5/2018 letnik CXX 155 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Pomembna naloga te organizacije je tudi povečanje po- nudbe lokalnih proizvodov v hotelih na območju, kar pred- stavlja odlično tržno možnost, saj na območju Tirolske bele- žijo 45 mio. nočitev letno. Njihova naloga je tudi svetovanje kmetom pri prodaji, izgradnji in opremi prostorov za trže- nje, z namenom čim boljše prodaje. Želijo, da so proizvodi pakirani v čim več oblik, saj so s tem dostopnejši potrošniku. Prodajo medu pod to blagovno znamko izvaja Spar, razvoj trženja in prodaje pa je prevzela čebelarska organizacija. Pro- daja temelji na gozdnem in kremnem medu. Mali čebelarji tako prodajo svoj med po grosistični ceni 9 EUR/kg. Med pa- kirajo v manjšo embalažo, ne prodajajo kilogramskih polnjenj, zato maloprodajna cena tega medu dosega 25 EUR/kg. Pridela- jo majhne količine, zato je večina medu v obliki darilne emba- laže. Pogoj za prodajo medu v okviru te znamke je, da so čebele celo leto na območju Tirolske. Prepovedano je krmljenje med pašno sezono. Med ne sme biti segret nad 40 °C, kristali v medu ne smejo biti vidni. Barva in viskoznost morata biti značilni. Lahko ima največ 17 % vode, > 90 E/kg aktivnosti invertaze, < kot 5 % saharoze, in ker je v blagovno znamko vključen samo gozdni med, mora biti električna prevodnost vsaj 800 S/cm. Če kateri od parametrov ne ustreza, se med ne trži pod to bla- govno znamko. Analizo v delu (20 %) plača čebelar, v 80 % pa je plačana iz programa, ki ureja izvajanje ukrepov s področja čebelarstva. Podobno kot pri nas se čebelar lahko odloči tudi za senzorično ocenjevanje medov. Na ravni celotne Avstrije letno na ocenjevanjih medov ocenijo približno 1500 vzorcev. Odkup omenjenega medu izvaja tirolska zadruga čebelar- jev. Vsak med, ki ga želi čebelar prodati, gre najprej v analizo, če ne odgovarja standardom, ga zavrnejo ali pa ga prodajo po drugih tržnih poteh. Za promocijo in trženje uporabljajo vse sodobne medije (Facebook, spletna stran …), izdajajo pa tudi svoj katalog. Vsi proizvodi imajo enotno celostno podobo. Imajo usposobljene kmete, ki promovirajo svoje proizvode v različnih trgovskih središčih na Tirolskem. Po predstavitvi organizacije za trženje in promocijo pa nam je bila predstavljena tudi šola, v kateri smo bili, ter po- drobneje razložena čebelarska dejavnost na njej. Ob koncu pa smo si ogledali tudi prostore, ki so namenjeni čebelarski de- javnosti na šoli (točilnica, skladišče, laboratorij …). Šola obsta- ja od leta 1920. Kmetije na območju so razdrobljene, zato so poleg kmetijske dejavnosti razvile tudi čebelarsko dejavnost. Na šoli gospodarijo z 250 čebeljimi družinami (Slika 3). Izo- bražujejo tako čebelarje kot tudi tiste, ki bi želeli to postati. Na Tirolskem gospodarijo s 40.000 čebeljimi družinami. Povpre- čen donos je 10–15 kg na čebeljo družino. Pridelujejo gozdni, mešani in cvetlični med. Povprečna cena medu pri čebelarju je 13 EUR/kg. V šoli izvajajo različne tečaje (trženje pridelkov, vzreja matic, pridelava propolisa, delo pri čebelah, zatiranje varoj in trženje kozmetike), predavajo pa tudi v društvih. Te- čaj za začetnike traja en teden. Sprejemajo in vodijo tudi večje skupine gostov, ki želijo spoznati čebelarsko dejavnost, poleg tega pa dnevno svetujejo čebelarjem s področja tehnologije. V šoli imajo tudi majhen laboratorij, ki je pooblaščen za analizo medu, ki je pogoj za trženje medu v okviru njihove