DELAVSKA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ▼ (iutata »■■»*■ II Hiimimi M^aulMi >«• - O—i mm a mamam* I« »■>11—. »milni II Mm *■-, mm MH M* Ih mm jgtU M* Mi S*--, m II im I ■— - P1«ii» «■■■»■"■ U Srečko Žumer: 38 let V petek dne 16. junija je preteklo 38 let, odkar je dr. Krek zbral v Tacnu pod Šmarno goro prve apostole kršč. delavskega gibanja in sprožil misel za ustanovitev delavske organizacije. Ta dan lahko imenujemo rojstni dan današnje Jugoslovanske strokovne zveze. S tem dnem pa se je tudi pričelo novo življenje v katoliškem gibanju. Kajti osnovana je bila organizacija, ki je vseskozi osrednja točka vsega katoliškega gibanja. Od tedaj naprej je kršč. delavska organizacija neobhodno potreben regulator za zdrav katoliški pokret Vsako napačno potezo v javnem in privatnem življenju katoličanov čuti delavska organizacija kakor potresni observatorij, za-znamenuje takoj napako in zahteva nemudoma korekturo. Krščanska delavska organizacija je kakor živo srebro v barometru, ki takoj pade ob vlažnem in nezdravem tlaku in se zopet ob čistem in jasnem dvigne. Čemu pa vprav delavska organizacija, si bo mislil marsikateri, posebno pa tisti, ki hoče važnost delavskega vprašanja zmanjšati s tem, da dokazuje, koliko je procent kmečkega prebivalstva večji in da mora biti prav za prav le-ta regulator javnega življenja? Delavec, pa bodisi industrijski bodisi duševni ali pa kmetski, nima ničesar drugega kot roke ali pa pridobljeno znanje, s katerim si služi vsakdanji kruh. Ničesar drugega, niti hiše, niti goizda, niti zemljišča, ki bi mu najpotrebnejše donašalo, če bi bil brez posla. Kdo bo potem vedel najprej, da je nekaj gnilega v družabnem redu, ako pada delavcu plača pod minimum, ako je brezposeln itd.? Vsak pretresljaj v gospodarskem življenju bo po svoji življenjski lastnosti čutil najprej delavec in kdor bo človeški družbi hotel dobro, bo to namah razumel in skušal krivico v kali zatreti. To veliko vlogo v katoliškem gibanju je delavska organizacija vseskozi igrala že po svojem obstoju. Kot delavska organizacija se je sicer pečala samo z delavskim vprašanjem, toda že s tem delom je neprijetno zadevala ob vse napake v praktičnem življenju. Vsako mezdno gibanje, vsaka, pa naj bi bila Še tako mala krivica, ki se je storila delavstvu, kakor vsa večja delavska vprašanja, vse je odjeknilo v širšem krogu. Celo porast organizacije same je neštetokrat razburil duhove, ker je ta porast kazal znake delavske zavesti in neobhodno potrebno korekturo v družabnem življenju. Okrog delavske organizacije so se od početka do danes zbirali navdušeni in borbeni delavci, ki so svoje življenje posvetili le v blagor delavstva. Vsa abeceda njihovega življenja je bila udejstvovanje v delavski organizaciji. Prepričani so bili, da, s tem vršijo v celoti tudi svojo katoliško dolžnost. V globoki prepričanosti te zavesti so šli neumorno na delo. Nihče ni vprašal za kak zaslužek ali nagrado, vse to je bilo poplačano z zavestjo, da s tem vršijo le svoj« dolžnost. Organizacija je bila in je res njihova kri, ki se iz njih preko organizacije zopet pretaka v nje in prav za prav kroži kot v enem samem telesu. To mistično kroženje krvi je velika skrivnost krščanskih delavskih organizacij, katero nihče ne razume, dokler se tudi skozi njega ne pretaka. Vsi so bratje, vsi tovariši, ene misli, enega sfca, ene duše, vsi skupaj ena sama celota, ki živi samo za kraljestvo božje na zemlji, za srečo in blagostanje vsega človeštva. Taka krščanska delavska organizacija res služi svojemu namenu in je tudi nujno potrebna. Biti pa mora predvsem delavska, to je svobodna. Delavci morajo biti prepričani, da je organizacija res njihova last, da je prav za prav z njimi vred ena sama skupnost, eno samo telo. Za tako organizacijo bodo delali zavestno, požrtvovalno in veseli bodo njenega porasta, prav tako pa žalostni njenega padca. Ni pa s tem rečeno, da v svoj krog ne sprejmejo nikogar izven njihovih vrst. Vsakogar sprejmejo z odprtimi rokami, toda biti mora z njimi vred eno, mora se z njimi utelesiti v eno telo in v en duh. Takega bodo vzljubili in ga smatrali za svojega. Organizacija kot taka bo absolutno svobodna in le kot taka more biti zanesljiv regulator v družabnem življenju. Te važnosti krščanske delavske organizacije se je delavstvo tudi vseskozi dobro zavedalo in stalo