok? 1. Ker se otrok navadi, da nas ne posluša, kadar govorimo, ker si misli, da so naše besede itak vedno le karanje. Obda se z brezbrižnostjo, ki zapre dostop do njegove duše. 2. Ker je ton našega glasu pri takem samogovoru neprijeten, vzbuja pri otroku razumljiv odpor in nenaklonjenost, katero otrok sicer prikriva, znebiti se je pa ne more. 3. Ker predolgi in prepogosti očitki nosijo s seboj strup sugestije, tako da v otroku nehote budimo ravno to, kar smo hoteli preprečiti. Naj bo tore ji naša vzgoja nema? Nikakor! Včasih že ena sama beseda pomaga, da se v otroku vzbudi vest. Dolga predavanja otroka le uspavajo. Čuvati se moramo lahkih samogovorov. Namesto, da poslušamo sami sebe, raje zasledujmo vpliv naših besed na otroke. Da bomo pa ta vpliv znali razbrati, je nujno potrebna duševna povezava med otroki in starši. Ta pa ne nastane naenkrat, temveč je plod dolgoletnega zbliževanja. Palica in pridiga ne rodita zaželenih uspehov. Lahko je z besedo ali s palico prepovedati nekatera dejanja. Težje pa je vzgajati otroka s tem, da ga vzpodbujamo v dobrih nagnjenjih. Še težje mu je nuditi možnost, da zadosti svojim potrebam po gibanju in udejstvovanju, zaposliti njegov um in roke in mu pazljivo nakazovati pravila, ki so pogoj za uspeh njegovega delovanja. Vendar trdijo moderni vzgojitelji, da na tak način dosežejo boljše in lepše uspehe, kakor so jih dosegli v prejšnjih letih. P. D-ova *2. Poglavje: Dodatek k //Povesti duše" Male Cvetke ,(Po sPominu napisa-e redovne sestre po 'smrti isvetliice) v ^ n> isti Sveti Duh narekoval besed^'k' sveti Tereziji naslednjih zd v ”.P>u®e> so dosegle popolno v Zet^e 2 Bogom, naj same sebe Ponižnem in svetem sebespoštova- vo VlSOk° Cenijo- Vedno nai se ži-ne Su T preJ'etih -ilosti in naj zna- , ^°’ da 80 Ponižne, če ne pri-goto° Baj je vendar nemV°’ ^ 86 nam 1)0 ob nePresta-sP°minu na prejete dobrote po- večala tudi ljubezen do darovavca. Kako naj se bogataš okoristi s svojim bogastvom in ga deli še drugim, če ne ve, da je bogat-“ (13) To ni bila edina prilika, da je Terezija iz Lisieuxa izrekla od zgoraj navdihnjene besede. V aprilu 1895, ko se je čutila še čisto zdravo, je neki starejši sestri, vredni vse naše vere, zaupala tole: ,,Kmalu bom umrla. N« 'pravim, da se bo to zgodilo v nekaj mesecih, gotovo pa v dveh ali največ treh letih. To čutim iz vsega, Ikar se godi v moji duši.“ Novinke so ji izrazile svoje za-ičudenje, ko jim je večkrat uganila tudi najskrivnejše misli. „Moja skrivnost je v tem,“ jim je odgovorila, „da vam nikdar ne dam nobenega nauka, ne da bi se prej zatekla k preblaženi Devici Mariji. Prosim jo, naj mi navdihne, kar vam bo bolj koristilo. Pogosto se sama čudim temu, kar vam povem. Ko vam dajem nauke, sem enostavno prepričana, da se ne motim in da Jezus govori po meni.“ Med njeno boleznijo je ena od njenih sester šla skozi trenutke velike notranje tesnobe, skoraj obupa ob misli na skorajšnjo, neogibno ločitev od nje. Nič na njej ni razodevalo njene notranje muke, ko je stopila v bolniško sobo. Kako se je začudila, ko ji je sveta bolnica nekoliko žalostno in resno rekla: „Ne smemo jokati kakor tisti, ki nimajo upanja.“ Nekoč jo je obiskala ena naših mater in ji ob tem obisku storila majhno uslugo. Na tihem si je zraven mislila: „Kako bi bila srečna, če bi mi ta angel rekel: Iz nebes vam bom povrnila!“ V istem trenutku se je Terezija obrnila k njej rekoč: „Draga mati, iz nebes vam bom povrnila!“ Najbolj pa je presenečalo dejstvo, da se je zdelo, kako se zaveda, s kakšno nalogo jo je Bog po- slal na svet. Bilo je, kot da je zagrinjalo prihodnosti odgrnjeno pred njenimi očmi. Večkrat nam je v preroških besedah napovedala prihodnje reči, ki so se že izpolnile. „Vedno sem dajala Bogu le ljubezen,“ je dejala, „zato mi bo Bog ljubezen tudi vrnil. Po smrti bom trosila na zemljo dež nebeških rož." Ko ji je sestra Genovefa presvetega Obličja brala nekoč o večni blaženosti, jo je Terezija nenadoma prekinila rekoč: „Ni to, kar me privlači. ..“ „Kaj pa potem?“ „Ljubezen! Ljubiti, biti ljubljena in vrniti se na zemljo, da bi ljudje ljubili Ljubezen!“ Neko noč je sprejela mater Ag-nezo Jezusovo z živahnim izrazom mirnega veselja: „'častita mati, pred nekaj trenutki sem slišala neko od daleč prihajajočo godbo. Tedaj mi je prišlo na misel, kako bom prav kmalu poslušala neprimerno lepše nebeške melodije. A ta misel me je vzradostila le za hip. Srce mi bije v nekem drugem upanju: v upanju na ljubezen, (ki je bom deležna, in ljubezen, ki jo bom mogla dati.“ „Čutim, da se bo pričelo moje poslanstvo, da bom učila ljubiti Bo-ga, kot ga ljubim jaz..., da bom dušam pokazala svojo malo pot. Moja nebesa bodo v tem, da bom delala dobro na zemlji. To ni nemogoče; saj tudi angeli neprestano gledajo božje obličje in obenem nas varujejo. Ne, ne bom mogla počiti do konca sveta, dokler bo kje kakšna odrešenja potrebna duša. Ko pa bo angel izrekel besedo ‘končan je čas’ (15), tedaj bom začela počivati. Tedaj šele bom mogla uživati, ker bo število izvoljenih izpolnjeno in bodo že vsi v večnem miru in veselju. Ob tej misli srce poskakuje od veselja.“ »In katera je ta ‘mala pot’, ki jo »očete pokazati dušam?“ »Mati moja, to je pot duhovnega otroštva, pot zaupanja in popolne Predanosti. 'Pokazati jim hočem preprosta sredstva, ki so meni prine-s a^ tako lepe uspehe. Povedati jim očem, da je tu na zemlji treba sto-riti le eno: trositi Jezusu cvetlice Majhnih žrtev, si ga pridobiti z Ijub-ovanjem. Tako sem si ga pridobila -laz in bom zato dobro sprejeta.“ Svojim novinkam pa je rekla: » e bi vas s svojo malo potjo Iju-,ez^ zavedla v zmoto, ne bojte se, a * vas pustila dolgo na tej poti • '»i3'11 Se vam 'korn pokazala in vam ° a, da hodite po drugi poti. Če a se ne vrnem, potem verujte \ snienost mojih besed: v Boga, k • a 0 mo£očen in usmiljen nikdai k mamo prevelikega zaupanja. Toli-prejmemo od njega, kolikor oc Jega upamo.“ (16) moi^ Ve^er Pred praznikom Kar vinv 0 katere božje ji je neka no sv ,a ,0^la: ,,'če bi umrli jutri p< em °^llajilu, bi bila to tako dra- notoi^'- Smrt’ bi bila popolnoms ^lazena v svoji žalosti Tako s, ni1 vsaj zdi.“ la- j*jeZ'Ja Pa j® živahno odgovori- poti.” m’ - t0 ni V smislu m°ie male J se prav v smrti oddaljim od nje? Umreti od ljubezni po obhajilu! O, je preveč lepo zame! In male duše me ne bi mogle posnemati! Na moji mali poti ni nič nenavadnega; vse, kar storim jaz, lahko store tudi male duše.“ Pogosto so ji prinašali rože, ki jim je Terezija trgala liste in jih potresala po razpelu. Z vsakim listom je Križanega nežno pobožala. Ko ji je nekega dne nekaj teh dragocenih relikvij padlo na tla, je dejala: „Pdberite, prosim, te cvetne liste; pozneje kdaj boste z njim lahko naredili komu veselje. Ne izgubite nobenega!“ (In res so služili ne samo v veselje drugim, temveč so Po njih prišli tudi čudeži!) Ob neki drugi priložnosti je rekla «voji „mamici": „Vsem, ki so mi na zemlji storili kaj dobrega, bom v nebesih izprosila veliko milosti. Vam, dobra mati, jih bom sprosila več, kot pa jih boste potrebovali; a veliko jih bo, ki vam bodo v veselje.“ Ena od sester je dvomila o njeni potrpežljivosti. Ko jo je nekega dne obiskala, je opazila na njenem obrazu izraz nebeške sreče. Vpraša-la jo je po vzroku. Tedaj ji je junaška bolnica odgovorila: „Velike bolečine čutim. Vedno sem poskušala ljubiti trpljenje in ga lepo sprejemati.“ „Kadar zelo trpim,“ je dejala ob drugi priložnosti, „ali pa me doleti kaj bolečega, neprijetnega, in je nevarnost, da postanem žalostna, se nasmehnem. V začetku mi to ni vedno uspelo, zdaj mi je pa prešlo že v navado, da sem zares vesela.“ „Zakaj ste to jutro tako veseli?“ jo je vprašala mati Agneza Jezusova. „Ker sem doživela dve majhni neprijetnosti. Svoje majhne radosti najdem v majhnih neprijetnostih.“ Spet drugič: „Danes pa ste verjetno bili spet zelo preizkušanj, kajne?“ „Da, res, toda saj je prav tako! Imam vse rada, kar mi Bog pošlje!“ „Strašno trpite?“ „Ne, ni strašno! Za malo žrtev ljubezni ni nič strašno, kar ji pošilja njen Ženin. Vsak trenutek mi da, kolikor morem prenesti, in nič ve,č. In če mi v naslednjem trenutku poveča trpljenje, mi poveča tudi moč. Vendar pa si ga ne bi nikoli upala prositi, naj mi poveča trpljenje; za to sem premajhna. Takšno trpljenje bi bilo samo moje in bi ga zato morala tudi sama prenašati. Sama pa nikoli nisem ničesar zmogla.“ Tako je govorila na smrtni postelji ta modra in pametna devica, katere goreča svetilka, vedna polna olja kreposti, je svetila do konca. V Knjigi pregovorov pravi Sveti Duh: „Človekov nauk se spozna po njegovi potrpežljivosti. (17) Vsi, ki so jo slišali, smejo zato verjeti v njen nauk, ker ga je potrdila s svojo nepremagljivo potrpežljivostjo. Zdravnik Se je pri vsakem obisku čudil in nam govoril: „Ko bi vedele, koliko trpi! Nikdar še nisem videl nikogar toliko trpeti z izrazom takšnega nadnaravnega veselja. Pravi angel je.“ In ko smo mu potožile svojo žalost nad skorajšnjo izgubo takšnega zaklada, je dodal: „Jaz je ne morem ozdraviti. Ta duša ni ustvarjena za ta svet.“ OPOMBE: 13) Prinašamo dobeseden prevod francoskega besedila, ki v enem samem odstavku združuje to, kar je sveta ustanoviteljica Terezija Velika zapisala na več mestih in na zelo različne načine. Izvirna 'besedila se glase: „Asi ruego yo ... a las almas a quien su Majestad ha hecho tan gran merced de que lleguen a es-te estado (de uniön), que se conozcan y tengan en mucho, con una humilde y santa pre-sunciön...“ (Vida, XV, 3). „No eure de unas humildades que hay... que les parece humildad no entender que el iSenor les va dando dones...“ (Prav tam, X, 4). Es cosa muy clara que ama-mos mäs a una persona cuan-do mucho se nos acuerda las buenas obras que nos ha-ce...“ (Prav tam, X, 5). „Pues como aprovecharä y gastara con largueza el que “) Tesal 4, 13. v) Raz 10, 6. :lc) Sv. Janez od Križa. Temna noč, II. pogl. 21, st. 8. lT) Preg 19, 11. Bo še Prevedel p. L. Kukoviča DJ naša vera „i,2'™"0 v letu vere, ki ga je raz !L, .,sveti oče papež Pavel VI. n v 0™lk.SV- »Postolov Petra in Pavl škf> °min, 1900-Ietnice njune mučeni sv To leto vere naj po volj kn iCe 3 ^raja letošnjega prazni Pa St0l0V Prvakov, njegov name vtem ' ^naslednji: Vsi kristjani na apostol 6tU 8Veto vero. k1, sta j° velik krvin a,oznan^a in potrdila s svoj «lablj’ajobnap!jaj0: Poživljajo in pc sveto Prizadevajo naj se, d brannoaP0St0*sk° ’n katoliško ver 86 v neVarnimi zmotami' 1 svete c J” dneh širijo ne le zuna PoglohierkVe’ temveč cel° v nJ'e3 '3am 'riet v'1;; ^ Jaa "a novo pc meznim a naj Poatane tako posi družrnam V!rnikom k°t krščanskii vodnica vir mo?"0''3"1 SVetla lu • moči in stanovitnost da bo uresničena apostola Pavla beseda, ki pravi, da pravični živi iz vere (Rim 1, 17). Zgled našega vernega življenja pa bo izžareval svoj vpliv tudi v okolje, v katerem živimo in delamo, in tako se bo izpolnilo to, kar vsem svojim učencem sam Gospod Jezus naroča: „Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih“ (Mt 5, 16). Apostolska veni Zaklad razodete vere, ki sta nam ga sveta apostola zapustila kot sveto dediščino, je obsežen v veroizpovedi, ki jo poznamo pod imenom: apostolska vera. Gotovo je ta veroizpoved ■najstarejša in izhaja po stalnem izročilu od samih apostolov. Predno so se namreč razšli, da bi po Gospodovem naročilu oznanili evangelij vsem narodom sveta, so po navdihnjenju Svetega Duha sestavili to veroizpoved, ki v dvanajstih členih v kratki in zgoščeni obliki vsebuje vse božje razodetje. Sveta Cerkev je zaradi verskih zmot, ki so se pojavljale tekom stoletij, sestavila na svojih koncilih nove in obširnejše veroizpovedi, kakor je npr. nicejsko-carigrajska, ki se je molila ob nedeljah in prrz-nikih in jo ob teh dneh še danes molijo v domovini in morda še drugod po katoliškem svetu. Argentinski škofje pa so se v novi liturgiji odločili za apostolsko vero, ki se v latinskem in njemu sorodnih jezikih imenuje apostolski simbol, kakor naj bi bili to veroizpoved sami apostoli imenovali. Ime simbol pomeni spoznavno znamenje, po katerem se kristjani med seboj spoznavajo in se pred svetom kot kristjani izpričujejo. Apostolska vera je kratka in izraža temeljne verske resnice in skrivnosti na preprost, lahko umljiv način. Kljub svoji preprostosti in zgoščenosti pa vendar dejansko vsebuje vse, kar nam je Bog razodel in nam po sveti Cerkvi zapoveduje verovati. Izpoveduje vero v enega samega Boga, pa jasno omenja tri božje osebe in različnost udejstvovanja, ki se jim pripisuje: stvarjenje po Očetu, odrešenje po Sinu, posvečenje po Svetem Duhu. Oznanja nauk o Cerkvi, skrivnost občestva svetnikov, vero v odpuščanje grehov, vstajenje od smrti in večno življenje. Celotni razodeti nauk je tedaj obsežen v 12 členih apostolske vere; iz nje poteka ves bogoslov- ni nauk Cerkve, na njej sloni vse. Kar z njo ni v skladu, se mora za' vrniti. Ta zvestoba apostolskemu izročilu seveda ne preprečuje podrobnega bogoslovnega študija in raziskovanja, ki skušata vsak člen apostolske vere jasnejše razložiti in utemeljiti. Cerkev je apostolsko vero pojasnila in potrdila na 21 cerkvenih zborih. Razlagali in pojasnjevali s° jo sveti cerkveni očetje, v njeno pričevanje so umirali v vseh krščanskih stoletjih nešteti mučenci; vsak njefl člen je potrjen z mučeniško krvjo-Bogoslovni pisatelji in učitelji vseh časov se posvečajo svetim vedam io nam odkrivajo vedno nove lepote svetih verskih resnic in skrivnosti. Mnogi izmed njih pa so šli in zlasti v naših dneh spet gredo predaleč slojih razlagah in skušajo razodeti nauk v njegovo škodo prilagoditi novim, modernim naziranjem in razmeram, ne oziraje se na vrhovno, nezmotljivo učiteljstvo Cerkve. Zato se prav v tej dobi po zadnjem koncilh množijo svarilni klici cerkvene hierarhije, ki kliče k previdnosti in h pokorščini od Kristusa postavljenemu cerkvenemu vodstvu, ki se zaveda, da je njegova prva dolžnost, d3 izročeni verski zaklad ohrani nedotaknjen, kakor to že sv. Pavel naroČS Timoteju: „Čuvaj, kar ti je izročenOr in ogiblji se posvetnih praznih govoric in nasprotnih trditev vede, p0 krivici tako imenovane, katere so nekateri držali in so glede vere za' bredli“ (I, 6, 20-21). Vera v Boga — temelj vsega Verujem v Boga — tako se začnf apostolska vera. Druge veroizpoved* še posebej poudarjajo, da je Bog samo eden: Verujem v enega Boga. a resnica je gotovo temelj vseh drugih verskih resnic, temeljna, odločilna resnica življenja, ki brez nje iz-gu i svoj smisel in svoj večni cilj. or ne veruje v Boga, hodi v temi. e ve odgovora na največja življenj-a vprašanja: Odkod? Cernu? Kam? Da Bog resnično