blagovne znamke, ter dobro opremljeno točilnico in skladišče. Iz programa ukrepov, ki ureja izvajanje ukrepov s po- dročja čebelarstva, se v Avstriji poleg analiz medu financira tehnična pomoč čebelarjem. Čebelar začetnik, ki je opravil 32-urni tečaj in je kupil tri družine s panji ter knjigo, je dele- žen pomoči v znesku 260 EUR, drugim čebelarjem pa se so- financira nakup čebelarske opreme, do največ 40 %, pri če- mer prejme čebelar po 20 EUR na čebeljo družino. Čebelar, ki se prijavi na ukrep, mora imeti opravljeno usposabljanje s področja higiene ter opravljeno analizo medu. Slika 3: Učni čebelnjaki kmetijske šole v Imstu V torek, 27. februarja 2018, je v državnem svetu, v orga- nizaciji in v sodelovanju z državnim svetom, MKGP, KGZS in Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, potekal po- svet o razvoju ekološkega kmetovanja »Ekološko kmetova- nje za bolj zdravo življenje«. Na posvetu se je zbralo veliko uglednih predavateljev, ekoloških kmetovalcev in kritičnih razpravljavcev. Ekološkemu kmetovanju je preko Programa razvoja po- deželja 2014–2020 v tem obdobju namenjeno približno 65,3 milijonov EUR. V Sloveniji se vsako leto beleži porast eko- loškega kmetovanja, v letu 2017 je bilo v ekološko kontrolo vključenih že 3635 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 5,2 % vseh kmetij. Za ukrep ekološko kmetovanje je v PRP-ju po letu 2020 zastavljen cilj 55.000 ha in 5000 kmetijskih gospodarstev, kar pa je še vedno premalo, da bi se pokrilo vse povpraševanje po ekoloških proizvodih, saj slovenski potrošniki vedno več povprašujejo po svežih vrtninah, sve- žem sadju in predelanih nemesnih proizvodih. Posvet »Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje« Fo to : M itj a Z up an čič 5/2018 letnik CXX156 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Število ekoloških kmetij se sicer povečuje, ključno pa je tudi stalno izobraževanje kmetov o novih tehnologijah. Med ovirami za razvoj ekološkega kmetijstva so na posvetu izpostavili razdrobljenost ponudbe, dolge transportne poti, neracionalno poslovanje ter nepovezanost in neorganizira- nost vseh udeleženih akterjev. Zato je bilo na posvetu še po- sebej poudarjeno, da je na področju ekološkega kmetovanja nujno potrebno povezovanje, ki lahko zagotavlja ustrezno ponudbo na trgu tako potrošniku, ki vedno bolj posega po lokalnih proizvodih, kakor tudi javnim zavodom. Ti imajo od novembra lani preko GZS – Zbornice kmetijskih in živil- skih podjetij dodeljen brezplačen dostop do spletne aplika- cije Katalog živil za javno naročanje. Do sedaj je že 62 javnih zavodov izpeljalo javno naročilo preko te aplikacije. Vzporedno z razvojem ekološkega kmetijstva v Sloveni- ji beležimo tudi razvoj ekološkega čebelarstva, saj je poleg vseh drugih področij tudi to področje podrobno oprede- ljeno v evropskih predpisih in deloma tudi v nacionalnih. Podatki o številu ekoloških čebelarjev, na katerih običajno gradimo analizo stanja, govorijo v prid rasti in povečeva- nja tovrstnih čebelarstev. Če smo pred letom 2012 govorili o približno 40 čebelarstvih, ki so bila vključena v ekološko čebelarstvo, lahko rečemo, da se je po tem letu število ekolo- ških čebelarstev začelo postopoma povečevati. Tako smo v letu 2016 dosegli 61 čebelarstev, po podatkih pa naj bi v letu 2017 dosegli številko 65. Tudi število čebeljih družin je zelo različno pri čebelarjih. Tako smo imeli v ekološko čebelar- stvo v letu 2016 