stalno na braniku za svobodo svoje organizacije. Zalibog pa se je kapitalizem vgnez-dil tudi v nekatere vrste tako zvanih katoliških krogov. Neljube so bile tem krogom svobodne krščanske delavske organizacije, ker so bile neizprosen memen-to med njihovim praktičnim življenjem in notranjim katoliškim prepričanjem. Nič ni čudnega, če so jih hoteli ti krogi korigirati v njihovem organizacijskem udejstvovanju, ker je nasprotje med realnostjo in duševnostjo postajalo vendarle preveliko. Tako imamo zglede v Nemčiji, v Avstriji. Se pa tako »korigiranje« že danes bridko maščuje, ker je posledica odpad od vere. In ta odpad je vedno večji. Isto vidimo tudi na Češkoslovaškem, kjer je tamkajšnja ljudska stranka pod vodstvom dr. Šrameka ustanovila celo novo delavsko organizacijo, ne meneč se za posledice. Tudi pri nas so delavski poborniki prav dobro čutili vse izraze nesimpatije. Vsi delavski listi, ki so izhajali od tacenskega sestanka do danes, kažejo, da to gibanje ni bilo nikdar brez težav. Naši tovariši so svojo organizacijo in list vseskozi sami vzdrževali iz svojih skromnih delavskih plač in to letos že 88. leto. Če ne bi bilo v tem delu občudovanja vredne zavesti, požrtvovalnosti in večne ideje, kdaj bi se že ta stavba zrušila sa-na v sebi bre>z kakršnihkoli sunkov od zunaj. Toda ni se kljub temu, da je to naše delavsko gibanje pretrpelo v preteklosti neverjetna nasprotovanja v najrazličnejših oblikah, saj se je že celo govorilo o ustanovitvi nove delavske organizacije po češkem vzorcu. Toda vsa opozicionalna gibanja, vsa stremljenja po reguliranju svobodne delavske organizacije so zastonj. Seme je padlo pred 38 leti, vzklilo in že rodi sadove, katerih pa mnogi ne vidijo, pač pa jih vidijo naši tovariši, ki so s svojo organizacijo eno telo in ena duša. Enotna krščanska delavska organizacija je danes nujna delavska in tudi katoliška potreba. Zato pa bodo to enotnost naši tovariši širom naše domovine branili do skrajnosti in morejo z njo samo pasti, nikoli pa upogniti se. Tacen, dr. Krek, naš Gostinčar in eden najmlajših izmed nas pred 38 leti in danes vsi eno, ena misel, eno hotenje: v svobodni krščanski delavski strokovni organizaciji osvoboditi delavca moralno in gospodarsko n (‘krščanskega kapitalizma za dosego kraljestva božjega na zemlji. Podpirajte neodvisen delavski tisk — pridobivajte novih naročnikov za: tednik »Delavsko Pravico«, mesečnik »Besedo o sodobnih vprašan jih«, mesečnik »Mladi plamen«. kai ie z alkoholom? Majhen narod smo. Na križišču mednarodnih prometnih cest, tako rekoč v osrčju Evrope. Malo nas je in še to, kar nas je, smo narod majhnih ljudi. Delavec, kmet, uradnik in obrtnik. Ako pa bi pogledali številke, ki se od časa do časa objavljajo v konsumiranih alkoholnih pijačah, bi morali ugotoviti, da marsikak narod, ki je številnejši in ne tako ubog kot mi, ne zapije toliko. Kakor smo žilavi, trdni in značajni, pa vendar vsi, vsak v svojem okolišu čutimo, da tudi pri nas, kakor v velikem svetu gine spoštovanje do sočloveka ln pada morala. Velik del krivde v tem pogledu nosi ravno prekomerno uživanje alkohola. Koliko delavskih družin trpi, ker ne poznajo njih očetje meje uživanja tega sovražnika delavstva. Koliko mladih nadebudnih src je strnjenih in uničenih že v rani mladosti! Koliko se jih izgubi pozneje. Saj moramo z žalostjo ugotoviti, da marsikje vodi in vlada mladino alkohol. Kje se mlad človek laže in hitreje degenerira, nego vprav v pijančevanju. Tu se zdi, da je sproščen vsake odgovornosti in obveznosti, ki jih sicer, ako je trezen, smatra za pametne in dobre. Ta način življenja sicer izginja posebno tam, kjer se mladi rod udejstvuje v organizacijah. Pri točnem opazovanju se to kaj lahko ugotovi. Propaganda v tem pogledu bi morala biti posebno med delavsko mladino še aktivnejša. Iztrebiti do dna to staro navado, da se vsaka domača slavnost naliva z vinom in celo z žganjem. Čestokrat v družini primanjkuje za najpotrebnejše, toda kljub temu se izda zadnji denar za pijačo. Največ svojega krvavo zasluženega denarja izda za pijače ravno delavstvo. Koliko koristnega in dobrega bi se lahko naredilo s tem denarjem. Koliko otrok bi imelo boljšo bodočnost. Koliko več sreče in tudi zdravja bi bilo v naših sicer revnih delavskih družinah. Pa še eno, kar je najbolj važno. Odporni in samozavestni bi bili bolj! Bolj borbeni