živi in biva, b nioral vsak človekj ki je pri razumu Jz božjega stvarstva spoznati njiga Modrosti piše: „Zares nespa me n' s° Uudje, v katerih ni božjegi spoznanja, ki iz vidnih dobrin nis< ^nog j spoznati Njega, ki je, in ki pr pazovanju (jej njgo 8p0zna]; umetni a, .' D- Ddrasli, razumni' brezbož-p' 1 niso ^rez osebne krivde, kar sv aye v pismu Rimljanom jasni i’m6- "^an se v Bogu more spoznati rla ?eJ^ltno> Bog jim je namreč ra „• je akai t°. kar je na njem ne snnvÜ! Se 0eniti vse narode, celotno človeštvo brezredno enakopravno družbo bo mir slonel na socialni pravici Vse l'1 za vsakogar. Versajska mi-1 Pogodba je potem na čelu ime-k* esedila pakta o Zvezi narodov, __er da bodo vsi narodi enakopravni j *b mali —; v Moskvi pa so govorili z ustanovitvijo III. internacionale, kjer da bodo zastopane ]• stranke vseh narodov in en if eV *n ^am zasigurana viti °KiraVn0St v mnogo bolj učink0-čelu kajl-i vse bo slonelo na na- ' a biora biti vsa oblast v rokah Proletariata. Ker pa je po svoji napi \ .Pr°lctarec človek iz delavskih int ravno komunistična III. veB naCi°nala znan>Ika in nosilka no-. Pravega reda med vsemi narodi Za Ves svet enako. hu^Hk° b^0’ smo viddi ob izbru-ruge svetovne vojne. Zveza na- rodov je propadla, ker se velike sile med seboj niso mogle sporazumeti, kako bi zavarovale male narode, najprej Avstrijo in Češkoslovaško v letu 1938, in nato Poljsko v letu 1939. Na komunistični strani pa se je mednarodna usmerjenost III. internacionale zelo zmaličila, ker je dejansko izzval pravi izbruh druge svetovne vojne dogovor med Hitlerjem in Stalinom, ki je bil podpisan zadnji teden v avgustu 1939 v Moskvi, slonel pa je na pogodbi, kako si bosta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza skupno razdelili Poljsko. Druga svetovna vojska se je začela: 1. ker sta Anglija in Francija prepozno spoznali, kako je treba za pravi mir in pravo enakopravnost zavarovati najprej male narode, in 2. zato, ker sta v zavezništvo povezana nacizem in komunizem pohodila in razdejala Poljsko — in potem dejansko ves svet —, ker sta se bore malo zmenila za načelo, da je treba male narode spoštovati in nikakor na njihov račun plačevati lastne špekulacije v borbi za nadvlado nad vsem svetom. Torej na obeh straneh usodne pogreške na račun malih narodov. Ce bi govorili po človeško, bi mogli reči, da se nam danes ta nedoslednost in kratkovidnost zelo hudo plačuje, ko je vsak dan bolj jasno, da je po letu 1945 edini dejanski zmagovavec sovjetski komunizem, ki ne prikriva, da je ves današnji napor v silnem oboroževanju namenjen nadvladi nad po njem preobraženi človeški družbi. V Moskvi so ob jubileju oktobrske revolucije ponavljali, da je njihov končni cilj uvedba rdeče diktature nad vsem «vetom, ker bi baje samo na ta način splahnela razlika med malimi in velikimi narodi. PIJ XII. JE SEJAL Če se pri tem ozremo na delo Cerkve v okviru te gigantske borbe, se nam odkrivajo strani, ki se nam zde včasih temne> včasih pa prepolne optimizma. Višek usmerjenosti cerkvene diplomacije za pravi mednarodni red je bil za Cerkev podan v velikih govorih in poslanicah Pija XII. ob izbruhu sovražnosti 1. 1939 in potem skozi ves čas vojskovanja. Njegovi govori so bistvo velike tragedije človeštva dvigali iz borbe med malimi in velikimi narodi na čisto drugo raven. Nikdar poprej se osnove cerkvenega gledanja na svetovni položaj niso izčistile v toliki meri kot ravno v govorih Pija XII. Seveda Pij XII. ni odkrival ničesar novega, le krenil je naprej v razlagi nauka in v zvezi z novim razvojem zajel v svoje načrte in cilje ves svet. Motili bi se, če bi mislili, da se je s takšno akcijo Cerkev umikala iz dnevnih podrobnosti nesrečne vojske. Veliki so se vojskovali po izdelanih načrtih svojih generalnih štabov, v tej ali oni obliki so bili pohojeni številni narodi in kar je bilo še huje, grozote svetovne vojske so strahotno kršile osnovne človečanske pravice in rušile dostojanstvo človeške družbe in človeka samega. V tej stiski je Cerkev ostajala visoko nad vsem. Nikomur ni mogla nič ukazovati, stvarno je mogla nesrečnim žrtvam nuditi le malo pomoči, še pogosteje ji je bila njena dobrodelna aktivnost ovirana ali celo preprečena. Edino kar ji je ostalo, je bilo ponovno pozivanje na osnove moralnega in duhovnega reda, ki veljajo za vse enako, za velike in male narode. Ko se je vojskovanje v maju 1945 formalno zaključilo, je bila s strani Cerkve ponujena dejanska pomoč tudi na vseh diplomatskih konferencah, kjer je hotela Cerkev tudi sodelovati pri izgradnji temeljev za pravi mir. Pij XII. je sodelovanje uradno ponudil predsedniku ZDA Rooseveltu, a je Stalin ponudbo porogljivo odklonil. ŽETEV PAVLA VI. Na žalost se skozi ves tok svetovne zgodovine ponavlja resnica, da med malimi in velikimi narodi ni možno doseči ravnotežje na podlagi enakopravnosti. Leta 1918 smo bili blizu takšni uresničitvi z ustanovitvijo Zveze narodov in po letu 1945 je nad vsem svetom zasijala luč upanja v Organizaciji združenih narodov, ki ima svoj sedež v New Yorku. Ce bi bilo pri njej vse v redu, ne bi bilo Koreje in Vietnama — vendar se od nje ne smemo odvračati vkljub vsem nepopolnostim. Nasprotno — leta 1965 je Pavel VI. ob jubileju OZN (dvajsetletnica ustanovitve) obiskal sedež organizacije v New Yorku, kar je močno odmevalo po vsem svetu, tudi komunističnem, Cerkvi pa se je odprla resnica, kako zelo se je razmerje med narodi in Cerkvijo zbolj- ^lo. 3aj še sam Pij XII. verjetno ne oi veroval, da bo poglavar katoliške Cerkve nekaj let po njegovi smrti postal pravi moralni in duhovni steber Vsaga duhovnega na svetu v okviru največ je in naj višje svetovne ustanove. Vendar pa nas spremlja občutje Vedno večje zbeganosti in preplaha na svetu. Napetost med velikimi na-lasča in vsak dan se odpirajo nove 'ane na hrbtu malih narodov za poravnanje računov med velikimi, ki še ne morejo ali ne smejo seči po zadnjem sredstvu za ureditev sveta v takšni obliki in ureditvi, kakor bi to Ustrezalo vsakemu taboru posebej; Jedrna vojna je nemogoča. Na zunaj se zdi, da se je cerkvena (’Plomacija usmerila dejansko' v S^r. ki naj ji omogoči, da se v vseh 0 °liščinah in primerih povsod začuti Prisotnost Cerkve tam, kjer je kriza najhujgä. Kot svetni, in ne samo ver-^ i ustanovi; ji je omogočeno, d& po .e n*h diplomatskih zvezah skuša re-^Vuti «tike, ki so ji edini pri srcu Je bistvo njenega poslanstva: ohra-n^ i zvezo z verniki in njihovimi pa-. >?• Oblikovanje otroštva božjega « usu v dušah vseh narodov in vseh JU i ohranjati bistvo in zaupanje v v‘s i red, ki edini more zgraditi pra-Podlago za iskreno spoštovanje ih pravic za vse narode v enaki s 01 ‘ ’u s tem služiti vsemu človeštvu Piavimi merili za skupno duhovno as Vseh ljudi brez razlike na narod-°s in versko pripadnost ali idejno usmerjenost. Pogosto se zgodi, da se mora Cer-cv Posluževati poti in sredstev, ki so včasih nerazumljiva. Ko išče pri raznih velikih narodih ali oblastnikih možnosti za svoje poslanstvo, se zdi, kakor da bi bili pri tem mali narodi oškodovani ali prikrajšani; nekateri zahajajo celo tako daleč, da gledajo na takšno ravnanje z merili preživelega političnega pozitivizma (liberalizma), in jo dolže lova skrivnih, prikrivanih koristi. Motili bi se, če bi bili tako kratkovidni. Reševanje glavnih vodilnih načel za ohranitev miru ne morejo uspeti, če ne bi ta koristila gradnji zdravega mednarodnega reda. Mir je pa končni cilj vsega truda in vseh naporov Cerkve; temelji pa na tistih moralnih i pravnih načelih mednarodnega reda, ki res uvaja pravo enakopravnost med vsemi narodi enako — velikimi in malimi. Pri tem pa se zgodovina samo ponavlja, saj se borba za mir vleče že skozi vsa stoletja. Cerkev v novem mednarodnem redu želi le to, da se ji povsod priznava mesto, ki jo je že dvignilo nad velike in male narode zaradi načel in duhovnih dobrin, ki jih oznanja vsem enako. Mogli bi reči, da je II. vatikanski koncil na mednarodnem področju uvedel veliko novost: veliki ideal vseh vladarjev in državnikov, kako uvesti pravo mirno sožitje med narodi je zablestel v novi, zelo močni luči, ko se je izrekla beseda občestvo in je božje ljudstvo kristjanov in nekristjanov vsebina tega občestva. In skrb za vse občestvo je glavna naloga moderne mednarodne politike. Ruda Jurčee GLAVNE ZNAČILNOSTI V LITURGIČNI OBNOVI Ne samo za duhovnika, tudi ne samo za laika, ki se izrecno zanima za liturgično obnovo, ampak za vsakega krščanskega vernika je zelo koristno, od časa do časa kratko pogledati, kaj se je v našem bogoslužju v teku časa spremenilo. Bogoslužje ni namreč le opravilo duhovnikov, ampak vsega božjega ljudstva, ki je v bogoslužju sodarovavec. To pa mora biti zavesten, dobro poučen. Vse naslednje točke so povzete po L’Osser-vatore Romano v španski izdaji, kar navajam kot O. R. 1. Novo pojmovanje liturgične pokorfCine Do zadnjih sprememb v obnovljenem bogoslužju je bilo v cerkvenih obredih vse do pičice natančno določeno; vsak gib, vsak obrat višina rok itd. Nihče ni bil upra- vičen kaj spremeniti. To je bila posledica dobe po tridentinskem koncilu, posebno treh stoletij ta-koimenovane stabilnosti v liturgiji (1614 1903), doba rubricistov. Posamezni obredni predpisi (rubrike) so bile vsaj po videzu bolj važni kot obred sam. Ta strogost je delala vtis popolne enotnosti posebno pri maši. In to pojmovanje enotnosti jo tako osvojiilo verno ljudstvo in tudi mnoge duhovnike, da nam je ostala nekam v podzavesti tudi še po uvedbah obnovljenega bogoslužja zadnjega cerkvenega zbora. Zato se nekam zgledujemo, ali celo pohujšujemo, ko v sodobnem maševanju opažamo različnosti pri posameznih mašnikih, ali v različnih cerkvah oz. župnijah. Ni več stare enotnosti. Nova liturgična pokorščina bolj upošteva človeško naravo, naravo liturga. Hoče pustiti več svobodnega poleta značaju posameznega mašnika, ah liturgične skupnosti. Tako npr. pri izbiri prošenj za vse potrebe pred darovanjem, v izbiri mesta, kjer mašnik moli te prošnje ali vero; kako začne sv. mašo: s slovesnim vhodom, ali brez njega pred oltarjem ali za njim. Si more izbrati v skladu z določenim različne votivne maše (maše no želji) ipd. Vse to dela vtis neenotnosti ali celo zmede in vsaj nekatere moti. Je pa v resnici bolj v skladu z namenom bogoslužja in more bolje služiti posameznim potrebam verske skupnosti (O. R. St. 754, 753, 756). 2- Besedo ima pristojna cerkvena oblast Omenjena svoboda pa nima namena voditi v anarhijo, v zmedo. Ni obsolutna, ni dano na prosto v°ljo vsakega posameznega liturga spreminjati obrede m uvajati nove, ampak spada v pristojnost cerkvene oblasti, konferencam škofov posameznih narodov v soglasju s sveto stolico, prav kakor je to določila liturgična konstitucija. Nlpr. 2. septembra 1967 so na Brezjah zbrani slovenski ordinariji (škofje) sklenili, da se dovoli upo-i'aba slovenskega jezika v mašnem kanonu pri mašah z udeležbo vernikov. Prej bi to bilo nepostavno, nedovoljeno. To zakonito pot je Večkrat jasno poudarila komisija za aplikacijo liturgične konstitucijo, ker so se večkrat pojavile zlo-rabe, napačna tolmačenja nove liturgične pokorščine. Ti prestopki končno niti niso kaj posebnega, posebno ne med mladimi ljudmi. Se pojavijo vedno, kadar je dolgo časa manjkalo potrebne svobode. Vedno je potrebno nekaj časa, da se človek navadi svobodno živeti in delovati. Po izjavah te komisije je napačno in prepovedano seveda, vsako samovoljno uvajanje novih oblik ali obredov po posameznem litur-gu, česar ni odobrila pristojna cekvena oblast. Prav tako pa tudi ne uvažanje in uvajanje sprememb v mašnem obredu, ki je že bilo po cerkveni oblasti določeno in odobreno: npr. ne maševati obrnjen k ljudstvu, ali neraba ljudskega jezika ipd. (O. R. Št. 750). i3. Stremljenje po enotnosti in (preprostosti Zelo vidno je stremljenje po enotnosti in preprostosti obredov radi lažjega umevanja in sodelovanja božjega ljudstva. Npr.: odprava številnih poklekov, prekrižan); bolj preprosta liturgična oblačila (od- prava manipula); odprava raznih prošenj pri maši. Je sedaj redno samo ena, ni več spomina drugih svetnikov. Značilno je prevrednotenje liturgičnega molka, npr. po obhajilu, ki ni nedelavni molk, ampak čas osredotočenega pogovora duše z Bogom. Nova je tudi izbira liturgičnih barv, npr. vijolične namesto črne pri opravilih za rajne. Močno je poudarjena prednost dnevnih maš (posebno v postu), ki imajo prednost pred mašami v Čast svetnikov itd. (O. R. Štev. 753, 744 755, 754). 4. Dokončna uvedba narodnega < jezika Važen napredek je že po liturgični konstituciji dokončno sprejetje ljudskega jezika v celotno bogoslužje. Liturgična konstitucija je v tem oziru ostala še nekam na pol pota in se je zdelo, da je malo upanja, da bi še kdaj uvedla ljudski jezik tudi v najvažnejši del sv. maše, v kanon. Tudi ta tiha, pa zelo močna želja borcev za liturgično obnovo je sedaj spolnjena v vsej polnosti. Celotna maša, tudi kanon, se sme moliti v narodnem jeziku, po papeževem govoru „Consilium“ (pokoncilska komisija) celo v privatnih mašah, kadar ni prisotno verno ljudstvo (O. R. štev. 754). 5. Prevrednotenje maše kot kultnega dejanja Maša je po svojem bistvu obče-stveno dejanje. Ta zavest se je sčasoma pri mnogih zabrisala, ali čisto izgubila. Mnogi so iskali svoje posebne maše, -da bi lahko mirno pri njej molili, da bi jih nihče ne motil. Znova je poudarjena ob-čestvenost maše kot kultnega dejanja verske občine. Zato ne sme biti več maš naenkrat. Te naj nadomesti somaševanje, vseh navzočih duhovnikov pri istem oltarju. Maše se ne smejo brez resnične potrebe množiti za posamezne male skupine, ki še niso premagale pomanjkanja smisla za občestve-nost. Posebno nedeljska maša naj ne bo namenjena le omejeni skupini, ampak naj bo res daritev celotnega božjega ljudstva zbranega okrog oltarja. Zato pa naj tudi med mašo odpadejo vsa druga bogoslužna opravila kot npr. kršče-vanje, spovedovanje, ali še celo kake zasebne pobožnosti kot molitev križevega pota lipd. Le tako bo mogel biti zadosti poudarjen prvenstveni značaj sv. maše (O R. Štev. 756). 