vključene takšne čebelarje, ki so gospodarili s 50 in več čebeljimi družinami, kot tudi manjše čebelarje. Odločitev za ekološko čebelarstvo je običajno posledica vse bolj ozaveščenih potrošnikov ali lastnega prepričanja čebelarja posameznika. Vsekakor bo za nadaljnji razvoj po- membna tudi tesnejša povezava vseh, ki pridelujejo čebelje pridelke, v okviru tega sistema, ki je ne nazadnje priznan tudi kot shema kakovosti in daje možnosti za dodatno označevanje čebeljih pridelkov. Povezovanje na ravni pra- kse na začetku lahko pomeni lažje naročanje določenega repromateriala (ekološki sladkor), ki bo vplival na ekono- miko pridelave, končno pa tudi možnosti skupne ponudbe in predstavitve ekološkega čebelarstva na trgu. Udeleženci posveta o ekološkem kmetovanju so v svojih razpravah opozorili tudi na pomanjkljivo poznavanje po- trošnikov živil ekološke pridelave. . Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Za med in cvetni prah je, na podlagi Uredbe komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. 12. 2009 o farmakološko aktiv- nih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora in Uredbe Komisije (ES) 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS, predpisana naj- višja mejna vrednost (MRL) ostankov po uporabi zdravila v veterinarski medicini, ki jo Evropska skupnost sprejme V skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukre- pov na področju čebelarstva v Republiki Slo- veniji v letih 2017−2019 in Programa podpore laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov so se v okviru tretjega sklopa v letu 2017 izvajale analize čebeljih pridelkov (cvetni prah, propolis in vosek) na prisotnost ostankov akaricidov ku- mafosa, timola ter razpadnih produktov ami- traza. Rezultate teh analiz objavljamo v nada- ljevanju. Rezultate analiz ostankov akaricidov v medu pa smo objavili v SČ 2/2018 na str. 43. Ostanki akaricidov v čebeljih pridelkih Nataša Lilek svetovalka JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si kot zakonsko dovoljeno ali priznano kot sprejemljivo v ali na živilu. Za propolis in vosek najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti za zdaj še ni predpisanih. Vzorce za analizo smo zbirali naključno glede na prosto- voljno odločitev čebelarjev. Zbranih je bilo 20 vzorcev voska, pet vzorcev propolisa in pet vzorcev cvetnega prahu osmu- kanca iz različnih statističnih regij Slovenije. Kemijske analize so bile opravljene na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo. Določala se je vsebnost kumafosa, amitraza in njegovih razpa- dnih produktov ter timola v navedenih čebeljih pridelkih. Rezultati analiz voska 10 % vzorcev voska ostankov kumafosa ni vsebovalo. 40 % vzorcev voska je vsebovalo ostanke kumafosa pod 1 mg/kg, 50 % vzorcev voska pa več od 1 mg/kg, kar je po podatkih iz lite- rature mejna vrednost, ko začne kumafos prehajati v čebelje pridelke. Najvišja vsebnost kumafosa v vzorcu voska je bila 13,30 mg/kg. V letu 2014 je imelo več kot 1 mg/kg kumafo- sa 47 % vzorcev. Tudi izmerjena najvišja vrednost ostankov kumafosa v vosku je bila v letu 2014 nižja (8,76 mg/kg) (Koz- mus in sod., 2014) v primerjavi z letom 2017. 60 % analiziranih vzorcev voska amitraza ni vsebovalo. V osmih vzorcih voska pa so bili zaznani njegovi razpadni produkti, in sicer dime- tilfenilformamid (DMF). Najvišja vrednost amitraza v vzor- cu voska je bila 0,37 mg/kg. V letu 2014 73 % vzorcev voska ni