in ponosni, da smo sinovi delavskega stanu. Pa tudi drugi bi nas bolj spoštovali in upoštevali. Kaj tedaj? V vseh delavskih centrih, kjer obstojajo naše mladinske kakor tudi strokovne organizacije, naj bi se osnovali posebni krožki, ki bi predvsem vzeli za svojo nalogo kazati vse zle posledice in hibe prekomernega pijančevanja. V ta krog naj bi pritegnili kar največ mladine. Z besedo in tiskom naj bi se ustvarjalo javno mnenje za trezno življenje. Delati v tem pravcu na preporodu delavstva, naj bo naloga vseh, ki jim je mar blagor, posebno naše delavske mladine. Naj ne bo nikogar, posebno med našimi mladimi pokretaši, ki bi v tem pravcu ne delali, kolikor jim dopuščajo moči. Koristi, ki jih bomo od tega imeli, bodo ogromne vrednosti. Zato prijatelji treznosti, na delo! Brezposelnost in nedeltsko delo V zadnjem času opažamo, da se na stavbah dela tudi v nedeljo. Ne vemo, kako se to sklada z ogromnim številom brezposelnih. Posebno v stavbni stroki imamo veliko zidarjev, kakor tudi pomožnih delavcev, ki nimajo dela. Zato naj bi se, ako so dela na stavbah v resnici nujna, vzeli v delo večje število delavcev. Delo ob nedeljah prav gotovo ne bo veliko pospešilo dograditve. Delavci so seveda skoraj primorani delati, ako to zahteva podjetnik. Ako bi Naš novi podlistek S prihodnjo številko bo roman »Gospa skrb« končan, »Delavska pravica« stalno skrbi za lepe umetniško kvalitetne in zanimive povesti in romane, ki tudi vsaj kolikor toliko odgovarjajo vsej ideologiji, ki jo list zastopa. Gotovo so bili z zadnjim romanom zadovoljni vsi naii naročniki. Izšel bo letos 1. decembra kot ponatis v knjigi pri »Krekovi knjižnici«, na kar opozarjamo vse naročnike, ki še niso člani »Krekove knjižnice«. Prav gotovo pa bodo naši naročniki še bolj zadovoljni z našim novim romanom. Bo to Upton Sinclair »DOLARJI" ki so eno njegovih najnovejših in najboljših del. Brez dvoma bo sprejeto s še večjim navdušenjem kot njegovo »Samuelovo iskanje«, ker je mnogo bolj življenjsko neposredno. Za mojstra — pisatelja Uptona Sinclairja samega, ki je po sodbi mnogih največji svetovni proletarski pisatelj in ki kot bojeviti revolucionar stoji vseskozi v prvih vrstah proletariata, mislimo, da nam ni treba delati reklame. V »Dolarjih« mojstrsko, kot zna le on, opisuje vso gnilobo in propalost meščanske kapitalistične družbe in jo neusmiljeno biča z nedosegljivo jedkim sarkazmom. Na glavnem junaku Jedu, ki zraste iz proletarca — berača v najhujšega kapitalista-milijonarja, pokaže, kako ves družabni sistem »vzgaja« in ponižuje človeka na stopnjo brezumne živali, katere edini cilj je — profit, kopičenje bogastva. Tako proda Jed za nekaj milijonov celo svojo lastno ženo. Ves roman izzveni v silen protest proti celemu kapitalističnemu sistemu. Roman prevaja naš dobri prevajalec Mirko Javornik, ki bo dal tudi sedaj s svojo gibko in sočno besedo umetniško kvaliteten prevod. se kateri protivil, je odpuščen. Poleg tega pa delavce silijo k temu skrajno slabe gmotne razmere. Saj je delavstvo stavbne stroke pri nas najbolj slabo plačano. Ker v teku tedna ne zasluži dovolj, da bi mogel plačati hrano in stanovanje in poslati kaj družini, dela še ob nedeljah. Kakor so gospodje podjetniki potrebni počitka, ga je po našem mnenju potreben tudi delavec. Dajte delavcu primeren zaslužek za 6 dni v tednu, sedmi dan pa mu pustite, da se oddahne. Na podlagi zakona o zaščiti delavcev je vsako tako nedeljsko delo prepovedano. Pričakujemo, da bodo odločujoče oblasti v tem pogledu storile svojo dolžnost. Kajti za delo ob nedeljah v stavbeni stroki ni prav nikake potrebe. Delavci! Vi pa zahtevajte za delovne dneve tolike plače, da vam ne bo treba delati tudi ob nedeljah. mr Občni zbor centrale Krekovih družin \ 19- i' Za občnim zborom JSZ je prišel na vrsto občni zbor CKD. Oba„ztpra sta bila po svoje-VaŽhd in od!oftlna.^Občni zbŠr JSZ je odločno pokazal, da koče predvsem dvoje: popolno samostojnost delavske strokovne organizacije in s tem popolno samostojnost celotnega krščanskega soc. pokreta, ter duhovno skupnost, članstva. Občni zbor GKD je to stališče odločno podčrtal tudi za dčlavsko kulturno izobrazbo in vzgojo. Tega smo potrebni vsi, odrašČeni in mladina. Mia-dina je v nevarnosti, da jo zajame plit7 kost in skvarjenost sedanjega časa, da jo prevzame egoistični duh sedanjega družabnega ustroja in tako ubije smisel za skupno delo, za skupni blagor in smisel za žrtve, ki so potrebne v boju za ta skupni blagor. Tudi za delavsko mladino , je ta nevarnost. Delavska mladina pa je temelj za bodoče rodove, za njihovo borbeno usposobljenost in za vredne nosilce bodočega gospodarskega iri družabnega reda. 