6. Nov tip mašnika Nastaja nekak nov tip mašnika, ki ga zahtevajo sveti obredi, nova psihologija gest in občestvenih molitev, katerim predseduje. Večja slovesnost, ki pa mora biti pristna v besedah in gibih, gestah. Ce je poprej motila neka .nepotrebna hitrica nekaterih mašnikov npr. v križih in poklekih, to vse v sedanji obliki svetih opravil moti veliko bolj. Mašnik mora z vsem svojim dejanjem, ki pa mora biti pristno in ne patetično ponarejeno, vzbu- ■lati vtis> da zavestno druži božje ljudstvo, ki mu je zaupano. Zato tudi večja dolžnost za mašnika, da zna s primernimi katehetičnimj Kovori pnipraviti ljudstvo za razumno sodelovanje pri vsem bogoslužju, predvsem pri sv. maši (O. R- Štev. 754, 716). ”• Obhajilo izven svete maše Ra se ohrani in poglobi darit-Veni pomen sv. maše, nove določbe oruejujejo prejem sv. obhajila iz-Ven sv. maše. To ne bo nikoli brez zavestne zveze z mašo. Zato npr. Uvaja argentinska liturgična komisija poseben obred, v katerega je vključeno tudi branje berila dnevne sv. maše (Izdaja: Bonum ^67). S tem hoče Cerkev odpra-vit* obhajila tistih slabo vodenih meščanskih vernic, ki so, če le mo-£°če, prejemale obhajilo izven sv. maše Jn jz njega naredile čisto privatno pobožnost, brez zveze z živ-''Ijcnjem Cerkve, brez smisla za daritveni značaj evharistije. Uvedla pa je tudi možnost preiti sv. obhajilo včasih tudi dva-rat dnevno, v zvezi s sv. mašo se-Veda. Tako npr. vernik, ki je v soboto zjutraj že prejel sv. obha-Jl o, more iti znova k obhajilu pri Večerni maši te sobote, ko priso-8t'Vuje tej maši namesto naslednjo nedeljo, da je tako lahko polno de-mžen evharistije (O. R. Št. 756). 8. Nekatere posebnosti Končno omenimo še nekatere po-SGnnosti: Stalna vrednost mašnih zborov (schola cantorum). Tu niso mišljeni zbori, ki med mašo pojo* pesmi, ki so več ali manj v skladu z mašo, da bi jo naredili bolj „privlačno“, ampak tisti zbori, ki uvajajo in pojejo pesmi psalmov spremenljivih delov sv. maše, kar se med argentinskimi verniki že u-spešno uvaja. Med nami Slovenci je ta vrsta mešanega zbora zaenkrat še velik pastorek in nas na tem področju čaka še veliko dela (O. R. Štev. 744). Upeljuje se možnost duhovnih dnevnic (brevirja) v ljudskem jeziku skupno z verniki (O. R. Št. 754). Poudarja se stalno sodelovanje orgel, vendar le omejeno na določene dele bogoslužja (O. R. Št. 744). Goji se pravi smisel bogoslužnih oblačil, njihovih oblik in barv (O. R. Štev. 756). Ker so mnogi začeli v preveliki gorečnosti in v napačnem razumevanju enotnosti cerkvenega prostora metati iz cerkve vse od kraja, je komisija poudarila potrebo ohranjati umetniška dela, ki Jih prava liturgična obnova nikakor ne namerava izgnati iz cerkve (O. R. Štev. 756). Končno naj omenimo med temi novostmi tudi primernost spovedovanja izven sv. maše (O.R. št. 756). Vse omenjeno nima namena polniti glave radovednežev, ampak skuša s svoje strani pomagati vsem, ki hočejo v bogoslužju, posebno pri sv. maši, zavestno sodelovati (Prim.: Revista Diocesana — Mar del Plata, Št. 50, 39—40). Boris Koman Moderni slovenski cerkveni umetniki SLIKARSTVO Zadnji izrazito cerkveni umetnostni slog: je bil pri nas nazaren-stvo, katerega glava je bil med Slovenci Janez Wolf. On je zajel s svojim delom vse slovenske dežele — eno bolj, druge manj — in je vzdrževal na Slovenskem pravo umetniško šolo, v kateri so učenci gojili predvsem cerkveno umetnost. Wolf je imel razne učence. Umetniško najvišje so stali brata Janez in Jurij Šubic ter Anton Ažbe, vsi trije iz Poljanske doline na Gorenjskem. Pot je vse tri vodila od Wolfa še na akademije in vsi trije so postali pozneje .predstavniki slovenskega realizma. Brata Janez in Jurij Šubic sta tuni pozneje kot realista še slikala cerkvene podobe in nekatere med njimi so pravi biseri naše cerkvene umetnosti, tako Janezova slika škofa sv. Martina v Šmartnem in Jurijevo Marijino Obiskovanje na Rožniku ali njegove freske na stro-pu šentjakobske cerkve v Ljublja- ni. Nista pa ostala izključno cerkvena slikarja in sta se pečala tudi s posvetnimi snovmi. Zgolj posvetni snovi se je pa posvetil Anton Ažbe, sorojak ustvaritelja brezjanske božje poti, mošenjskega župnika dr. Urbana Ažbeta. Imel pa je Wolf nekaj učencev, ki so ostali zvesti skoraj zgolj cerkveni snovi in tudi nazarenskemu pojmovanju umetnosti, dasi je npr. Simon Ogrin šel tudi iz Wolfove delavnice na akademiji v Benetkah in na Dunaju. Ogrin je nadaljeval Wolfovo cerkveno slikarstvo do tridesetih let našega stoletja. Njegov tovariš je bil frančiškan p. Aleksander Roblek, ki pa ni dočakal visoke starosti; deloma sočasno sta živela Matej Koželj v Kamniku in Ivan Jebačin, ki ju pa že ne moremo šteti med prave Wolfove naslednike. To je bila zadnja generacija izključno cerkvenih slikarjev in če se spomnimo razprav na I. katoliškem shodu leta 1893, moramo z žalostjo ugotoviti, da so zborovalci, propagatorji krščanske umetnosti predlagali in izglasovali resolucije, da je v tej tradiciji Wolfove umetnosti gledati bodočnost krščanske umetnostne zamisli. Imenovani Anton Ažbe kot profesor svojega slikarskega učilišča v Monakovem je bil izrazit prvo-boritelj realizma. Pri svojem učitelju Wolfu je spoštoval in poudarjal kvaliteto, ni pa imel več nobenega pravega odnosa do verske snovi, kot jo je Wolf učil in kot da za „realistično“ slikanje ni več pripravna. Njegova sodobnica in po- •dobna usmerjenka Ivana Kobilca pa se je v jezuitski cerkvi v Sara-jevem uspešno uveljavila tudi v cerkvenem freskantstvu. Od učencev Antona Ažbeta, ki so tvorili kader slovenskega impresionizma, sta se zlasti Ivan Grohar in Matej Sternen uspešno lotila cerkvenih del; prvi kot slikar v olju za dela v Begunjah in na Brezjah, drugi kot freskant na stropu frančiškanske cerkve v Ljubljani, pa že prej v Trnovem in drugod. Impresionizem, ta naturalistični in s tem najmanj cerkveni stil, je na Slovenskem ustvaril sicer malo, a dovolj odličnih cerkvenih slikarij, prvenstveno v ljubljanski škofiji, dočim so že v drugi polovici 19. stoletja izvrševali cerkveno slikarstvo v lavantinski škofiji priseljenci iz Furlanije. Med impresioniste bi lahko na Kranjskem prišteli tudi Ivana Vavpotiča, ki je slikal na Brezjah. KIPARSTVO V kiparstvu je bil delež cerkve-nosti precej različen od slikarstva. Cerkvena naročila so izvrševala v 2. polovici 19. stoletja delavnice, ki so delale še nekako v baročni tradiciji, kot postavim delavnica Štefana Šubica, Janezovega in Jurijevega očeta v Poljanah. Podobnih delavnic je bilo razmeroma dosti v vseh slovenskih pokrajinah. A proti koncu 19. stoletja je baročno tradicijo izpodrivala čimdalje bolj neka realistična, recimo ji anatomsko resnična dejavnost, tako v Ljubljani Zajčeva, v Polhovem gradcu Ternovčeva, na Go- renjskem (Radovljica) Vurnikova, v Kamniku Ozbečeva, na Štajerskem Oblakova in Gosarjeva, na Koroškem Progarjeva delavnica itd. Tudi naši podobarji so vzšli pod vpliv' raznih akademij, tokrat res da samo tujih. Izdelki teh podobarskih delavnic so razmeroma številni, nekateri podobarji so se udinjali tujim mojstrom; velikih umetnikov med njimi ni bilo in odlikuje jih le neka delavniška solidnost, neko pošteno kiparsko rokodelstvo. ARHITEKTURA V arhitekturi je bilo v teh letih, ki jih obravnavamo, res najmanj umetniškega ustvarjenega. Po izredni baročni delavnosti, ki je imela svoje naslednike še v 1. polovici 19. stoletja v tako imenovanem klasicizmu, je nastopila doba historičnih slogov. V tej se slovenski stavbeniki niso izkazali, reči moremo, da jih sploh bilo ni. Izdelki historičnostnih arhitektur so vseskozi dela tujih stavbarjev. Ljubljansko Srce Jezusovo (lazaristi), mariborska frančiškanska cerkev, cerkve na Vrhniki, v Ribnici, v Kočevju, v Rajhenburgu itd. so elaborati stavbenikov iz sosednjih pokrajin, v najboljšem primeru pri nas naseljenih. Značilne za to arhitekturo so zlasti Brezje, da mnogo drugih sploh ne omenjamo. Kot za slikarstvo in kiparstvo smo morali na novi razcvet moderne arhitekture še mnogo dalj čakati, da ga je prineslo šele 20. stoletje. Marijan Marolt / med ' nami v Argentini Spet se je nabrala cela vrsta novic. Naj tu nakažemo le nekatere, bolj versko, kulturnega in vzgojnega značaja- Zaključek slovenskih šol V prvi polovici decembra so bile zaključene slov. šole v Argentini. V o-snovnih šolah je 'bilo letos okrog 700 otrok, šole so bile v tehle krajih: Adrogue, Bariloche Berazategui, Buenos Aires, Carapachay, Hurlin-gham, Miramar, Mor6n, Ramos Me-jia 'San Justo, San Martin, Slovenska vas, San Miguel in Transradio ter Mendoza. Šolski referent je bil kot prejšnja leta g. nadzornik Aleksander Majhen. Tečaje pa so vodili: ga. Marjana Batagelj, ga. Zdenka Jan, ga- Grzetič, ga. Marjana Stariha, ga. Olga Omahna, ga. Vera Holosan, gdč. Mija Markeži gdč. Angelca Klanšek, gdč. Katica Kovač, gdč-Lenčka Božnar in gg. Edvard Škulj in Andrej Selan. V srednji šoli (Bs. Aires — Slovenska vas), ki jo vodi g. Marko Kremžar pa je bilo nekaj nad 100 dijakinj in dijakov. Prihod sv. Miklavža Tudi v preteklem decembru je bil na več krajih Miklavž. Obiskal je slovenske otroke v Bs. Airesu, v Moronu, v Carapachayu, v Ramos Mejii, v San Justu v San Martinu in v Slovenski hiši. Mladino — fante in dekleta — pa je obiskal v Ramos Mejii in v Slovenski hiši v Buenos Airesu. škofov zavod v Adrogue V nedeljo, 3. dec., je bil v Škofovem zavodu v Adrogu- velik praznik: blagoslovitev in odkritje spominske plošče raj- škofa dr. Gregorija Rožmana- Na slavje se je zbralo veliko ljudi. Dopoldne je bila koncelebrirana sv. maša, katero so sodarovali gg. msgr. Anton Orehar, dr. Franc Gnidovec dr. Filip Žakelj in štirje du- hovniki, ki ao tu obiskovali srednjo šolo in bogoslovje: Jurij Rode, Franc Urbanija, Marijan Be,čan in Mirko Grbec. Popoldansko slavje se je pričelo °b pol štirih. Zbrane rojake je najprej nagovoril in pozdravil rektor zavoda g-dr. Franc Gnidovec. Po zahvali številnim dobrotnikom je omenil, da je iz zavoda izšlo doslej 25 slovenskih duhovnikov, škofov zavod je dalje obiskovalo 152 slovenskih dijakov. V novem zavodu je prostora za 40 do 50 gojencev. Po govoru je msgr. Anton Orehar °b asistenci dr. Gnidovca in dr. Žaklja blagoslovil zavod in spominsko plo-šro. posvečeno škofu dr. Gregoriju Požmanu. škofa v profilu je napravil in vlil v bron akad. kipar g. Fran-ce Gorše, marmorno ploščo pa Je pripravil in vzidal v zid arh. g. Jure ombergar. Na spominski plošči je kale napis: „Semenišče v Argentini je moj dom“, je govoril pred smrtjo jubljanski šlkof dr. Gregorij Rožman •— ustanovitelj tega zavoda. nml v sluhu svetosti 16. novembra 1959 v Clevelandu. Pri blagoslovitvi in odkritju spo-•ninske plošče so bili botri in botre: gospe Anica Kralj, Iva Pregelj in Mozetič ter gg. Valentin Mar-e^, Edi Škulj st. in Jože Žakelj st. v odkritju spominske plošče ‘S °ku 'dr. Rožmanu je mladinski pev-1 ^bor iz Morona pod vodstvom ge. oržiničeve zapel mogočno „Ecce, aacerdos magnus“. Slavnostni govornik je bil g. dr. 1 *P Žakelj. V lepem govoru je med drugim dejal: Rožmanova ljubezen do ljudi je bila taJko velika in njegovo življenje tako svetniško, da je prav mogoče, da bo nekoč postavljen vsej Cerkvi za svetnika. Za zaključek spominske slavnosti je bila akademija^ ki jo je pripravil režiser g. Nikolaj Jeločnik z bivšimi in sedanjimi gojenci. Cerkev Naše Gospe — Matere izseljencev v Buenos Airesu V buenosaireškem mestnem delu Boca so bile v soboto in nedeljo, 2. in 3. decembra velike slavnosti ob posvetitvi cerkve, posvečene Naši Gospe — Materi izseljencev. Cerkev je prostorna in moderna ter jo je posvetil v soboto 2. decembra, nadškof iz Sta. Fe, kardinal Nikolaj Fasolino, katerega je papež Pavel VI. tudi pooblastil, da ga zastopa na slavnosti- Pri slavnosti v nedeljo, 3. decem-bra^ je bil navzoč tudi predsednik države grah Ongania z gospo, visoki vojaški poveljniki, buenosaireški župan, ministri, člani diplomatskega zbora, papežev nuncij msgr Mozzoni, številna zastopstva izseljenskih .narodnostnih skupin v Argentini. Po državni himni je bila sv. maša. S kardinalom Caggianom — pri-masom Argentine — so somaševali škof Raspanti kot predsednik argentinske katoliške misije za izseljence in ukrajinski škof msgr. Andrej Sa-pelak ter direktorji izseljenskih narodnostnih skupin v Argentini. Od 'Slovencev msgr. Anton Orehar. Po evangeliju je kardinal Fasolino kot papežev delegat prebral njegovo poslanico, katero papež zäklju- čuje z blagoslovom vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri postavitvi cerkve- Izraža tudi prošnjo, da bi Naša Gospa — Mati emigrantov bdela s svojim varstvom nad vsemi naseljenci Iki žive v katerem koli delu Argentine ter s prošnjo, „da bi živeli v mirnem narodnem sožitju v neprestanem socialnem napredku in vedn0 večjem krščanskem blagostanju plemenitega argentinskega naroda-“ Žegnanje v Slovenski hiši V nedeljo, 26. novembra, je bilo v Slovenski hiši v Bs- Airesu žegnanje. Na to nedeljo — zadnjo v cerkvenem letu — je namreč škof Rož-jnan leta 1956 blagoslovil prostor in začasno stavbo, -kjer stoji sedaj velika in lepa Slovenska hiša- Žegnanje je bilo celodnevno. Dopoldne je bila sv. maša za rajnega škofa — blagoslovitelja — dr. Gregorija Rožmana in za vse žive in rajne dobrotnike Slovenske hiše. Med sv. mašo, katero je daroval g. msgr. Anton Orehar, je pel pevski zbor „Gallus“ pod vodstvom g- dr. Julija Savellija. Petje je pri harmoniju spremljala ga. Anka Gaser. Popoldne je bil pevski nastop otrok slovenskih šol, kratek govor o hiši in odrski prizor „Za smeh in dobro voljo, Variete-žegnanje 1967“. Proslava Brezmadežne Na praznik prebl. Device Marije — 8. dec. — je mladina, organizirana v Slovenski dekliški organizaciji in Slovenski fantovski zvezi, proslavila Brezmadežno. Najprej je bila sv. maša, katero je daroval g. Jurij Rode, nato pa je bila proslava. Pevske točke je pripravila mladina iz Bera-zateguija in San Martina. Igre v Velikem Buenos Airesu V zadnjem času je bilo na področju Velikega Buenos Airesa več iger. Po že znani „Krst pri Savici“ v režiji g. Jeločnika v Slovenski hiši, je g. Janez Špeh režiral v San Justu Mau-yice Rostandovo dramo „Vest“; g. Stanko Novak je v Slomškovem domu postavil na oder veseloigro „Ženin iz Amerike“; g. Albin Petelin pa je v Carapachayu in v San Martinu režiral Jalnovo „Srenjo; g. Marijan Trtnik pa je za božič vprizoril v Carapachayu „Slehernika“. Slovenski dnm v Bcrazateguiju V nedeljo, 19. novembra, je bila v Berazateguiju 3. obletnica Slovenskega doma. Sv. mašo je daroval g. msgr. Anton Orehar. Popoldne je bil najprej t>:ovor predsednika g- Vidmarja, nato je nastopil oktet ki ga vodi g. Omahna, sledila je simbolična vaja najmlajših. Pri prireditvi je sodelovala tudi mladina od drugod: dekleta iz Carapachaya, fantje iz Slovenske vasi in harmonikarji iz San Martina-Prireditev je lepo uspela. Koncert slov. narodnih pesmi. V soboto, 18. novembra, je slovenski pevski zbor „Gallus“ priredil koncert slovenskih narodnih pesmi. Koncert je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu in sicer v korist Slomškovemu domu. Dirigiral je g- dr. J. Savelll NOVICE IZ SLOVENIJE