'Prav radi tega so tolikega pomena delavske mladinske in kulturne organizacije. Ker so delavske strokovne organizacije tiste edinice, iz katerih se mora voditi borba za praktično ureditev družbe in gospodarstva, mora biti usmerjen tudi tok delavske mladinske organizacije v smer delavske strokovne organizacije. Če tega ne bi bilo, delavstvo ne bi potrebovalo posebnih mladinskih organizacij. To veliko in najvažnejšo nalogo je posebno izrazito poudarjal v svojem predsedniškem poročilu tov. Joško Rozman. — Na njegova izvajanja se povrnemo v prihodnjih številkah. — Prav radi tega je delo v delavskih mladinskih organizacijah silno težko. Veliko sa-mozatajevanj, potrpljenja in odločne volje je potrebno. Prav radi tega nastaja tudi veliko trenj, vrzeli in drugih pomanjkljivosti. Vse to pa pri zdravem organizmu ni znak slabosti, bolezni, ampak so to pojavi, ki ravno zdrav organizem spremljajo pri njegovem razvoju. Toda notranje sile organizma jih izloči-’ jo, ne da bi bile okužene, in tako ostane organizem zdrav in hiti svojemu cilju nasproti. To je pokazal tudi zadnji občni zbor CKD, ki se je zavedal vsega tega, obenem pa je bil trdno odločen, da porabi vsa sredstva, ki so mu na razpolago, da omogoča čim bujnejšo rast svojega organizma — Centrale Krekovih družin. Potek občnega zbora. Občnega zbora se je poleg številnih članov udeležilo 14 delegatov, ki so zastopali 11 družin. Občni zbor je otvoril in vodil starešina tov. Joško Rozin a n. Najprej so prečitali zapisnik zadnjega občnega zbora OKD. Občni zbor ga je odobril v celoti. Nato je podal tajnik tov. Matija Koprivec statistično poročilo o delu in stanju organizacije. Iz njega sledi, da šteje organizacija 496 rednih članov in 48 prijateljev. Delavnih družin je 20, nedelavni sta dve. Ker je bil blagajnik tov. Prezelj zadržan, je podal blagajniško poročilo 1932. tov. Koprivec. V preteklem poslovnem letp je opujli ^ten-, nadet..članarine: 50 odstotkov od lanskega. Poročilo starešine je obravnavalo raz-;. ne težave in zaprede, na katere ie na.. letela organizacija pri svojem cM«.m Nadzorstveno poročilo" te podšl tovi Vilko P i t a k o , ki je ugotovil, da je bilo poslovanje v redu. Sprejet je bil soglasno njegov predlog, da izreče občni zbor dosedanjemu odboru absolutorij. Volitve. Ker ni predlagal odbor nobene kandidatne liste, je predlagal tov. Rozman, da se prekine občni, zbor za pet minut, da se sestavi med tem časom kandidatna lista. Po odmoru je predlagal tov. Pitako; sledečo kandidatno listo: j; Odbor: Jože Butinar, Franc Culjkar, Franc Kordln, Niko Lavrenčič, Franc Sa-venc, Angela Schmiedlechner, Jože Slak. Nadzorstvo: Miro Jeršič, Srečko Žumer, Vilko Pitako. Razsodišče: Meden Miro, Jože Langus, Jože Rutar. Lista je bila soglasno sprejeta. Sklepi. Tov. Langus je predlagal, da naj sprejme občni zbor enoten sistem, ki naj bo borčevski sistem in Vrhovni pravilnik »Zveze borcev in stražark«. Proti temu predlogu so nastopili tovariši Hočevar, Pitako, Marinček, Rutar, Žumer, Kordin, Kušar in predlagali, da naj o tem zaenkrat še ne odloča občni zbor, ampak da naj to vprašanje prouči novoizvoljeni odbor v zvezi s funkcionarji” JSZ in da predlože rezultate v končno odločitev plenarni seji CKD. Predlog to-t variša Langusa sta podpirala tudi še tov. Pangeršič in Slak. Pri glasovanju je bil sprejet predlog tov. Hočevarja. h Nato so sledili razni samostojni pred-IJ logi, ki so bili preodkazani novoizvoljenemu odboru v rešitev. t Resolucije. Pri slučajnostih so bile sprejete sle-r deče od odbora predlagane resolucije: > I. Občni zbor CKD odobrava in sprejme prvo resolucijo občnega zbora JSZ. Njeno delovanje za uresničenje načel krščanskega socializma je popolnoma enotno z JSZ. II. Prav tako izjavlja občni zbor CKD, da bo stremela za tem, da se uresničijo, socialna načela okrožnice papeža Leona XIII. »Rerum novarum« in okrožnica papeža Pija XI. »Quadragesimo anno«. III. V vseh družinah naj se osnujejo posebni treznostni odseki. Njihova naloga, bo, da pridobijo za popolno treznost mladino in starejše člane. Zbor je zaključil ob 11.45 tov. Joško Rozman s pozivom, da se s podvojenimi, silami vržemo v delo naše organizacije, in jo še bolj razširimo in dvignemo. Živi borba! Jugoslovanska strokovni zveza Viničarski vestnik * Jože Gostinčar: Iz naše preteklosti Dne 17. junija je 1894 je bila krasna Vidova nedelja. Delavstvo ljubljanske predilnice je priredilo ta dan romanje na Šmarno goro. Božja volja je bila, da je to romanje 'spremljal tedaj še mladi duhovnik — stolni vikar v Ljubljani dr. Krek, ki je na Šmarni gori opravil službo božjo. Že v cerkvi je raz prižnice govoril o nekrščanskem postopanju kapitalizma proti delavstvu in je izrekel tudi željo, da bi Marija čuvala delavstvo, katero naj zaupa v Mater trpinov. Popoldne smo se ustavili v gostilniškem vrtu pri »Žibertu« na Brodu. Tu je dr. Krek po živahnem razgovoru z delavci prišel k mizi, pri kateri sta sedela France Ziller in Jož. Gostinčar, in jima postavil vprašanje, ako bi bilo mogoče ustanoviti kako katoliško delavsko društvo v Ljubljani. Gostinčar in Ziller sta mu odgovorila, da se da to prav lahko izvesti, ker si delavstvo kaj takega samo želi. Dogovorili smo se, da se zaradi tega snidemo v stanovanju dr. Kreka prihodnji četrtek, t. j. 21. junija. Ziller in Gostinčar sta o tem obvestila tudi delavce drugih podjetij in posamezne povabila na ta sestanek. V četrtek zvečer 21. junija se je zbralo v stanovanju dr. Kreka kakih 80 delavcev iz raznih podjetij, ki so so-! glasno in z velikim veseljem sklenili ustanoviti novo delavsko organizacijo na krščanskem temelju. Dogovorili smo se. za ime društva, ki je bilo: »Slovensko1 katoliško delavsko društvo v Ljubljani.« Delokrog društva naj bi obsegal tedanjo! Kranjsko deželo. V pripravljalni odbor, ki naj sestavi pravila in jih predloži vladi v potrditev, sta šla poleg dr. Kreka še Gostinčar in Urbančič Franc, oba zaposlena v predilnici. Pravila so bila kmalu gotova in predložena deželni vladi v Ljubljani, ki jih je pa po preteku nekaj dni vrnila v svrho nekih popravkov. Dne 11. julija so bila pravila po- Zmagala je pravica. Pod tem naslovom smo priobčili v št. 22 »Delavske Pnjvicec, dopis iz viničarskih krogov, v^katerem sa trdi, da je imel tovariš Grmič spor iz službenega razmerja z g. MursOjtu. Ta spor .se jg obravnaval dne 28. maja t: 1. pri okrajnem sodišču v Ljufortieru, katero je razsodilo, da mora g. Mursa plačati tovarišu Grmiču 1000 dinarjev nagrade za pobiranje sadja, enomesečno plačo, 10 težakov" prešanja "iii odškodnino za pogojeni krompir. Prepričali smo se pa, da je bil g. IMursa obsojen le na izročitev 900 kg krompirja, ne pa na ostale točke. Ta dopis ni sicer imel namena blatiti g. Mursa, ampak je hotel samo pokazati, da morejo delavci doseči svoje pravice večjidel le s pomočjo organizacije, vendar pa objavljamo ta popravek, ker nočemo nikomur delati niti videza krivice. — Uredništvo. Zakaj se organiziramo. Namen »Strokovne zveze viničarjev« je združiti vse viničarje, izvojevati njim pravične delovne pogoje, ščititi njih stanovske koristi, jih strokovno in splošno izobraževati ter jim pridobiti vse socialne pravice. Tako stoji zapisano v pravilih vse naših skupin in vsa ta pravila so tudi prav povsod potrjena od oblasti. Pravi lin glavni namen naše strokovne organizacije je toraj borba za zboljšanje našega položaja. Naša strokovna organizacija je tako rekoč organiziran odpor, proti vsem tistim krivicam in izkoriščanju, ki se gode še v toliki meri bednemu viničarskemu delavstvu od strani večine Vinogradniških posestnikov. Znižanje, odtrgo-vanje in zadrževanje že tako pičlega zaslužka samovoljno, dostikrat celo nečloveško {»stopanje z viničarskimi družinami, špekulacija in nepriznanje viničarskega reda, kar se tiče pravic (priznavajo samo dolžnosti), vse to je tisto, kar nas naravnost sili, da si‘ iščemo odpomoči v medsebojni složnosti, to je: v strokovni organizaciji. Torej samo zato in za nič drugega mora biti usmerjen tok našega pokreta in predvsem borbe. Tega bi se vsepovsod morali zavedati voditelji naših skupin in vsi člani. Zdi ee pa, da nekateri hočejo prezreti, kaj je glavni smoter strokovne organizacije. Računajo le, koliko in kolikokrat naj dobe razne podpore. Strokovna organizacija je takim zgolj samo nekako podporno društvo in nič več. Tovariši I To je zgrešena pot, ki ne vodi naprej. Po taki poti ne