Nadškofijski ordinariat. Za kanclerja nadškofijskega ordinariata je bil imenovan Franc Vrhunc, dosedanji nadškofijski tajnik. Novi kancler je doma iz Selc nad Škofjo Loko. Rojen je bil leta 1928. V duhovnika je bil posvečen leta 1952. Več let je Spremljala na klavirju pa ga. Anka Gaser. Koncert je imel dva dela. V prvem je ,.Gallus“ izvajal: ’N mau čiez Iza-ro, Vsi so prihajali, Barčica, Venite což’ce moje, Nocoj) oh nocoj, Lastovkam, Venček narodnih, Furmanska, Jaz bi rad cigajnar bil. Med prvim in drugim delom je po nekaj letih premora nastopil mladi .iGallus“ pod vodstvom g. Selana Tineta- Za iskreno petje so bili otroci osrečeni z izredno iskrenim ploskanjem V drugem delu je „Gallus“ izvajal: Dober večer, Tam v dolu, Lepo 'noje ravno polje, Se davno mrači, Deklg na vrtu, Na Gorenjskem je Detno, Ogljar, -Planinarica, Jaz imam Pa konjča belega, Venček dolenjskih napitnic. — Bil je lep večer, eden izmed najlepše zapetih znanih slovenskih pesmi. bil osebni tajnik raj. nadškofa Antona Vovka. Odlikovanja: Za pravega konzi- storialnega svetnika je bil imenovan nadškofijski kancler Franc Vrhunc; za častnega konzistorialnega svetnika pa Franc Mervec, nadškofijski blagajnik in ekonom. Člani nadškofijskega konzistorija so: nadškof, dr-Lenič, prof. Šolar, idr. Čepon, dr. Fajdiga, dr. Merlak, msgr. Smerkolj in Vrhunc. P. Odilen dr. Mekinda — umrl. Rajni pater Odilon je bil najizrazitejša osebnost med slovenskimi kapucini tega stoletja, trikratni pro-vincial ilirske province, nekaj časa generalni definitor pri kuriji v Rimu, dolgoletni profesor in vzgojitelj slovenskih in hrvaških kapucinov. Rodil se je 12. maja v Cerknici. Umrl pa je 17. o-ktobra 1967 v Škofji Loki. še en duhovniški grob. Dne 5-novembra 1967 je umrl v bolnišnici v št. Vidu ob Glini na Koroškem Anton Demšar, bivši župnik v Zasipu, star 86 let. Pokojni se je rodil v Tržiču 1882, bil posvečen v Ljubljani 1906, nato kaplanoval v Kočevju, Šmartnem pri Kranju, Toplicah, Moravčah, Starem trgu pri Ložu in Mengšu- Leta 1927 je postal župnik v Zasipu. Na Koroškem pa je bil cenjen kurat v bolnišnici v št- Vidu na Glini. Teološki tečaj v Ljubljani. Teološkega tečaja za študente *1 izobražence, ki se je začel 6. novembra v Ljubljani, se je prvi teden udeleževalo vsak večer okoli 300 študentov. Orgelski večer pri sv. Jakobu. Na dan sv. Cecilije, 22. novembra 1967 zvečer, je bil v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani orgelski večer slovenskega organista Huberta Berganta. Nastopil je z izbranim programom iz Fre-skobaldijevih, Bachovih in Franckovih orgelskih skladb- Zahvalna nedelja v župniji Stopiče na Dolenjskem. Nekaj posebnega je v Sloveniji zahvalna nedelja. Iz župnije Stopiče na Dolenjskem takole poročajo: „Vso skrb za prireditev je prevzel novoizvoljeni svet laikov. Vsa slovesnost nas je še bolj povezala kot eno farno družino, zbrano okrog božjega oltarja- Pevski zbor na koru je prepeval težje stalne speve, ministranti spremenljive mašne speve, moški zastopniki laikov pa namene prošnja za vse potrebe. Eden izmed farnih ključarjev je prebral berilo. Moški so s koški pobrali darove za cerkev. Skoro vsi verniki so pristopili tudi k sv. obhajilu (okrog 500). Ti niso samo navdušeno prepevali zahvalne pesmi, temveč tudi očenaš in odpeve pri peti maši- — Po evangeliju je sledila zahvala pred- stavnikov božjega ljudstva. Zastopniki so bili iz vseh stanov fare pa tudi skoro iz vseh vasi. — Mati 6. otrok je ob desetletnici svoje poroke med drugim izpovedala: „Bogu hvala za veliki dar: biti mati! Biti sveča, ki naj gori in izgori v žrtvi za dom, za moža, za otroke.“ — Zelo ganljiv je bil nastop invalida Janeza: „Bratje, trpini! Vzemimo junaško vsak svoj križ na svoje rame, toda poleg njega mislimo še na trpljenje drugih, vzemimo si še tuji križ. Ko bomo nosili tuji križ, bomo pozabili na svojega. Postali bomo srečni.“ — Maturantka je Bogu ponudila v dar svoje srce kot „najskromnejši dar“ v zahvalo. Iz Rovt poročajo. ,,V Rovtah je na Mihaelovo nedeljo generalni vikar dr. Stanko Lenič blagoslovil novo zakristijo in posvetil 94 kg težek zvon. Za to slovesnost so obnovili tudi notranjščino cerkve.“ Mozartov rcquiem v stolnici. 3. novembra je bila v stolnici slovesna nadškofova maša za pok- stolnega organista in kanonika msgr. Venceslava Snoja- Med mašo je stolni pevski zbor z orkestrom in solisti izvajal Mozartov Requiem. NajktarejčS škof Jugoslavije umrl. V Zagrebu je dne 27. oktobra 1967 umrl tamkajšnji pomožni škof in bivši generalni vikar msgr. dr. Franjo Salis-Seewis v 96. letu starosti. Pokojni je bil 41 let pomožni škof, po letu 1946 je do 1954 vodil kot generalni vikar zagrebško nadškofijo. —■ Gradimo Slovenijo v svetu — Mladinska pošta — Dnevnik Ane Marije — Kaj naj berem ? — Danijelove zgodbe Gradimo Slovenijo v svetu V razgovoru z akademiki in srednješolci je bilo ugo-. tovljeno, da sedanji rodovi prav s tolikšnim začudenjem gledajo na ves čas pred vojno in med njo, kakor so rodovi pred njimi, rojeni v jugoslovanski Sloveniji pod kralji, gledali na stare čase pod avstrijskimi cesarji. Očitno je bilo, da so marsikje vrzeli, ki si jih današnja mladina kljub šoli ne zna napolniti. — Zato naj bi pričujoči sestavki in njemu sledeči bili vsaj droben dodatek v vprašanju: zakaj sem sploh bil rojen v tujini, zdomstvu? (Op. ured.) Komur je težko dopovedati, kaj 80 njegovi starši po rodu, naj si za uvod zapomni samo tole: Slo-Venci smo narod, ki ima največje uiesto v Severni Ameriki — Cleveland, kjer živi več prebivalcev elovenskega rodu, kot jih je v Lju-bljsni; imamo trenutno še najve-čje pristanišče v Italiji — Trst, dokler ga Koper ne bo prerastel; imamo največj'i zgodovinski spomenik, vojvodski prestol v Avstriji in imamo končno naj večje sre- dišče svobodne kulture in prosvete v Argentini. Doma pa imamo čudovito lepo zemljo, garaške ljudi in izklesane značaje, ki morajo danes molčati ali pa vse tako delati, da nikdar in nikoli nikjer ne zadenejo ob vsemogočno oblast režima. Tako rasteta od konca druge svetovne vojne naprej dve Sloveniji: ena svobodna v zdomstvu, druga zasužnjena v domovini. Obe sestavljajo ljudje iste krvi, jezika, zavesti, ponosa, smisla za žrtve, prežeti z zvestobo: 1200 let smo že kristjani in nekega dne se bosta obe Sloveniji srečali, ko bo izginilo vse sovraštvo, rojeno med vojno, ko bo končalo vse, kar ni čutilo 'in čuti še danes, da je Slovenec biti lepo. Včasih je v ljudski šoli grozno lepo. Povedati je treba otrokom, kaj je potok, kaj slap, kaj so gamsi, divji petelin, planika, kaj podzemeljska jama, gruda, voli na polju pri oranju, barje, Zlatorog: vsaka beseda je nov pojem, vsaka tako daleč od vseh programov na TV. Tudi v srednji šoli in med akademiki je lepo: klic po svobodi, ločitev duhov, tabori, turški in osvobodilni, da jih tako imenujem, dvajset let več ali manj svobode v prvi Jugoslaviji, prva slovenska gimnazija, prva slovenska vojska, domobranci: o vsem je treba govoriti na široko, če hočemo vsaj malo doseči. In o vsem znati poiskati primere v svetu: od Vietnama do Čombeja, od izjave v Phi-ladelphiji do Primere Junte, pa Belgrano in Kozler, Mariano Moreno in Cankar, Sarmiento in Slomšek. Poiskati v svetu, ki ga mladina že vsaj malo pozna. Ob letošnjih zaključnih izpitih na srednji šoli v Slovenski hiši v Buenos Airesu sem dijakom 4. letnika zastavil vprašanje: če bi bili vi vsi skupaj zbrani na nekem zborovanju, kakor so bili graški štu dentje leta 1848, kakšen osvobo- bodilni program bi postavili za Slovenijo, ki se rojeva? Odgovorili so, priznam, odlično in z veliko častjo. Kaj so odgovorili? Ob koncu vrste teh člankov bomo videli, če bi tudi vi tako odgovorili. Zato počakamo z odgovorom in začnimo s pogledom na Slovenijo, ki jo imata oče in mati tako rada. Po skoraj tisoč letih smo Slovenci postali svobodni 29. oktobra 1918, ko smo skupaj s Hrvati ustanovili samostojno državo. Trajala je samo 33 dni, kajti 1. decembra 1918 se je slovensko-hr-vatska država priključila kraljevini Srbiji in nastala je nova država: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Ta država je nekaj časa živela po vzorcu pravih demokracij, a v letu 1930 je kralj Aleksander proglasil vojaško diktaturo, ki je držala oblast do 1934, ko je bil Aleksander ubit. Za njim je zaradi mladoletnosti prestolonaslednika Petra prevzel oblast princ Pavel. Ta je poskušal državo spet speljati v vode prave demokracije in mu je to v glavnem uspelo. A zmanjkalo mu je časa, kajti v Evropi se je tedaj že pripravljala vojna, ki sta jo nacistična Nemčija pod Hitlerjem in fašistična Italija pod Mussolinijem hoteli zato, da bi si podvrgli čim več zemlje, potem pa na tem ozemlju vzpostavli svoj protikrščanski i’ed. Jugoslavija in z njo njen sestavni del Slovenijo je hotela ostati v vojni nevtralna čim dalj časa. A srbski generali so mislili drugače: odstavili so princa in proglasili mladoletnega prestolonaslednika za 'kralja, s čemer so se postavili na stran sil, ki so bile proti Nemčiji in Italiji. 6. aprila 1941 so Nemci napadli Jugoslavijo in jo v nekaj dneh za- sedli. Slovenske svobode je bilo konec. Slovenija je bila razdeljena med tri okupatorje: Nemce (pobrali so Gorenjsko in Štajersko), Italijane (ugrabili Dolenjsko in Notranjsko z Ljubljano) ter Madžare (zasedli Prekmurje). Začelo se je življenje treh Slo-venij. Pavle Rant UVOD V pričujoči Številki začenjamo z objavo pisem, ki nam jih pošilja •oladina iz različnih krajev in organizacij'. Namen te „pošte“ je doteeči, mladina izrazi svoja mnenja o katerem koli osebnem ali javnem Problemu, da sprašuje po nasvetih, s stavljanje.m vprašanj vzbudi zanimanje za sodobno mladinsko Problematiko, skratka, da se prične razgovor z mladino in med njo. Ta razgovor pa ne bo koristen samo zanjo, ampak za vso skupnost- Kot smo brali v že do sedaj objavljeni anketi, ima mladina svoje lastne poglede na različna vprašanja, želeli bi, da bi rešitve nanja našle potreben odmev. Zato ‘Mladinska Počita’. Naj se je posluži vsak, ki si ne more odgovoriti sam na kakršno koli vprašanje, ki želi dostojno izraziti svojo kritiko, ali kdorkoli, ki bi rad povedal to ali ono misel, pa ne najde za to primernega mesta. Želeli bi, da bi na zastavljene probleme odgovarjali bravci sami. Le, če res ne bo drugače, bo urednik kotička spregovoril kako besedo. Uredništvo MEŠANO KOPANJE — DA ALI NE? Ttoledar in pa vročina nam pričata, da smo zopet v poletni dobi, sredi šolskih počitnic. Za ta čas si vsakdo omisli ta ali oni način lajšanja neprilik, ki jih prinaša letna vročina. Nekateri se kratkomalo preselijo v hladnejše kraje, drugi, ki tega ne morejo, pa si tu na področju Buenos Airesa skušajo pomagati na druge načine. Eden od teh načinov je tudi kopanje in prav oh tem bi se rad ustavil za trenutek. Med nami prevladuje splošno mnenje, da je kopanje zdravo in koristno. Kaj pa skupno krpanje fantov in deklet? Tukaj so si mnenja različno zagovarjajo obe skrajnosti in tudi sredino. To nam "kaže, da vprašanje, oziroma odgovor, ni najlažji. Treba je upoštevati stanje slovenske mladine in pa okolja. Če se postavimo na stališče: „Kopanje — da!, toda ločeno,“ poglejmo, kaj iz tega sledi- Skupina slovenskih fantov se gre kopat v javni bazen, ali na obrežje reke Rio de la Plata. Ta kopališča so mešana, torej so tam tudi argentinska dekleta in so tako dane možnosti za vse tisto, zaradi katerega smo se odločili za ločeno kopanje, še več; mnogokrat je fant v takem okolju v slabšem položaju, kot bi bil v slovenski mešani družbi. Razlogov za to je več. Fant se čuti bolj prostega, brez nadzorstva; Argentinke so navadno mnogo bolj predrzne kot Slovenke. Kaj pa dekleta, ki se gredo same kopat? Kolikor mi je znano, te nikoli niso dolgo same. Prav kmalu se dobe porteftski Janezi, ki jim „delajo družbo“. Torej se je tudi v tem primeru naše ločeno kopanje spremenilo v mešano in navadno s slabšimi značilnostmi, kot bi bilo skupno kopanje v slovenski mešani družbi- Seveda je podlaga vsemu temu, da sta skupini fantov in deklet pošteni in dobro namenjeni, ker drugače razpravljanje nima smisla. Fantje in dekleta iz, recimo, enega doma, ene organizacije, se med seboj dobr0 poznajo in tvorijo skupino, zaprt krog tudi v bazenu na skupnem kopanju in tako zmanjšajo okolju možnosti vplivanja nanje. Poleg tega je odnos med fanti in dekleti, ki se mnogokrat vidijo na sestankih in drugih organizacijskih prireditvah različen od onega, ki ga bi vsak izmed njih vzpostavil z nepoznanim nasprotnega spola. Menim, da je bolje, da se slovenska dekleta in fantje kopajo skupaj, kot pa, da se vsak zase kopajo v tukajšnjih javnih bazenih. To je v najslabšem primeru izbiranje manjšega zla- Obratno pa obema skupinama lahko prinese korist spoznanja in spoštovanja. Ivan * Vprašanje bo, upamo, vzbudilo debato, kateri je na razpolago tale kotiček „Mladinske potite“. Prosimo le, da naj: bodo mnenja izražena konkretno in ne dolgovezno. MICHEL QUOIST Dnevnih Ane Marije SREDA, 13. DECEMBRA. Tega je pa že dovolj.. Ali se bo zopet ponovila vsa zgodovina moje čustvenosti? Pred večerjo sem se resno učila v svoji sobii ko sem zaslišala zvonec. „Tone je tukaj,“ mi je v hipu prišlo na misel. Res sem zaslišala njegov glas. Skočila sem po-koncu, da bi ga šla pozdravit, potem pa sem se sama sebi zazdela neumna in sem ponovno sedla. Rekla sem si: „Lahko bi me prišel pozdravit.“ Čakala sem. Poslušala njegov glas. Približal se je, slišala sem njegove korake. Bil je zelo blizu mojih vrat. Pričakovala sem, da me bo poklical. Srce mi je močno bilo. Nič. Ni prišel. Slišala sem, kako se je poslavljal cd Aleksandra in odhajal. Skoraj na jiok mi je šlo. Smešna sem. Jezila sem se, ker me Tone ni prišel pozdravit, kakor to stori navadno. Nejevoljna sem bila, ker si ga nisem upala iti pozdravit jaz. Daj, moja stara Ana Marija. Umiri se. Živčna si; to je vse. Molila bom. Ne, ne, v tem trenutku ne morem. Ne vem, kje sem brala tole misel. „Čustvenost je velik zaklad, zmožen, da ti pomaga osvojiti svet, nmpak samo takrat, če je v službi tvojega razuma, tvojega ideala in tvaje vere.“ Ves dan sem si ponavljala ta stavek. ČETRTEK, 14. FEBRUARJA. Že dva ali tri tedne je Aleksander Prihajal zgodaj domov. Včeraj pa se je zopet vrnil zelo pozno. Nismo ka mogli čakati z večerjo, zato smo mu pustili na mizi. Mama je bila slabe volje. Rekla mu je, da dom ni hotel, kamor bi se lahko vračal ob kateri koli uri. Že je bil ogenj v strehi. Jaz sem hotela pomirjevati, pa mi je mama rekla, da ga samo zagovarjam. Zaradi prepirov z Aleksandrom je mama živčna, on pa še vedno počenja, kar se mu zahoče. Tudi jaz sem kriva. Morala bi biti bolj prijazna z njim. Sedaj se zavedam, da bi mu marsikaj lahko dala. „To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil. Nihče pa nima večje ljubezni, kakor tisti, ki da življenje za svojega brata.