pridemo nikoli v boljšo bodočnost. Z njo prav za prav kazimo pravi pomen strokovne organizacije in duha borbenosti, kateri mora biti gibalo vsega. Še nikdar tako kakor danes, v tej krizi dobička je nujno potrebno, da se prav vsi delovnii stanovi ravno tega najbolj zavedamo. Ako ni zavesti in borbenosti in prave delavske odločnosti v posamezniku, ne more je potem biti v skupnosti, v organizaciji. Ako se posameznik ne zmeni mnogo, če se niu odtrga plača, če se ga vedno bolj prikrajšava na vseh straneh, kako se potem more za njega im celo preko njega zavzeti kdo drugi! In če bi se morda kdo med namii oziral na očitke, češ samo pravice povsod poudarjate, dolžnosti pa nikjer, povemo, da je tako prav. Dovolj nas dolžnosti uče vsaki dan vinogradniki sami. Kdor pa ima svoje pravice, ta se tudi prisiljen mora zavedati vseh svojih dolžnosti. Brez zavesti pravice, ne more biti nikdar zavesti dolžnosti tako, kakor bi to moglo biti. Torej, če se borimo za pravice viničarjev, se borimo vzporedno zato, da bi prišle do pravilnega izraza tudi dolžnosti. Zatorej! Nič omahovati, kjer gre za pravico! Nič oklevati! Toda ne samo za pravico sebi, predvsem za pravico drugega, svojega bližnjega. Ne bodimo sebični! Tako more potem v naši strokovni organizaciji nastati tista prava borbenost, katera bo mogla pritegniti v naš krog še vse tiste, ki stoje danes neorganizirani. Pa še nekaj. Nek oskrbnik je nedavno dejal, da je zato dobro, ako se viničarji med-seboj ravsajo, ker potem vedno eden drugega tožarijo in obrekujejo, na eden drugega pazijo in se hlinijo. Tako vsaj eden od drugega vse slabo gospodarju povedo, od česar ima le-ta vedno korist. ZaLiibog je to resnica marsikje. Združiti vinčarje je tudi med drugim namen strokovne organizacije. Toda ta združitev mora biti združitev v duhovnosti, v prepričanju, da snta,:vsi tovariši,,Vsi izkoriščani, vsi enaki, da m 'zato moramo medsebojno ljubiti in spoštovati. S ‘tem, da smo morda samo združeni in zapisani v imeniku članov strokovne organizacije, da plačujemo redno svojo članarino; da posečamo redno vsa zborovanja in da morda celo nosimo'' kakšno funkcijo voditelja v organizaciji, v svojem ožjem krogu pa hujskamo proti svojemu soviničarju, nismo .tovariški! v smislu ljubezni do bližnjega, ki jo. zapoveduje Bog. S tem smo zelo daleč od prepotrebne združitve vseh viničarjev in je na tak način sploh nikdar doseči ne moremo. Miselnost o skupnosti, viničarjev se ne sme izražati le po številu članov strokovne organizacije, marveč po dtejanjih, ki jih ti člani kot posamezniki vrše vsak v svojem ožjem krogu in i*> tem, kakšno je njih življenje tam, kjer gre za dobrobit in poštenje svojega, sebi enakega tovariša Organizirani) viničarji bi se prav za prav morali povsod razločevati in v vsakem' oziru od neorganiziranih. Poštenost, mir, sloga in zavest odločne tovariške skupnosti bi moralo biti povsod na vzgledni točki. Tako bi postajal krog boljšh ljudi med nami vedno večji in samo s tem je polovica zmage že pridobljene. Dokler pa ne ho pni nas viničarjih povsod tako, bo težko govoriti o zboljšanju razmer, o večjih uspehih našega dela in borbe po strokovni organizaciji. Torej ne radi raznih podpor, ki jih organizacija nudi svojim članom. To je čisto postranska reč. Le radii borbe za pravico, za boljši družabni in gospodarski red, za obnovitev drugačne delavske miselnosti in proč od sedanje kapitalistične, za podvig novega človeka, zato srno tukaj, zato smo organizirani. Tovariši viničarji! Ne pozabite tega! PeRO. Kovinarji Jesenice. Sredi poletja smo, pa se razmere v tovarni niso niti malo spremenile. Vsi smo pričakovali, da se bodo obrnile na 'boljše, Sim se otvori gradbena sezona. Sedaj pa kaže, da bo šlo zopet vse navzdol. V posameznih obratih se še vedno dela s skrajšanim delovnim časom, precejšnje število pa jih od nesrečnega 16. marca še ni prijelo za delo. Tako so sedaj že polne tri mesece brez dela. Na vsak način bo treba, da se za tiste, ki imajo že več let pokojninskega zavarovanja pri Bratovski' skladnici, da te pravice varujejo. Kako in na kakšen način, je drugo vprašanje. Po sedanjem pravilniku jim vse pravice po 6 mesecih ugasnejo. Novi pravilnik, ki je v tem pogledu mnogo boljši, pa gotovo še ne bo uveljavljen. Prepričani smo, da se bo z uvidevnostjo odločujočih faktorjev našla v tem pogledu primerna rešitev. Kovinar. Kleparji. V nedeljo, dne 26. junija t. 1., se bo vršil redni mesečni sestanek Skupine kleparjev, inštalaterjev in monterjev v Ljubljani ob poldeseti uri dopoldne v gostilni »Novi svet«, Prešernova dvorana. Ker je dnevni red zelo važen pridite vsi in povabite tudi svoje neorganizirane tovariše, da bodo navzoči, ko bomo sprejeli že izdelano kolektivno pogodbo in ki jo nameravamo predložiti inojsterski zadrugi. — Odbor. Zasebni nameščenci Informativni sestanek naše zveze se vrši v petek 1. julija ob 20, katerega se po možnosti udeležite polnoštevilno. — Predsednik. Bežno GOLGOTA NAŠEGA DELAVSTVA! Slovenjgradec. Slabe gospodarske razmere in breposelnost, ki straši skoraj vee svet, ogrožajo v vedno večji meri tudi naše industrijsko delavstvo. Dan na dan ‘imamo več brezposelnih. Tudi tukajšnja tovarna kos, katere lastnik je g. K. Kbllner, ki se je napram delavstvu dosedaj še vedno pokazal novno predložena in jih je vlada tudi zelo hitro odobrila in dostavila dir. Kreku. V nedeljo 22. julija se je vršil v dvorani »Kat. društva rokodelskih pomočnikov« ustanovni shod društva, kateremu je predsedoval podpisani. Govorili so na shodu dr. Krek, Gostinčar in še par drugih. Od socialne demokracije je govoril proti društvu sodrug Korde 1 i č. Izvolil se je društveni odbor in začrtalo bodoče delo. Prvi predsednik društva je bil gosp. Trtnik, uslužbenec-paznik v tobačni tovarni, podpredsednik pa je bil Franc Urbančič. Društvo je hitro rastlo in je pričelo z intenzivnim delom med delavstvom in kmetskim prebivalstvom. Društveni funkcionarji z dr. Krekom so romali vsako nedeljo in praznik na shode, ki jih je prirejalo delavsko društvo. Stroške smo seveda trpeli v.se sami, kar je bila pri slabih zaslužkih precejšnja žrtev. Ustanavljale so se posojilnice, konzumna društva, prosvetne organizacije itd. Spo-polnila se je tudi delavska organizacija z ustanovitvijo »Mladeniškega društva«, raznih krajevnih delavskih izobraževalnih in podpornih društev, Krščanske socialne zveze v Ljubljani in končno Jugoslovanske strokovne zveze z njenimi skupinami. Slovensko kršč. soc. delavstvo je imelo tudi svoj izvršilni odbor, iz česar je razvidno, da je bila delavska organizacija samostojna, kar je seveda tudi v prejšnji dobi napravljalo sive lase nekaterim »modrhn«, ki delavstvu iz političnih in morda celo farizejskih razlogov niso zaupali. Prav kakor danes! Prešlo je 38 let, kar se je spočela med slovenskimi delavci kršč. socialistična delavska organizacija. Prešlo je pa tudi 38 let klevete proti tej organizaciji in to največ od strani, ki bi morala to gibanje podpirati. Morda bi bilo drugače, ako bi bili delavci bogati kapitalisti! socialno čutečega in od katerega bi ne pričakovali, te zadnje čase tudi začel odpuščati delavce. Že lansko leto je za nekaj časa skrčil obrat od 6 na 4 dni v tednu, nakar je potem začel zopet mino obratovati. Pred kakimi 4 tedni je delovni čas zopet skrčil na 4 dni. Zadnji petek 10. t. m. pa je bilo na razglasni deski tovarne razglašeno, da je na 14 dnevno odpoved odpuščenih 11 delavcev z navedbo imen dotiičnih delavcev, med katerimi je nad polovico takih, ki so bili v podjetju zaposleni po več let. Tako je tudi to podjetje skrčilo svoj Obrat od ca 35 vseh delavcev za 11 in se pričakuje, da bodo sledile še večje redukcije. Kaj je podjetnika napotilo k temu, da je skrčil obrat in odpustil delavce, ne vemo. Delavci' pravijo, da je dela dovolj, zlasti ker so imeli lansko leto ta čas skladišča polna, letos pa so skoraj prazna in tudi prihajajo naročila še, dokaj redno. Tako, da ni misliti, da bi bilo pomanjkanje dela in naročil, pač pa pravijo, da podjetje ne more dobiti od nobene strani denarja za odposlano blago na eni strani, na drugi strani pa, da ima denarja 3e dosti na razpolago, le da ga noče več investirati v podjetje ozir. obrat. Naj bo kakor hoče, naše mišljenje je, da bi' bilo vendar bolje, ako mora podjetje res skrčiti obrat, da bi se delavci v sedanjem kritičem času ne odpustili, ampak da bi se naj še bolj skrčil delovni čas ali pa da bi en teden delala ena skupina delavcev, drugi teden pa druga in bi na ta način ostalo vse delavstvo pri svojem zaslužku. Večina delavcev te tovarne je bila leta 1929, ko se je tukaj, osnovala strokovna skupina delavstva JSZ, organizirana v tej skupini. Le par delavcev je smatralo takrat