“ Rada, rada bi živela zanj, pa ni lahko. PETEK, 23. FEBRUARJA. Končno sem vendar videla Toneta. Najprej mi je povedal, da bo dobil vojaški poziv še ta mesec. Hotela sem se z njim pogovarjati o tolikih rečeh, pa bila sem v zadregi in nisem mogla začeti; tudi on je molčal. Ganjena sem, če samo pomislim na njegov odhod. Mislim, da je to naravno. Veže naju čisto prijateljstvo. Vem, da kadar bo odšel, bom občutila strašno praznoto. Zdi se mi, da on ni nič nemiren. Pravi, da vojaščina ni brez koristi in da bo imel gotovo tudi tam dovolj dela. Čeprav nisem hotela, mi je venomer prihajalo na misel, da ga nič ne boli najina ločitev. Občutim, kakor da bi bil hladen do mene. Resno moram delati, čeprav se mi ne ljubi. Današnji dan ni bil najbolj bleščeč. Opustila sem veliko priložnosti za samopozabo. V tej zadevi s Tonetom preveč cvete moj „jaz“. Tudi on je kriv. Če bj bil m'alo bolj pozoren do mene, se to ne bi zgodilo. Zakaj toliko mislim nase? Dati vse. To hočem, ampak lahko še tolikokrat na dan rečem Gospodu: ,,Vse ti izročim, popolnoma zaupam vate.“ Vedno znova pozabljam na vse, vedno znova mislim nase, sem sebična. „Očka, me slišiš? Pomagaj mi, pridi mi na pomoč!“ Prebirala sem evangelij, pa moje srce je bilo daleč proč. Kar sem brala, se mi j« zdelo pretežko, vendar sem si prepisala: „Resnično, resnično, povem vam, če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ne obrodi sadu. Če pa umrje, obrodi stoteren sad.“ SREDA, 5. MARCA Marjetica me je prosila, če bi jaz prevzela odgovornost za skupini Katoliške mladine v tretjem in četrtem letniku. Rekla sem ji, da ne. Očividno je bila presenečena in me je vprašala, zakaj nočem. „Ne vem, bolj« povedano, se ne čutim zmožno." „Pomisli," mi je rekla, „potem boš odgovorila. Popolnoma svobodna si, vendar več, koliko dela je. Sedaj si začutila potrebo dela, razumeš dekleta, imajo te rade." Bolelo me je. Mlajše deklice me občudujejo, Marjetica mi je prijateljica. Ce bi vedela, v kakšni krizi sem! Priredila M. M. Bo še. O fantovski družbi upravičeno Pravimo: „Povej mi s kom hodiš ln ti bom povedal, kakšen si“. Nič manj, če ne še bolj pa vpli-va na duševno rast fanta ali de-kleta BRANJE, ki mu prihaja v r°ke. Razumljivo. Pisana beseda ostane. In če me zanima, znova in še berem. S knjigo, ki ti je draga, se umakneš v samoten kotiček, da bi Se nemoteno v miru z njo pogo-varjal, da bi pil njenega duha ali verno zasledoval napeto zgodbo, ki zajemlje. Medtem ko so nam srečanja z ljudmi že davno izgi-iz spomina in je čas zabrisal njih podobo, pa zapisana misel, ki se nam je nekoč vtisnila v dušo, še po letih zaživi v spominu in nas spremlja morda skozi vse življenje. Posebno ostane v spominu branje iz mladih let. Mlad človek v zapisani besedi nagonsko išče izpopolnitve svoje doraščajoče osebnosti. Knjiga ga uvaja v nove svetove. Ob njej prodira duh skozi skrivnostne koprene do novih spoznanj in vedno širših obzorij. Ob knjigi se mlada duša ogreva za vzvišene 'ideale, ob dobri knjigi si volja izkleše svoj vzor, svojo lastno bodočo podobo. Mlad častnik Inigo je pri obleganju trdnjave Pamplone bjl močno ranjen v nogo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Rana se je le počasi celila. Zdravniki so mu povedali, da za vojaško službo ne bo več, ker bo šepal. Razočaran in nesrečen je dolge tedne ležal v postelji. Pa mu je prišla v roke knjiga s premišljevanjem o Kristusovem življenju. Iz dolgočasja je pričel brati. In je bral in bral. In mu je iz tega branja vzšla nova luč, nov cilj za njegovo silno, kvišku strmečo mlado dušo. Njegova vojaška kariera ni končana! Še bo častnik, toda v Kristusovi vojski, v boju za božje kraljestvo! Iz verskega branja na bolniški postelji so v dolgih premišljevanjih in pokorilih v manreški (Manresa) votlini nastale „Duhovne vaje“, ki že več ko 400 let vodijo našteto duš k Bogu. Sv. Ignacij, — ker je bil on mladi častnik Intgo —, pa je postal ustanovitelj „Jezusove kompanije“, tako se je namreč najprej imenoval slavni red Družbe Jezusove. Podobno je tudi za neštevilne druge ljudi postala dobra knjiga najboljši prijatelj, ki jim je pomagala vztrajati na pravi poti ali se dvigniti in spremeniti življenje, ako so zašli na kriva pota. Usodne pa so posledice slabega branja, kakor prav tako kaže dnevna izkušnja. Slabo branje je za vsakogar kvarno in škodljivo. A za mladega človeka je pravi strup, ki svojo žrtev uniči telesno in duševno. Mnogi mladi ljudje, ki so zabredli v hude zločine, pri sodni obravnavi odkrito priznavajo, da so zašli na pot zločina zaradi slabega branja. Pred kakimi trinajstimi leti (1954) je Buenos Aires pretreslo poročilo o strašnem umoru, ki je zaradi svoje rafiniranostj in zločinskega cinizma razburil celo takšno velemestno prebivalstvo, ki je vajeno skoraj dnevno slišati o raznih zločinih. Ko je policija ujela zločinca (bil je mlad človek), so na njegovem stanovanju našli kar celo knjižnico z opisi najbolj perverznih zločinov. Mnoga mesta so v knjigi bila podčrtana in opremljena z opombami, kar dokazuje, da mu je bilo tovrstno branje na žalost, blizu srca, da ga je pridno prebiral in si je po opisu iz knjig tudi sam zamislil svoj „popolni zločin.“ „Papir vse prenese,“ pravijo izkušeni ljudje. Tiska se dobro in slabo, laž in resnica. Voditelji h krepostnemu življenju in zvodniki na opolzko pot nenravnosti in zločina se poslužujejo tiska za svoje namene. To menda že veš, da ni vse dobro in prav, kar se 'ti ponuja v tiskani besedi. Malovestni ali celo brezvestni izdajatelji časopisov, revij in knjig špekulirajo na nižje nagone brav-cev in književni trg naravnost zasipajo s tiskanim blagom, ki vzbuja senzacijo in je všeč nemoral-nim( včasih naravnost perverznim nagonom. Posebno takšno mesto, kakor je Buenos Aires, je poplavljeno s tovrstnimi tiskovinami, ki v besedi jin s Liki širija nenravnost m diktirajo nemoralo kot samo po sebi umevno in splošno veljavno življenjsko pravilo. Razume se, da pošten ne sega po takšnem branju. Kako naj bo voda čista, če se je v ceveh zmešala s pritokom iz kanalov? Važno je torej, kaj bereš. Na splošno velja, da jemlji v roke branje, ki ti bistri duha, plemeniti srce in utrjuje voljo za dobro. Človek že po naravi stremi za zadovoljitvijo in izpopolnitvijo vseh svojih višjih sposobnosti: du-ba, srca in volje. Naš um hrepeni po resnici in lepoti, volja po dobroti, srce pa po ljubezni. Le tisti, kdor vsa ta naravna nagnjenja goji in jih harmonično vzgaja, — prizadevanje, kj se pod vplivom milosti more dvigniti celo do nadnaravnih kreposti —, je MICHEL QUOIST Danijelove zgodbe 12. MAJA. Včeraj bi se skoraj skregal s Petrom, ker mi je očital, zakaj ne hodim več z njim iz šole. Res hodim vedno z Lucijo. Danes sein ji ulovil roko in sva se nato vso pot držala za roke. Ko sem se °d nje poslovil v veži, je stala čisto blizu. Vem, da če bi sj upal, bi jo poljubil. Ko sem prišel domov, me je mama okregala: „Kje si pa hodil toliko časa?“ „Kaj te pa briga?“ sem ji odgovoril in zginil v sobo. 14. MAJA. ZVEČER. Je že, kar je: poljubil sem Lucijo. Pravza- harmonično, idealno razvita osebnost. V tvoji, čeprav skromni knjižnici naj ne manjka versko poučnih in nabožnih knjig zlasti ne svetega pisma. In v svoj dnevni red uvrsti vsaj nekaj minut za*' branje iz kake verske ali nabožne knjige. Fant, ki ljubiš knjigo, jo boš tudi drugim privoščil. Navadi se, da boš daroval prijateljtem in znancem knjige, za katere veš, da so res dobre. Knjiga je najlepši dar, ker pomenja trajno vez prijateljstva in spomin na plemenito pozornost, pa naj je bila darovana ob življenjskem jubileju, prijatelju v njegovih notranjih bojih, v dokaz spoštovanja in naklonjenosti dragi osebi, ali bolniku v krepčilo na njegovi bolniški postelji. Dr. Ivan Ahčin prav je ona kriva. Vračala sva se domov, ko sem ji ovil roko okoli vratu. Ona se je stisnila k meni. Čutil sem njen obraz blizu mojega in sem izgubil glavo. Hotel bi pobegniti, pa se nisem premaknil z mesta. Ona ni rekla ničesar... Doma sem se pri večerji počutil nerodnega. Kot da bodo vsi spoznali, da nekaj ni v redu. Mama me je spraševala, če sem bolan. POL POLNOČI. Pravkar sem vstal. Ne mo-rem spati. Kup misli se mi podi po glavi. Kakšna neumnost. Ce bi prej vedel... Na tem ni'.ßtu je list v dnevniku strgan. Nihče ne bo vedel, kaj je zapisal Danijel tisto woc, ko se je keshl svojega prvega poljuba, ke\n v njem ni bilo tiste čiste ljubezni, o kateri je vedno sanjal. Hotel je dati svoj prvi! poljub njej, ki bi mu bila za vse življenje spriemlje-vavka... Zagrešil je ta poljub in ga objokoval. 22. MAJA. Že teden dni ne vidim Lucije. Naravnost izogibam se je in hodim domov po drugi poti. Zato mi je poslala pismo, kjer me prosi, naj se zopet snideva. 26. MAJA. Prebiram zapiske o Jasni. Zadnjič sem jo videl na dvorišču, pa sem ostal popolnoma indiferenten. Sedaj premišljujem: gotovo to ni bila prava ljubezen... V šoli sem nezmožen sploh kakšnega resnega dela. Ne vem, kaj mi je. 27. MAJA. S Petrom sva šla v kino. Sedaj pa ležim na postelji in premišljujem. Zunaj pada dež, velike kaplje udarjajo ob steklo okna. Kako nekaj žalostnega. 30. MAJA. Lucija je gotovo opazila, da se je izogibam, a da tudi želim snidenja. Zato me je danes poiskala. Srečala sva se. Stekla je k meni vsa vesela. „Danijel.“ „Moja mala Lucija.“ To je bilo vse. Niti besede o poljubu. Bal sem se, da me bo spomnila nanj ali da me bo prosila drugega. Čutil sem se spioščenega. Prijela sva se za roki in sva počasi šla proti domu. Priredil A. M. (B° ‘^e) 19. januarja 1868. je umrl Ire-nej P. Baraga. 8. decembra 1967. je umrl v ZDA dr. France Jaklič, Baragov življenjepisec. Naslednji opis Baragove smrti, vzet iz dr. Jakličevega življenjepisa, naj bo počastitev obeh velikih Slovencev: svetniškega kandidata in njegovega temeljitega zivljenjepisca. Ob 100 - letnici Baragove smrti Odličen Baragov sodelavec, Nemec Edvard Jacker, je v nedeljo, 19- januarja 1868 obvestil Baragove sorodnike v Trebnjem, da je škof tisto jutro umrl. Piše jim: „Ce ste prejeli moje Pismo od 17. tega meseca, boste vsebino tega pisma takoj uganili. Kakor smo že takrat pričakovali, zemeljski boj Vašega prečastitega 'gospoda strica ni' mogel več dolgo trajati. Pred eno uro — zdaj je tri zjutraj —, je pobožni Pastir zaprl svoje oči. Brez drugega boja — samo dihal je zad-njih 14 dni težko — je po kratki dremavici in sicer, kolikor bi človek po zunanje sodil, pri polni zavesti. Tako je torej še dočakal Praznik Jezusovega Imena, ki je bilo zmeraj tako dra-g0> ki je zanj delal in žrtvoval, ga oznanjal poganom in do zadnje ure v srcu nosil. Ne bi si ihogel izbrati lepšega smrtnga dne. Ni mi treba tolažiti Vas: svetniško življenje in blažena smrt Vašega prečastitega strica sta najboljša tolažba.“ Nadškofu Purcellu je šest dni pozneje Jacker pisal, da je škof prejel sv. popotnico v petek, 17. januarja. Tudi v nedeljo zjutraj mu je hotel Jacker nesti sv. obhajilo, a je škof prej umrl. Smrtni boj je bil kratek, a kakor se zdi, hud. Umrl je ob pol dveh zjutraj. Dočakal je 70 let, 6 mesecev in 20 dni. Njegov življenjepisec Ver-wyst pravi, da je gotovo umrl v krstni nedolžnosti. Ob smrti je bil pri njem samo njegov sluga Gašper. On mu je dal v roke blagoslovljeno sveče, on mu je zatisnil oči. Dan pred smrtjo mu je škof Baraga izročil svojo oporoko. Naročil mu je, naj jo varno shrani. Skrbno naj pazi na vse škofijske listine, na premičnino in vse v lepem redu izroči nasledniku. Truplo so položili na mrtvaški oder v stolnici sv. Petra, pod belimi zavesami, ki so imele na vrhu križ. Ležal je v preprosti krsti iz smrekovega lesa. Oblečen je bil v škofovsko obleko. Namesto običajnega vijoličastega mašnega plašča so mu pa dali bel pluvial (plašč za večernice). Stolnica je namreč premogla en sam vijoličast plašč, ki so ga pa kmalu potem potrebovali, ker se je bližal predpostni čas. Baraga je imel samo eno škofovsko kapo, dragoceno, zato so mu to dali na glavo, na roko pa dragocen škofovski prstan, dar avstrijske cesarice Elizabete. Tudi škofovsko palico so položili obenj. S pogrebom so čakali celih dvanajst dni, da bi sosednji škofje in duhovniki mogli, priti. Ker je bil silen mraz, so truplo v krsti lahko tako dolgo pustili v stolnici. Zaradi hudih viharjev in visokih zametov pa noben škof ni mogel priti. Škof Henni iz Mil-waukeeja se je odpravil na pot in se je po železnici pripeljal do Green Baya; silen vihar je pa ustavil promet in se je moral vrniti. Od 21. duhovnikov v škofiji se jih je polagoma zbralo šest: Jacker> Vrtin, Terhorst, Bourion in še dva druga. Dne 31. januarja je bil pogreb Ker n; bil navzoč noben škof, niso mogle biti žalne slovesnosti, kakor se opravijo za umrlim škofom. Pogrebne obrede je opravil in mu govoril v slovo Jacker. Cerkev je bila kljub mrazu polna lju- KOMUNIZEM VERA IN ŽIVLJENJE V SLOVENIJI 1. Volitiha in vera Vprašanje odnosov med politiko in vero je v vsakem družbenem redu vedno pereče. Tudi v demokratično urejeni družbi pride do trenj in nasprotovanj, pa tudi v avtokrativnih družbenih sistemih, kjer se nosilci vrhovne oblasti proglašajo za praktične katoličane kot npr. v Španiji in Portugalskem. Ce že v demokratično urejeni družbi od časa do časa nastopajo težave v odnosih med politiko in di vseh tam bivajočih narodnosti, katoličanov in protestantov, in vsi še noter niso mogli. V Marquettu je 'tisti dan v vseh obratih počivalo delo. Krsto s truplom in vsemi škofovskimi znaki so položili v grobnico, ki so jo bili v 12. dneh, ko so čakali na pogreb, napravili pod stolnico. Dr. Franc Jaklič vero, ali bolje rečeno med državo in Cerkvijo, so te težave skoraj stalne v deželah, kjer vlada diktatura, predvsem komunistična. Karel Marx, ki je pomagal roditi s-odobni komunizem sredi preteklega stoletja, je učil, da je vera °Pij za ljudstvo. Vendar ni bil vedno tako radikalen in je tudi prišel do zaključka, de vere ni mogoče uničiti, in s tem dejstvom se mora sprijazniti komunist kot posameznik in komunizem kot oblika družbene ureditve. Tudi po prevzemu oblasti v Slo. Veniji so se komunisti znašli pred vprašanjem, kako urediti odnose do vernih ljudi in Cerkve. Bili so surovi an brezobzirni. Cas jim je dokazal, da se s silo in preganja-Pjem ničesar ne doseže. Vere se ne da ubiti. Ljudem niso mogli vsi-litj brezboštva. Zato so bili prisi-Benj spremeniti svoje postopanje. Njihovo stališče do vere po teh spo-Zfianjih popisuje Z. Roter v članku »Politika in religija“ priobčenem v reviji Teorija in praksa, št. 3, leto 1966, str. 367. V glavnem hoče pokazati, kako komunist, ki hoče biti »demokrat“ in človekoljuben, gleda Pa vero. odkod vera Za Roterja sta vera in politika Proizvod človekovega razuma in hotenja. Vse vere postavlja na isto raven ter tudi katoliški zanika božji izvor in poslanstvo. Vera än politika sta eno izmed torišč človekovega delovanja kakor katero koli drugo. To je in ostane tudi v socialistični (komunistični) družbi. Tako se človek v življenju neizogibno sreča s politiko in vero v vsakem družbenem redu. Ker sta človeku nujno potrebni, ni mogoče postaviti zahteve, da zmaga politika nad vero, alj da naj vera zmaga nad politiko. Za potrditev te teze se Roter poslužuje poljskega filozofa L. Kebalzowskega, ki pravi, da je „najbolj banalno izmed vseh možnih dejstev, ki se verujoč!, in neverujoči najtežje sprijaznijo z njim, in hkrati dejstvo, ki terja bolj kot vsa druga, da se z njim sprijaznimo, pa je, da verujoči in neverujoči sestavljajo listo družbeno skupnost, isto kulturo in da izvirajo v bistvu iz iste tradicije. Tudi fizično so enako zgrajeni. Ta okoliščina je vredna premisleka“ (L. K., Male teze de sacro et profano). Po krščansko se to reče, da vsi ljudje izhajamo od skupnega Očeta Stvarnika, smo si bratje, ter nas življenjska pot vodi končno, če hočemo ali nočemo, pred istega Sodnika. Tudi Janez XXIII. je učil, da nujno vsi, ki verujejo ali ne, morajo živeti drug ob drugem, ker izhajamo od istega Stvarnika Ta življenjska resnica pa komuniste najbolj prizadene. BORBA MED POLITIKO IN VERO Kljub temu, da morata politika in vera obstajati druga poleg druge, pride do medsebojnih trenj in nasprotstev. Zaradi tega nasprotovanja Jn borbe je ločitev Cerkve od države neizogibna. Vera ni samo stvar osebnega prepričanja in življenja. Verniki imajo svojo versko organizacijo, institucije, ki je za katoličane katoliška Cerkev. Neizbežno je, da mora tudi komunistična oblast te verske institucije priznati. Tudi politika ima svoje institucije in organizacije, njena moč se pa izraža v državni oblasti. Politična oblast ima strah pred verskimi ustanovami, zato jih ne trpi. Zaradi tega, kot pravi Roter, se mora človek politično emancipirati od vere. To pa ne gre brez težav, čeprav se hoče vero kar enostavno izriniti iz javnega življenja in proglasiti za privatno zadevo državljanov. Največja ovira komunistični politiki v boju proti veri je cerkvena, verska hierarhija. V njej vidijo svojega največjega tekmeca. Ker hierarhija vodi cerkvene ustanove, jo obdolžujejo, da jih izrablja v svoje politične namene v borbi proti komunizmu. Tako cerkvene ustanove ne predstavljajo verskih interesov, ampak politične interese cerkvene hierarhije. Zato država nastopi proti cerkveni hierarhiji, začne se verski boj. Ta verski boj je doživljalo tudi slovensko ljudstvo. Bil je zelo oster. Veren človek je bil zapostavljen, obravnavan kot državljan drugega reda. Roter priznava, da ta boj ni prinesel komunistom pričakovanih uspehov. Politika, tudi komunistična, si ne more pripisovati magične moči, ki naj človeka „osvobodi“ verskih čustev ali uniči vero. NOVA VERSKA POLITIKA Preganjanje vere in dušitev verske svobode ni komunistom niti deželi prineslo nobene koristi. Bilo je tudi velika ovira za tvarni napredek. Zato je režim prišel do spoznanja, da je tudi vernega človeka treba obravnavati kot enakovrednega državljana. Zato ga hočejo vključiti v graditev socialistične družbe. Popustitev v preganjanju vernikov je število tistih, ki so javno pokazali svoje versko prepričanje znatno zvišalo. Tega so se komunisti ustrašili. Prišlo jim je pa tudi prav, ker so lahko lažje ugotovili, če je kdo svojemu verskemu prepričanju, ki ga je pokazal v javnosti, dodal tudi odklonilno stališče do vladajočega režima. Bistvo nove politike je torej v tem, da versko prepričanje ne sme ovirati nikogar pri graditvi socialistične družbe. Iskati in uveljaviti je treba politiko sožitja med državo in cerkvami. Istočasno pa tudi priznavajo, da ostane še vedno odprto vprašanje odnosov med vero in marksistično ideologijo. KAKO SI ZAMIŠLJAJO SOŽITJE Verniki se morajo vključiti v izgradnjo socializma, duhovniki pa odpovedati vmešavanju v politične zadeve. Posvetijo se naj opravljanju obredov. Država se naj ne vmešava v notranje zadeve Cerkve, to je, kako se naj opravljajo obredi in moli. Ker se pa versko življenje ne izčrpa v obredih in molitvah, si tako država pridrži pravico, da kontrolira, kaj duhovniki in škofje učijo 'n pridigajo. Omejuje versko vzgo-j°, pouk in tisk, prepovedane so verske organizacije. Država se trudi za laizacijo družbenega življenja, predvsem šolstva >n vzgoje. Ljudem se mora nuditi yeč izobrazbe, jih koncentrirati v večjih mestnih in industrijskih središčih, ker statistike dokazujejo, da izobražen in mestni človek manj veruje kot podeželski. Cilj vse vzgoje je afirmacija «teizma, ki naj ne bi bil samo prosveti jenski ateizem, ki se je v Sloveniji propagiral ob koncu pretek-leka [n začetku sedanjega stoletja, ampak ateizem, ki bo prinesel moč-ne spremembe v družbene odnose. S temj prizadevanji bo postopo- ma, enako kot država, izumrla tudi vera, ostala bo samo družba socialističnih ljudi. STVARNOST IN ILUZIJE S sožitjem, ki ga hoče komunizem, bi naj vera postopoma in neopazno izginila. Zato čaka. Pri tem čakanju je zelo nestrpen. Čuti svojo časovnost in minljivost. Mudi se mu, ker se zaveda, da so mu dnevi šteti. Moti 'in razburja ga potrpežljivost Cerkve, ki se ji ne mudi, ni časovno omejena, ker vodi ljudi na poti v večnost. In tukaj je za komunizem bistvo, jedro problema: čas in večnost, večnost in čas. Večnost ima jamstvo zmage nad časovnostjo. Tega se v vsem trpljenju in potrpežljivosti zaveda tudi slovenska Cerkev. Komunizem ni spremenil svoje ideologije niti ciljev, spremenil pa je svojo politiko do vere in Cerkve, ker so ga k temu prisilile življenjske razmere. To je spremenilo položaj Cerkve. Cerkev ni spremenila ali popustila v svojem nauku, slovenski škofijski sedeži in duhovniki učijo isto, kar so učili škofje Karlin, Tomažič ali Jeglič, Rožman in Vovk. Pod silo razmer se je spremenil samo način dela, ki se morda komu zdi preveč potrpežljiv, a nihče ne sme pozabiti, da ravno iz tega dela izhaja poroštvo zmagoslavnega vstajenja. Zgodovina Cerkve nam to dokazuje v številnih primerih. Avgust Horvat spomini poroćevavca iz Kristusovih časov P. J. M. Heredia DJ — Fr. Kremžar 7. Jezero Na povabilo bratov Jonov sva s Samuelom Ben Abia odpotovala k Genezareškemu jezeru. Okoli enajstih dopoldne sva bila na hribu Katin, ki leži ob poti med Jeruzalemom in Magdalo. Težko bom kdaj pozabil lepi razgled, ki se mi je tukaj1 odprl. Proti vzhodu se razširja vodna gladina, vsa posejana z belimi jadri ki kakor galebi švigajo na vse strani. Samuel si je pred sončnimi žarki z levico zasenčil oči, z desnico pa razkazoval: „Genezareško morje...“ „Mislil sem,“ sem se začudil, „da se imenuje Tiberijsko morje.“ „Tako mu zdaj pravijo. Ampak njegovo pravo ime je ‘harfa, kar pomeni beseda ‘Genezaret’, ker je ,po svoji obliki harfi podobno. Tukaj na podnožju hriba je Magdala. Tam na desni vidiš ono pogansko mesto, ki zastruplja te sinje vode. Imenuje se Tiberija, na čast rim- skemu cesarju, kateri na žalost tlači del izvoljenega ljudstva. Na levi med hribi in morjem leži nad vse rodovitna Genezareška ravnina, po kateri nekateri tudi morje tako imenujejo. In malo bolj proti severu ali vidiš tisto malo naselje belih hiš?“ „Vidim.“ „Tisto Je Betsajda Galilejska, ki ji tako pravimo, da jo ločimo od onele, ki jo vidiš bolj proti severu ob Jordanovem ustju in ki ji pravimo Betsajda Julijska. Ime Betsajda pomeni ‘Ribji dom’. Prva je tej strani jezera, ona Pa onstran reke. Med tole našo in ono pogansko Betsajdo lahko vidiš še tisto mesto ob jezeru- Tisto je Kafarnaum ali ‘Mesto tolažbe’. „Kaj pa ono mesto med Kafar-naumom in Julijsko Betsajdo, ki ga zakriva drevje ?“ „Tisto pa je Korozain, to se pravi ‘Dežela Zinov’. Na oni strani jezera pod Basanskimi gorami je Ge- raška dežela. Skoraj naravnost pred nama vidiš Gerazo. Bolj proti jugu j® Gamala, ob Jordanovem izlivu pa Hippos.“ Kolikor niže sva prihajala, toliko hui« je pritislkala vročina. Kakor bi Prihajala v tropske kraje. To prekrasno jezero, ki ga v glavnem pol-n*jo Jordanove vode leži v globoki kotlini, kakih 230 metrov pod gladino Sredozemskega morja. Na njegovih bujno zelenih bregovih skoraj ne poznajo zime, kakor mi je pravil Samuel, in v njegovih, sicer ne majo slanih vodah je vse polno rib. Ribolov je poglavitni poklic obrežnih Prebivalcev. Na jezerskem obrežju mi je Sa-niuel velel, naj se ozrem nazaj. -Za hrbtom se je dvigalo veliko pred-gorje z razjedenimi vrhovi ki so bili kakor visoki dimniki. >S teh vrhov,“ je pravil Samuel, »prihrume v nižavo vetrovi ki silno ra7'burlkaja jezero, katero je zdaj ^ko mirno, ter povzročajo velike viharje.“ Skozi Magdalo in Betsajdo sva 8 ednjič prišla v Kafarnaum, ravno prav za kosilo. Mesto s kakimi petnajst tisoč Prebivalci stoji deloma na obrežju, elf>ma pa sc pritiska na gorske s rmine. Hiša Simona Bar Jona stoji na majhni vzpetini. Ob vznožju te VzPetine se razširja pristanišče, kjer ?°v Zas>drane večje ladje, manjši ri-'ski čolni pa tiče na sipinah v pe-8 u- Simonovo loči od bližnje An-eJeve hiše majhen nasad smokev. Andrej je Simonov brat in rodo-vinski poglavar. Pričakovali so naju. Že ob vhodu v mesto naju je sprejel Andrej, pred svojo čedno domačijo pa naju je pozdravil Simon. Izmed vseh hiš v Ka-farnaumu sta se nama zdeli Simonova in Andrejeva najlepši. Saj sta ti dve družini tudi res precej premožni, kolikor pač morejo biti premožni — ribiči. Iskreni Simon Jona naju je takoj navdal z občutkom, da sva v njegovi hiši kakor doma. „Sicer smo revni rabi,“ mi je dejal Simon, „vendar vama rade volje postrežemo z vsem, kar premoremo. Bogatini iz velikih mest bi rekli, da nam marsičesa manjka.“ „Tvoja odkritosrčnost, Simon,“ sem ga prekinil, .in tvoja prisrčnost mi mnogo več veljata ko vse udobje krasnih hi,š, kjer kraljujejo le pokloni in goli videz.“ „No, to mi je pa res všeč,“ je odgovoril Simon. „S preprostimi ljudmi se človek kaj hitro sporazume. Tista pretirana vljudnost pa mi je zoprna- Le kar naprej stopi, rabi, pa tudi ti. Samuel! Odpočijta si pod temi senčnimi smokvami, dokler nam moja žena in njena mati ne pripravita kaj za pod zob.“ V gosti senci pod smokvami sva se zleknila v travo in pričakovala obeda, kar ni dolgo trajalo. Dva dečka sta po Simonovih navodilih po travi pred nama razgrnila preproge iz palminih listov — namesto namiznega prta- Potem so nam na čistem podnosu prinesli pečenega kozlička, v veliki kmečki sikledi polno pečenih rib ter veliko skodelo omake; v drugi posodi je bila solata z olivnim oljem, dalje kozji sir olive, orehi, suhe smokve, datlji, krasno posušeno grozdje iz Kane; spet v drugi posodi je bil čisti med in cel kup hlebčkov, ki so jih pravikar vzeli izpod žerjavice. Simon me je prosil, naj blagoslovim te jedi, a sem to prepusti) Samucdu. Pobožni Izraelec je zmolil en psalm nato je stegnil roki nad jedili in jih blagoslovil. Ko je prelomil kruh, se je obed pričel. Kajpak nismo imeli drugih vilic ko vsak svoje prste. Omako smo zajemali tako, da je vsak svoj kos kruha namakal v isto slkledo. Na najino prigovarjanje je prisedel tudi Simon in za njim še Andrej, ko je bil napojil najini živali in jima nametal suhe krme. V rogove nama je Simon natakal en-gadijsko vino in skrbno pazil, da noben rog niti en hip ni ostal prazen. Med obedom smo le malo govorili. Ko pa je Samuel odmolil zahvalno molitev, smo se začeli pogovarjati. Razume se da sem najprej povprašal o jezeru in ribolovu, ki je pač poklic teh častitih delavcev. “Kako veliko je jezero?“ sem vprašal Simona. „S pravim vetrom,“ je povedal, „sem v poldrugi uri priplul iz Bet-sajde Julijske v Hippos; tu je jezero najdaljše.“ „Iz Magdale v Gerazo pa ni več ko tri četrt ure,“ je pristavil Andrej. Iz tega sem naglo preračunal, da jezero po dolgem nima več ko 21 kilometrov, počez pa na najširšem kraju ne več ko 9 kilometrov. „Najbrž poznaš vsako ped jezera?“ „Pomisli, rabi,“ mi je odgovoril Andrej. „Rodil sem se v Betsajdi in sem poslej bil neprestano v čolnu, pa imam že petinštirideset let. A Simon, ki jih ima le štiriintrideset in je najmlajši v rodovini, je jezero prebrodil precej večkrat ko jaz. .. Od sile delaven in neugnan je-“ „Res, ni ga kotička v jezeru ki bi ga ne poznal,“ se je v poklicnem ponosu pohvalil Simon. „Dobro znam plavati in se prav globoko potapljam. Bog ve kolikokrat sem že preplaval jezero’! Natanko poznam kraje, kjer je najboljši ribolov." „Ali je dosti rib?“ „Tisto pa kakor čas nanese,“ je spregovoril Andrej. „So časi, ko je ribolov prav izdaten, včasih pa ne ujameš ribice, čeprav pretakneš vse jezero.“ „Koliko rib ste največ ujeli eno noč?“ „Z velikimi ladjami nas navadno gre po šest mož. Kadar je ribolov prav dober lahko vsak napolni po en takšen koš.“ Simon mi je pokazal srednje veliko košaro- „Najobilnejši ribolov, kar ga pomnim in kakor se spominjajo najstarejši ribiči, ni bil večji ko dvanajst košev v največji ladji,“ je pravil Andrej. ,,80 pa noči, kakor sem dejal, ko prav nič ne ujamemo, najsi še tako brodimo po jezeru. Če ni rib, jih pa ni! Tako mine po več dni, preden se po malem spet začne.“ Naš pogovor so zmotili trije moški, ki so nas prišli obiskat. Simon J mi jih je predstavil: kakih 22 let stari mladenič Janez Zefoedej njegov starejši brat Jakob in Filip iz Betsajde. Da sta Simon in Janez velika prijatelja, sem posnel iz Simonovih besed, ko mi je dejal: „Rabi, Janezek pravi naj te povprašam kaj o razpršenih Judih. Slišal je, da si prišel prav od daleč, pa bi rad kaj zvedel o tistih naših bratih ki žive v sredi poganskega sveta.“ „Prav rad povem tisto malo dobrega, kar o njih vem,“ sem odgovoril. „Mi, ki živimo zunaj' Palestine, sm0 v drugačnem svetu, kakor si Prav povedal, Simon. Kupčija in sama kupčija — to je edino, kar nam je mar.“ „Kako?“ je zaskrbelo Janeza. „Ali se naši razpršeni bratje ne drže več šeg in navad naših očetov? So mar pozabili obljub, ki jih je Jahve dal Izraelu ? Ali ne soglašajo s postavo in svetim templjem?“ „Če hočem po pravici govoriti, Janez, moram reči, 'da velikanska večina misli zgolj na dobiček. Vendar pa v srcu vsakega Izraelca nikoli ne umrje misel, ‘da mora Odrešenik priti odrešit Izraela iz stiske, v kateri živi’... Najsi se drže postave ali ne( najsi so pozabili na tempelj, v srcu jim zmeraj živi upa-nJe, da pride drugi Juda Makabejec, ki bo vodil Izraelove vojske in ga rešil rimskih zatiralcev. A to upanje živi samo v srcih, ker nikoli bobe-den ne izusti besedice, katero bi ne-ebrezanci mogli razumet^ češ da Je bila izrečena proti Rimu.“ „Prav tako počenjajo tukaj veliki duhovniki in njihova tovarišija. Z Rimom barantajo ter tem vsiljivcem popuščajo in le popuščajo, le da lahko ostanejo na svojih mestih in še naprej izžemajo ljudstvo!“ se je razvnel Simon. „Mi pa zlasti, kar nas je Galilejcev, ne pričakujemo zgolj premogočnega kneza, da pride z mečem v roki, marveč se tudi sami vneto pripravljamo. Jaz imam spravljena že dva meča, da ju zavihtim, ko pride čas. Ko bi se vsakdo izmed nas oborožil z mečem, bi nas bilo kmalu za en bataljon, potem za dva, potem sto. In Rimljani bi imeli dosti opraviti, če bi hoteli ostati v naši deželi. Saj je rekel že Janez Krstnik Iki je gotovo velik •prerok, da ‘se nebeško kraljestvo približuje’. To se pravi, da je že med nami kralj, ki naj vodi Izraela.“ Nisem si mogel pomagati: tale neugnani ribič se mi je zares prikupil, dasi sem se na tihem smejal njegovim pripravam, ko pa sem od blizu poznal vso rimsko moč. Na tihem sem si mislil: Le kaj bo počel tisti kralj s to peščico Galilejcev, ki imajo po dva meča, Iko se sreča s cesarjevimi legijami! Rekel pa nisem nič- „Tudi jaz mislim, da je ta kralj že blizu,“ se je oglasil Janez. „Sodim pa. da za svojo zmago ne bo potreboval naših mečev. Rimska sila je neizmerna, njegove legije so silne in močne. Bo še ZL VE' Hugo Wast ATQ ČN StCAjU DA V to resnico človek lahko veruje, ne da bi veroval v Boga- 'Ne more pa za njeno uresničenje delati, ne da bi obenem delal za ponižanje in odstranitev Kristusa, edine trdnjave, ki se upira oblasti Izraela, čigar čudno ime vsebuje vso judovsko zgodovino in judovsko (poslanstvo: ,,Izrael, tisti, ki se bori z Bogom“ Za bančnikovo hišo je bil 14. ni-zan dan zmagoslavja. To je bil dan, ko se je Blumen polastil vajeti v Kahalu. To se je zgodilo v letu 1910. Zaharija Blumen je imel tri in šestdeset let in ga je ponos kar razganjal, zakaj prav pri tisti volitvi, ko so njega mazilili za roša, so Mauricia Kohena imenovali samo za šenaša, tajnika. Mislil je, da bo zdaj svojemu nasprotniku lahko poplačal vsa ponižanja, ki jih je moral pretrpeti zaradi njega in njegove žene. Ni verjel niti pol besedice tistega, kar mu je sam Mauricio dejal na večer pred volitvijo: ^Boš roš v Kahalu, ker te bom jaz dal po svojih prijateljih izvoliti, da ti pokažem svoje spoštovanje.“ Zaharija ni Mauriciu tega nič zameril ker si ni niti mislil, da bi ta kot tajnik mogel držati na vajetih roša in celo Kahal Ni vedel, da je Kohen vrgel oči na mladega Zaharija Blumena, edinega bančnikovega sina( katerega je namenil svoji odini hčeri Tamari, da bi tako pod en0 streho združil najvplivnejši in najmogočnejši judovski rodbini ob Rio de la Plata. Mreže za ta posel je spretno razpredla Sara in Zaharija Blumen mlajši ki je bil priden, zdaj triindvajsetleten fant, in se je do uše* zaljubil v Tamaro. Na dan po volitvah je stari Blumen poklical -sina in mu govoril z navdušenjem, ki je bilo vredno sinagoge: „Ali veš, sin moj, da samo duše Judov izvirajo od prvega človeka?“ J „Kd© pravi to, oče?“ „Talmud... In veš da je bil svet ■ustvarjen samo zaradi Izraela?“ „Kd0 pa pravi to?“ „Tudi Talmud. To stoji v poglavju Berešit rebbi, v prvem odstavku “ Fant je pomežiknil na eno oko in počasi izpregovoril: „Edino, česar d0 zdaj nisem vedel, je, da si ti tako moder, oče. Kaj se morda učiš za velikega rabina?“ „Od včeraj' sem ros Velikega kabala... Poslušaj, sin moj.“ Zaharija je zazehal. „Premoženje, ki ga imajo drugi ljudje, v resnici pripada Judom.“ Zaharija je zehal naprej'. „To tudi trdi talmud?“ „Da, in sicer s temile besedami: lastnina Nejudova je kakor zapuščena hiša. Njen pravi gospodar je prvi Jud ki se je polasti.“ „Hm,“ se je norčeval fant, „škoda le, da sta poleg talmuda na svetu še kazenski zakonik in policija.“ 'Bančnik mu je s svojo roko ve-lel> naj molči. „Ni važno, kaj pravijo krščanski zakoniki, ne kaj misli policija. Da-^es ljudi našega plemena ni več ka-bor en sam odstotek vseh ljudi na zemlji toda v naši lasti je več kakor petdeset odstotkov vsega premakljivega bogastva 'na svetu. To ni dovolj. Potrebujemo še drugo polo-vico in dobili j0 bomo. Jaz ne bom učakal tega dne, ti pa ga boš. Razlagalci Žoharja, knjige sijaja napo-vedujejo to v šest in šestdesetih letih.“ „1966? Pššš. Prestar bom takrat. Ali se ne bi mogli zadovoljiti kar s tisto polovico, ki j0 že imamo?“ Zaharija je bil tako besen da bi mu skoraj zakričal: pes! Toda premagal se je in učil svojega dediča dalje: „Na dnu naše duše so štiri strasti... Poslušaj me dobro, in če bom zaradi katere od teh strasti v tebi, žal, moral misliti, da nisi moj sin in da je tvoja mati imela zveze z gojimi...“ Mladi Zaharija je poznal trdo besedo iz talmuda, ki pravi goj vsakemu Nejudu, zlasti kristjanu. ,,Tn kakšne so te strasti, oče?“ „Neizmerno vladohlepje, nenasit-Ijiv pohlep, večna zamerljivost in neizbrisnio sovraštvo.“ „Oče, lahko verjameš, da je mama svetnica.“ „Sin moj to se pravi, da čutiš v sebi ta štiri gonila judovske duše.“ „Ne, ata, ne čutim prav nobenega.“ Stari se je popraska' po tilniku. „Nič zato: pri dvajsetih letih sem tudi jaz prav tako malo čutil, kakor vedel. Poslušaj pazljivo: teženje, da bi vladal svetu, pohlep po tem, da hi spravil podse vsa bogastva zemlje, zamera proti gojimom in sovraštvo do Kristusa...“ Zdelo se je, da je stari zrasel in njegov glas je zvenel pošastno: . „Oče...“ „Sedi in poslušaj! Eno samo sredstvo je, s katerim boš utelesil vse te štiri strasti: polastiti se zlata na svetu, vsega zlata. Razumi me do-bro, zakaj te Ibesede so moj testament: zlato v kovini, zveneče zlato-Kar ostane, lahko pustimo gojimom, kajti tisti dan, ko bomo imeli v rokah zlato ne bodo oni imeli niče-> sar, pa naj tudi obdrže vse drugo.“ „Kako to?“ je vzkliknil Zaharija osuplo. „Ne hiše, ne polja, ne posestva ne tovarne kaj vse to ni bogastvo vredno nas Judov?“ „Nič tega ni bogastvo, če bo zlato v naših rokah.“ „Razloži, ata, to me zanima.“ „Bom, toda molči o tem, kajti to je skrivnost Velikega kahala. Za osvojitev sveta ne bomo rabili meča, marveč knjigo.“ , „Kakšno knjigo? Talmud?“ „Ne, sin moj,“ je odgovoril s težavo bančnik. „Talmuda gojimi ne bero. Knjiga ki jo bero je: Politična ekonomija. V tej knjigi je poglavje, ki je mojstrovina našega duha. Tisto poglavje, ki obravnava denar, zlasti denar, ki smo vero vanj pridi-govali po vseučiliščih in dosegli, da So jo sprejeli oblastniki in ljudstva.“ Mladi Blumen je oh teh besedah komaj prikril začudenje. Rako si oče upa trditi, da so klasična načela o denarstvu judovski nauk? Stari je dvignil roko- Ni bil knjižni človek, toda imel je odličen čut za finančna vprašanja. „Politična ekonomija je bila krščanska znanost, dokler je učila, da je delo človekov ponos in podlaga za vse bogastvo. Danes je to naša znanost, kajti naši učenjaki so jo spre- menili in porabili za to, da so v go-jimove možgane vlili nauk, ki je všeč nam: ‘Delo je menjalna vrednota-Vsak zdrav denar mora imeti zlato podlago.’ In kakor nimaš trgovine, kateri ne bi bil podlaga denar, tako nimaš trgovine ki bi ji ne bilo za podlago — zlato, če se bomo polastili zlata, bomo obvladovali svetovno trgovino-“ Umolknil je, da bi se pomiril. Fant ga je osuplo gledal. Potem je starec nadaljeval; „Neskončno lažje je polastiti se zlata kakor pa polovice vsega bogastva. Kajti zlata na svetu ni več kakor za deset tisoč milijonov, drugega premoženja pa je za devetdeset tisoč milijonov. Toda če bi vladarji in ljudstva nehala verovati v zlato, bi ne bilo dovolj, če se ga polastimo. Zat0 morajo naš nauk o denarstvu poučevati na vseučiliščih, da bodo ljudje verovali v zlato, in naši bančniki morajo kopičiti zaloge zlata v svojih blagajnah. Če bo tako, bom0 — kakor pravi Zobar — prej kakor v sedemdesetih letih osvojili svet brez vojska in brez orožja.“ Med zastori se je v sobo že plazila noč in salon se je temnil- I Stari je vstal. IN a vratih se je obrnil, štel nekaj na prste in dejal še enkrat: „Pomnil Štiri strasti: ena je vladohlepje, ena pohlep, ena zamera, ena sovraštvo.“ Mladi Zaharija se je v mislih izpraševal, če je njegova duša res judovska, zakaj edino, kar ga je ta 56 iv. trenutek prevzemalo je ibila ljubezen do Tamare Kohenove. Ne stari Zaharija ne njegova žena nista o tem nič vedela. Kohenovi so svoje mreže skrivali, da bi fanta lažje ujeli. Toda oče Zaharija je sovražil spomine na paraguajsko vojsko. Mlada Tamara pa je bila pravo utelešenje nesramne vdove, ki mu je bila nekdaj povedala zgodbo 0 Ruti in mu pljunila v obraz. K0 je zvedel da hodi sin z njo, ga je pograbila silovita jeza- Zagrozil mu je, da ga bo preklel do petega rodu in, tkar mu je bilo še hujše, da bo pometal v morje vse svoje imetje, da sin ne bo podedoval po ■njem niti centava. In dolge tedne nista ne on ne mati spregovorila s fantom besede, niti pogledala ga nista. Kako se ne bi človek jezi^ če je pa ta ljubezen prekrižala načrt, ki ga je stari Zaharia gojil že dolgo- Čeprav so Blumenovi bili na skrivaj ponosni, da so Judje, so vendar želeli sina oženiti s krščanskim dekletom, da bi tako dobili vstop v visoko mestno družbo. Ta družba jih je sicer trpela in jih je Skoraj oboževala zaradi njihovih milijonov toda v njenih poklonih je bilo lahko zaslutiti slabo skrit Prezir: Judje! Velika zmaga za njegovo ljudstvo hi bila če bi Zaharija Blumen oženil sina s krščanskim bogatim dekletom, tudi če bi ga moral dati zato krstiti. Blumena sta imela izbrano Marto Adalidovo, mlajšo hčerko tistega Adalida, čigar premoženje je pred davnimi leti kupil v Kahalu in ki ga je zdaj držal v rokah z neizpodbitnimi vknjižbami. Staremu Adalidu je bilo všeč in prav, da bi dal hčerko edinemu dediču svojega glavnega upnika. Ta pa bi se lahko odrekel milijonom Tamare Kohenove, saj je sloves Marte Adalidove blestel po vsej Argentini. Šest mesecev je trajala bitka, šest dolgih mesecev, med katerimi bi bil mladi Zaharija skoraj naredil to ali ono neumnost: šlo mu je po glavi, da bi se na skrivaj poročil s Tamaro, da bi pobegnil v Evropo, da bi si pognal kroglo v glavo. A ni naredil ničesar od tega trojega. In nazadnje sporočil očetu, da ga vse skupaj nič ne briga. Odrekel se je Tamari in z njo dediščini po Kohenovih. Dal se je krstiti in malo za tem ga je buenosaireški nadškof zvezal z Marto Adalidovo. Dolgo so ljudje še pomnili bleščavi ples ki so ga tisti večer priredili Adalidovi. Zaharija Blumen, ognjeviti navdušeni tast, je užival dvojno zmagoslavje: Prvo je bilo v tem, da je stopil v sorodstvo s tako odlično hišo, drugo pa> ko je na gospeh, pokritih s pristnimi biseri in najdražjim okrasjem opazoval, kako raste v argentinskih ljudeh razuzdana ljubezen do razkošja... Kahalova politika je bila v tem, da je v kristjanih netil nečimrnost in napuh, in jih tako silil, da so se spuščali v nore špekulacije- To je bilo brezno ki je požiralo največja imetja. Toda na plesu v Adalidovih salonih se ni nihče menil za nevesto. Kraljica prireditve je bila Tamara Kohenova, ki je vlekla nase vse poglede -in nasičevala vso radovednost z ljubko, maščevalno nebrižno-stjo. Zakaj so ji oči tako čudno gorele in zakaj je bil njen smeh tako nenavaden in nesramen ? To vse je bilo po načrtih sinagoge. Mauricio je sklical Kahal in Beth din ter vpričo vseh judovskih brad obtožil roša Zaharija Blumena in njegovega sina, da sta odpadnika, ker sta se spreobrnila k zasovraženi veri v Križanega. Povedal je pod skrivnostjo, ki veže vse obrede pri obeh sodiščih da je njegova lepa Tamara postala žrtev grde izdaje. „Vi bratje iz Buenos Airesa, veste, da je poroka Juda s krščanskim dekletom v božjih očeh nekaj ničvrednega in poniževalnega, zakaj to je zveza plemenitega bitja z neplemenitim kakor zveza s kozo ali oslioo. Talmud nam pripoveduje, kaj se je zgodilo velikemu rabinu Benu Siru, velikemu prijatelju Nabuhodo-nozorjevemu v času babilonske suž-nosti. Kralj ga je hotel poplačati in mu je ponudil roke svoje hčere. Rabin pa mu je ponosno odgovoril: ‘Kralj, vedi, da sem človek, ne žival!’ Zato Žohar prepoveduje Judom, da bi se ženili s krščanskimi ženskami, ki so, kakor pravi Jeremija, razbiti vodnjaki, ki ne drže vode, Judinje pa so studenci živih voda. In rabin Josse pravi o istem Žoharju, da je to eden izmed treh grehov, po katerih se .človek oddalji od Svetega, blagoslovljeno bodi njegovo ime. Raztrgal bom svoja oblačila in prosil, da vzamete Zahariju Blume-nu časti roša in razglasite nad njim in nad njegovim sinom izobčenje po herenu in da ju izženete iz sinagoge vse do dne Antikristovega, ko bo Sveti, blagoslovljeno bodi njegovo imej prijel zemljo kakor ogle plašča in bo z nje stresel brezbožnike, kakor streseš prah z oblačila.“ •Semošev govor je na zbor močno učinkoval. Blumen je vstal, da bi se mu postavil po robu s spretnostjo in pre-vejenostjo, vredno rabina. „Bratje v Izraelu! Toj kar je blebetal ta človek, je najpodlejša spletka na svetu. In kar sva storila midva, sin, ko se je dal krstiti, da bi se poročil s krščanskim dekletom, jaz pa ko sem to dovolil, to nam vendar zapoveduje naša Postava.“ „Bogokletstvo!“ „Poslušajte. Veste, da judovstva ni moči uničiti, da je trdno, neminljivo kakor barva kože. Kajti judovstvo ni vera brez določenega na-roda, edinega in pravega, ki ga je dal iz rok Večni, blagoslovljeno bodi njegovo ime. Zakaj Judje ne pošiljamo po svetu misijonarjev kakor gojimi? Ker vemo, da se noben spreobrnjenec ne bo spremenil v Juda. Prav tako tudi vemo, da je na svetu na milijone Judov, 'ki so na videz odpadli od svoje vere, pa so vendar tako čisti in zvesti Judje kakor najmodrejši rabin. Spomnite se našega Maimonidesa, ki je posta' mo-hamedanec!“ „Bogokletstvo že v drugo 1“ Poslušajte potrpežljivo! Tak0 ne pravim jaz, marveč Knjiga, ki je tisočkrat sveta.“ Potegnil je iz žepa nekaj napisanega in prebral določilo iz Talmuda: „Človek mora biti zvit zaraidi strahu božjega.“ Na mrmranje^ ki je nastalo po teh besedah je prebral še dostavek iz knjige rabina Bena Ašerja: „Judu je dovoljeno varati malikovalce s tem, da jih prepriča, da je n os tal kristjan.“ — „Spominjajte se, bratje iz Kabala, iz Beth dina in iz sinagoge> praznika Jom Kipur-ja, ki nas enkrat v letu razveže sleherne prisege in reši vsake obljube, čemu naj služi to odpuščanje in razveza, če ne smemo z obljubami slepariti kristjanov.“ Iz listov, ki jih je roš razgrinjal, je bilo videti da se je za boj Pripravil. Salomoni in Leviji in Abrahami, ki so ga poslušali v klopeh na desni, so si gladili brade. Toda Jakobi in Aroni in Mojzesi >n Davidi in Eleazarji so srdito raz-grajali: ' „Bogokletstvo. Uboga Tamara!“ Zaharija je pogledal v svoje liste in z višine svojega dostojanstva na zbor vrgel vznesene besede: • „Pohujšali smo gojime s tem, da smo jim vzbudili ljubezen do razko- šja, ki si ga ne morejo privoščiti drugače, kakor da jim posojamo denar mi. Komaj peščica nas je, toda nihče ni tako mogočen kakor mi, zakaj1 v svojih rokah imamo denarno moč, proti kateri se ne more bojevati nobena vlada, pa naj se imenuje tudi Napoleon. V Buenos Airesu pa, bratje moji, ni nihče mojega rodu naredil več kakor jaz, niti ni dosegel vsaj polovice tega, kar sem dosegel jaz- In takemu človeku bo kaj očital in ga tožil in zahteval, da naj nad njim razglasite heren?“ Zaharija je ip0 vznemirjenju med svojimi somišljeniki čutil, da je igro dobil. Vsaj zdelo se mu je tako. Toda njegov neizprosni sovražnik, stari Mauricio, je vstal s krvavimi očmi, se odkašljal in začel: „Boga si preklinjal roš, in zaslužiš smrt! Medtem ko mi uničujemo vsako sled o kakem naravnem plemstvu, da bi povzdigovali plemenitost zlata, nas ti, roš izdajaš s tem, ko se rineš v plemiško rodbino. Mi med narodi izpodkopavamo ugled gojimskim duhovnom, tvoj sin, roš, pa se daje krstiti po škofu. In ti greš škofu poljubljat prstan. Mi se trudimo da bi uničili Kristusa in > njegova znamenja, ti pa se hodiš z rodbino razkazovat po krščanskih svetiščih. Res, začela se je skrivna ost hudobije. Toda leta preganjanja za izraelsko ljudstvo se bližajo koncu in konec se bliža zmagoslavju Rima. Rim je kip preroka Danijela. Njegove železne noge stoje na lončenih stopalih. Kamen, ki bo pridrvel po kdove kateri poti, bo kip spodbil in ga prevrnil. Ta kamen bo Kralj sionske (krvi. Antikrist ki se bo rodil kmalu. Oznanjal ga bo krščanski škof, ki bo odpadel od svoje vere, da bi bil oznanjevalec Antikristov. če moreš ti, roš, potrditi, da je škof, ki je krstil tvojega sina, odpadnik, bi ti lahko prizanesli. Če ne pa zaslužiš smrt po herenu.“ Zaharija Blumen je molčal. Vsi njegovi nasprotniki so vstalii tulili in trgali svoja oblačila s tenkimi rezili ki so parala samo šive brez posebne škode: ,,Heren, heren!“ Mauricio Koben je dobil igro. Zaharija se je prestrašil in pobegnil iz sinagoge, 'čutil je vso pot, kako mu okrog tršatih nog opletajo škrici kaftana- Kahal, ki ga je vodil drugi roš, je glasoval, da izžene očeta in sina. Ugasnili so štiri sveče, ki so bile prižgane na oltarju, da so se med prekletjem kadile in zatrobili fia so-far, ovnov rogi iki ga imajo samo za take priložnosti. In veliki rabin je izrekel besede, ki človeka za zmeraj izključijo iz judovske skupnosti: „Po moči in oblasti, ki jo ima sveta beseda obsojamo, preklinjamo in izobčujemo v imenu Boga in Kabala, v imenu šeststotrinajstih členov Postave, shranjene v svetih knjigah, ga preklinjamo s herenom, s katerim je Jezus iz Narvina preklel Jeriho; je Elizej preklel otroke; je Zazac preklel Moraza... z vsemi kletvami, sodbami in zarotitvami, kar so jih izrekli naši očetje od Mojzesa naprej in v imenu božjem, ki šteje dva in štirideset črk. Naj bo preklet po moči vseh serafinov, angelov in nadangelov, ki služijo Bogu. Rodil se je v mesecu nizanu, v katerem vlada nadangel Uriel. Naj bo preklet po tem nadangelu in po vseh angelih ki so mu pokorni. Naj ga preganjajo nesreče! Veliki Bog, kaznuj ga! Veliki Bog, pogubi ga! Veliki Bog, uniči ga! Naj ga vsi duhovi obsedejo! In naj umrje nenadne smrti prej, ko bo mesec dni. Naj ga Bog kaznuje z jetiko, bo-žjastjo, blaznostjo in zlatenico! Naj si prebode prsi z lastnim mečem in naj1 se mu polomijo puščice! Naj pade nanj globoka tema in obup do Ikonca! Naj ga prekletstvo ovija kakor plašč in naj se sam pogubi! In Bog mu ne bo nikdar odpustil. In njegovo ime bo izbrisano s prostora, ki je med nebom in zemljo. In za zmeraj naj1 bo vržen iz potomstva Izraelovega. Vi pa, ki se bojite Boga, živite v miru in Bog naj vas blagoslavlja!“ Tako je na začetnika argentinske veje Blumenov padla kletev njegovega ljudstva. To je bilo leta 1910, ko je stari Blumen imel tri in šestdeset let. Zdelo se je, da se je kletev izpolnila zakaj še to leto je Zaharija Blumen umrl- A prav talko se je zgodilo njegovemu zmagovitemu sovražniku Kohenu čez nekaj mesecev. Kohen je zapustil dva otroka: Tamaro, ki je štela dvajset let in petletnega Mauricia, poleg vdove Sare. , Bo še JEZUS MARIJA, JOŽEF Oh ta misel se mi zdi nesmisel-na. Zdi se, da je Bog prav iz kakšnega posebnega namena najbolj nežno in materinsko skrbel zame, me izvlekel iz tolikih težav ter me s pomočjo tisoč milosti privlekel prav v Rim. Sicer ne razumem neizrekljive nežnosti svojega dobrega Učenika. Nekako prisiliti se moram, da 'bi veroval da mi celo po vsem tem hoče vzeti življenje. In vendar nič ni zanj bolj lahko. Ali morda potrebuje mojega dela? Ali mi je obljubil toliko let življenja? Kdo sem, da bi trdil da poznam njegove načrte? Ali je sicer s svetim Alojzijem, svetim Stanislavom s svetim Janezom Berchmansom drugače naredil? O Gospod, naredi z menoj, kar ho,češ; tudi smrt sprejmem popolnoma zadovoljen ker ti je tako všeč. Sicer pa ti bodi središče, strnitev in končni cilj vseh mojih idealov. Toda vsaj umrjem naji v tvoji sveti ljubezni! Moči, ki si mi jih dal, da bi te hvalil in si prizadeval za ljubezen do tebe na zemljij bom ohranil, da bi te še bolj goreče ljubil in hvalil v nebesih. Po drugi strani pa naj mi misel na smrt, ki je morda že blizu, pomaga, da se bom navzel bolj trdnih misli. Proč s samoljubjem častihlepnostmi in nečimrnostjo. Smrt kosi, smrt kosi, pa naj bi se ukvarjal s takimi malenkostmi? 7. „Semel mori, post hoc autem judicium — Enkrat umreti — nato pa sodba“ (Hebr 9, 27). Čeprav bi bil papež, kadar se bom prikazal pred božjim Sodnikom in bi moie ime izgovarjale in častile vse ustnice in bi bilo vklesano v vse marmore. kaj sem jaz? Velika stvar! Ne prikopljem se do tega, da bi veroval, kako se bo moral moj Jezus, ki danes ravna z menoj s tolikim zaupanjem in dobroto nekoč prikazati pred menoj z obrazom, ki bo žarel od božje jedi ze( da me bo sodil. Ln veTidar je to eden izmed členov vere in jaz verujem. In kakšna bo njegova sodba? Tista besedica ob času molka, tisti nekoliko zlobni izraz, tista nekoliko dvorljiva kretnja, tisti bežen pogled, tista določena učenjašika hoja tista preveč študirana opreznost glede poteze (pri igri) tista pretirano snažna obleka, čevlji po najnovejši modi, drobtinice kruha, ki sem ga pojedel iz požrešnosti, in dalje skoraj nezaznaten vzgib nevoščljivosti, ki se kot nekak odtenek razliva po mislih v oblake zidani gradovi, raztresenosti v vseh verskih vajah, celo pajbolj nepomembnih, vse to bo spet prineseno na dan. In kaj bo s hujšimi pregreški? Moj Bog, kakšno osramočenje za mojo dušo! In časti, sloves izobražene osebe^ pa če hočeš: goreče, svete, kakšno vrednost bo t0 takrat imelo? Kako bo Sodnik gledal na doktorate, krasne razprave, nečimrno izobrazbo itd.? O moj Bog, daj, da bom danes deležen nekoliko tvoje božje luči da bom v svojih stvareh razločil slaboten del in ga očistil. Odpri mi oči, da ne bo izpred oči ušlo prav nič od tega, četudi bi bilo ne-zaznatno, kar nekoč ne bo ušlo izpred tvoje luči- „Domine, illumina oculos meos ne umquam obdormiam in morte — Gospod, razsvetli mi oči, da nikdar ne zaspim v smrti“ (Ps 12, 5)! 8. Krogla iz najčistejšega kri-stalai ki ga sončna luč obseva, mi nudi idejo o čistosti duhovniškega srca. Moja duša mora biti kot zrca- lo, v katerem odseva podoba angelov, presvete Device Marije, Jezusa Kristusa, če zrcalo otemni — čeprav le nalahno — zaslužim da me razbijejo na koščke in vržejo med umazane smeti. Kakšno zrcalo sem ? Oh, kako je svet grd, kolikšna gnu-soba, kakšna umazanost! V letu vojaškega življenja sem ga dobro otipal z roko. Oh, kako je vojska studenec odkoder teče gniloba, da poplavlja mesta. Kdo se reši iz te blatne poplave, če mu Bog ne pomaga ? Zahvalim se ti, o moj Bog, da si me obvaroval tolike pokvarjenosti; to je ena izmed največjih milosti, za katero ti bom vse življenje hvaležen. Nisem verjel da bi se mogel človek, ki ima pamet, tako ponižati. In vendar je t0 dejstvo; in danes se mi zdi, da kljub svoji majhni skušnji morem reči, da več kot polovica moških za kako dobo življenja postanejo nesramne živali. In duhovniki? Moj Bog_ trepetam 0b misli, da jih tudi med njimi ni malo, ki skrunijo sveto neizbrisno znamenje ma-šniškega posvečenja. 'Danes se ničemur več ne čudim; določene zgodbe ne napravljajo več vtisa. Vse je razloženo. Ne znam pa razložiti, kako vendar moreš ti, o prečisti Jezus, ki se paseš med lilijami prenašati tolikšno podlost celo pri svojih služabnikih, se dati njim v roke, bivati v njihovem srcu, ne da bi jih v trenutku kaznoval. Moj Gospod Jezus, tresem se tudi zase. „Ceciderunt stedlae de coelo et ego pulvis quid presumo? Zvezde neba «o padle (pr. Raz 6,13), in kaj si domišljam jaz, ki sem prah?“ Odslej hočem biti tudi glede te-£a bolj tankovesten, čeprav bi si s tem nakopal vsa zasmehovanja sveta. Da se ne bi lotil nečistega raz-mitšljanja mislim, da je primerno kar najmanjkrat ali skoraj nikoli razmišljevati niti o čistosti ne. „Ha-bemus thesaurum istum in vasis fic-tilibus — Imamo pa ta zaklad v prstenih posodah“ (2 Kor 4, 7). In kako se ne bi moral tresti, „Nec čare mea aenea est — Ni moje meso i* brona“ (pr. Job ,12). Obnovim vse sklepe, ki sem jih glede tega naredil v preteklih duhovnih vajah in jih imam zapisane; presveti Devici Mariji, Materi pre-čisti, izjavljam, da jih hočem za vsako ceno spolnjevati. 9. Pozdravljen, o Kristus Kralj! Ti me vabiš, naj bojujem tvoje boje; in jaz niti minute časa ne bom zapravil; z navdušenjem svojih dvajsetih let in s tvojo milostjo se samozavestno vpišem v vrste tvojih prostovoljcev. Tvoji službi se posvetim za življenje in za smrt. Ti mi daj svoj križ za znamenje in za orožje v vojski. S stegnjeno desnico na tem nepremagljivem orožju ti dam slovesno besed0 in ti z vsem poletom svojega mladeniškega srca prisegam brezpogojno zvestobo do smrti. Tako kot služabnik, ki si ga ti ustvaril, oblečem tvojo .obleko, postanem vojak, si opašem tvoj meč se s ponosom imenujem Kristusov vitez. Daj mi vojaško srce, viteški pogum, o Jezus, in bom vedno * teboj v življenjskih trpkostih, žrtvah, nevarnih tveganji!^ bojih, s teboj bom v zmagi. In ker se zame še ni oglasil znak za boj, me ti, medtem ko sem v šotorih in čakam na svoj čas, vadi s tvojimi svetlimi zgledi, da se bom spravil na prve poskušnje z notranjimi sovražniki. Toliko jih je. o Jezus in nespravljivi so. Zlasti enega imam, ki je udeležen pri vseh; neugnan je in zvit in mi stoji vedno na tilniku; hlini se, da hoče mir, in me zasmehuje, kadar ga imam; poniža se, da bi se pogodil z menoj; preganja me celo v mojih dobrih dejanjih. Gospod Jezus, ti veš zanj: to je samoljubje, duh napuha, domišljavosti, nečimrnosti. O da bi se ga mogel odkrižati enkrat za vselej, ali da bi ga, če mi to ni mogoče, vsaj pod seboj imel, tako bi bil bolj prest pri svojih podvigih in bi z vrlimi vojaki mogel teči na pomoč tistim, ki na predoru branijo tvojo sveto stvar, in s teboj prepevati hvalospev zveličanja. 10. Kadar mislim na ponižanja božje Besede, na veličino Marijino, ki je plačilo za ponižnost, na Jezusovo življenje prvih trideset let, pa mislim na svoje primere, me je sram in sem brez besede. Ko sem se ta večer spominjal svetopisemskih besed: „Et erat subditus illis — In jima je bil pokoren“ (Lk 2, 51), sem v pogovoru s Srcem mladega Jezusa v Jožefovi delavnici čutil, da so se oči napolnile is solzami; in sem jokal kot otrok. JANUAR (Enero 1968 — Štev. 1 Leto XXXV. UVODNIK 1 Na pragu novega leta ZA LETO VERE 13 Naša vera BOGOSLUŽJE 15 Molitveni namen 22 Glavne značilnosti v liturgični obnovi 26 Moderni slovenski cerkveni umetniki IZSELJ. PROBLEMI 2 Pogledi na našo usodo KOMUNIZEM, VERA IN ŽIVLJENJE 46 Vera in politika V SLOVENIJI CERKEV V SVETU 18 Veliki in mali VZORI IN DOGODKI 9 Povest duše 45 Ob 100-letnici Baragove smrti 61 Iz dnevnika Janeza XXIII. V DRUŽINI 4 Nesoglasja 5 Mož, vzpodbujaj svojo ženo 6 Očetovi zapiski 7 ,,že zopet pridiga...“ FANTJE IN DEKLETA 35 Gradimo Slovenijo v svetu 37 Mladinska pošta 39 Dnevnik Ane Marije 41 Kaj naj berem, 43 Danijelove zgodbe SPOMINI 50 Poročevalec iz Kristusovih časov ROMAN 54 Zlato večnega Juda NOVICE 30 Med nami v Argentini 33 Iz Slovenije NAROČNINA: Zaradi povišanih stroškov v tiskarni je celoletna naročnina v Argentini in obmejnih državah 2.100.— pesov; v ZDA in v Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 šilingcv; v Italiji 2.800.— lir; drugrjo protivrednost dolarja. DENARNA NAKAZILA NA NASLOV: Antonio Orehar, Ramön Falcön 415S, Buenos Aires, Argentina. POVERJENIKI: Argentina: Dušnopastirska pisarna, Ramön Falcön 4158, Buenos Aires. ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA. Slovenska pis., Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. Kanada: Ivan Marn, 131 Treeview Drive, Toronto 14, Ont., Ganada. Trst: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. Italija: Zora Piščanc, Riva Plazzutta 18, Italia. Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. ,,Duhovno življenje" je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor. — Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Ramön Falcön 4158, Buenos Airer. Reg, de la Prop. Intel. No. 843.966. Tiska Vilko SRB, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina. Oc! 18. do 25. januarja bomo med molitveno osmino za zedinjenje prosili sv. Cirila in Metoda, da bi se pravoslavni slovanski narodi po prizadevanjih dveh modernih apostolov združenja — Pavla VI. in Atena-gorasa I. — kmalu združili z Rimom, da bomo spet ena Kristusova družina v enem božjem ljudstvu. Mibliiev zu ISurai/uvo bratifikueijo: O Bog. kj si v škofu Frideriku Baragi dal našemu ljudstvu vnetega dušnega pastirja, poganom pa gorečega misijonarja> ponižno te prosimo, poveličaj ga, da bo prištet med blažene tvoje Cerkve, da bomo imeli v njem pri tebi mogočnega priprošnjika in vzvišenega vzornika, ki ga bomo s pomočjo tvoje milosti posnemali v gorečnosti in božji ljubezni. Usliši to našo prošnjo po zasluženju našega Odrešenika Jezusa Kristusa, svojega Sina, ki s Teboj in Svetim Duhom živi in kraljuje na vekov veke. Amen. Ovitek: Franci Holosan Stalna zaglavja: Jožejka Debeljak: str. 4, 5, ti, 7, 18, 30, 33, 35. Janez Zorec: str. 37.