za nepotrebno, da se delavstvo organizira. Kolor vodja te peščice je bil vzrok, da se je pozneje skupina- razpustila ozir. da jo je tovarnar Kollner že v kali zatrl, ker je budno pazil na pokret in gibanje delavstva in je vsako malenkost ovadil in denunciral tovarnarju ter se hlinil, da bi tovarnarju dosegel on več aii pa vso veljavo, druge delavce pa pomagal zatirati. To leto se je strokovna skupina delavcev zopet poživila in je 10. aprila imela svoj občni zbor, na katerem si je fcvoffi la nov odbor, ki sicer še vpričo današnjih razmer deluje bolj počasi, vendar je upati, da se bo ta odbor zavzel na odločujočih mestih, to je pri načelstvu JSZ > in pri drugih faktorjih, da se odpuščenim delavcem nudi kakšna podpora 'ali pa, da se intervenira pri podjetju radi zopetne zaposlitve odpuščenih delavcev fin da se vpelje v tovarno drugačni delovni čas. V tovarni meril dela že od začetka februarja t. 1. od 100 delavcev samo nekaj okrog 30 delavcev, ostalih 70 delavcev je pa še vedtto brez posla. Širijo se sesti, da namerava podjetje v kratkem* popolnoma) ustaviti obrat jza dobo ;j8 ali več piesecev. j Bog daj,'da bil.se te veettš nikAkor ne ures- . ničile. Le kaj bodo storili oni delavci, ki so odvisni samo od zaslužka v tovarni? Nerazumljivo se nam zdi to, da morajo nekateri delavci delati nadure, drugi pa praznujejo, ozir. da nekateri delavci ■ delajo prej nadure, potem pa jih odpuste, češ, ni Več dela in naročil. Podjetje je imelo namreč celo zimo okrog 5 ključavničarjev, ki so med tem, da je drugih 70 delavcev praznovalo, delalli tii ves čas nadure, pozneje jih je pa bilo polovico odpuščenih, z motivacijo, da ni več dela in ne naročil. Ali ne bi bilo bolje, da bi delavai delali vedno enako svojih določenih 8 ur in bi imeli delo vedno na razpolago, kakor pa da prej delajo po 12 in še več ur na dan, potem pa stradajo? Tovarna kravat je imela do sedaj še vedno dosti naročil in je dobro uspevala ter .je imela zaposlenih okrog 15—20 šivilj. Zadnji čas pa je skoraj popolnoma obstala. Le. tuin tam kateri dan delajo po ena do tri šivilje-pi'eddelavke. Kam bomo prišli, ako bo šlo še dolgo tako naprej, tega mi sami ne vemo. Bog daj, da bi se razmere kmalu spremenile na boljše, da bi delavci zopet pnišli do dela in svojega zaslužka, s tem do človeka vrednega življenja, katero tudi po vsej božji pravici njemu pripada. M. 0. Doma in po svetu Proces proti oficirjem, ki so poskušali v Mariboru izvršiti s pomočjo oborožene vstaje socialno revolucijo, je bil zaključen 20. t. im. Dva oficirja sta bila obsojena na smrt z ustrelitvijo, eden na 15 let ječe, 5 na 10 let ječe, 4 pa so bili oproščeni. Proces se je vršil pred posebnim vojaškim sodiščem. Dr. Marinkovič je na lozanski konferenci odločno nastopil za to, da dobi Jugoslavija svoj del reparacij, s katerimi bo mogla računati v svojih proračunih. Izjavil je, da ima Jugoslavija do njih večjo pravico kot ostale države. Spomin umrlega Stjepana Radiča in njegovih tovarišev je proslavilo vse hrvatsko ljudstvo s številnimi mašami zadušnicatni. * 14. junija 1923 je umrl pod noži morilcev veliki Bolgar Aleksander Starnbo-lijski. Bolgarska kmetska stranka je proslavila to obletnico ob veliki udeležbi vsega bolgarskega naroda. Konferenca o reparacijah se je sestala v Lozani. Da vsaj malo pomirijo razburjeni svet, ki ve, da tudi iz te konference ne bo dosti ali pa sploh nič, so »državniki« velesil sklenili, da se za čas trajanja konference ustavijo vsa plačila. Dejansko pa je ostalo vse pri starem in Francija še vedno zahteva plačevanje. Pri tem se sklicuje na -poročilo baselskega poročila finančnikov, da Nemčija ne bo vedno nesposobna plačevati. Nemčija pa vedno bolj glasno odgovarja, da reparacij ne more in jih nikoli več ne bo plačevala. Razorožitvena konferenca se ne premakne z mrtve točke. MacDonald objavlja neke nove predloge, za katere pa se nihče ne vnema. Amerika grozd z odpoklicem svojega odposlanstva, če ne bo prišlo v doglednem času do kakih stvarnih zaključkov. Za vsemi lepimi besedami »državnikov« se skrivajo stara sovraštva in Evropa ter ves zapadni svet je danes po 14 letih miru zopet na tem, da se začne uničevati z orožjem. V Nemčiji so zopet dovoljene fašistov-ske in druge uniforme razen uniforme komunistične bojne zveze. To naredbo je izdala državna vlada, badenska in bavar- ska deželna vlada pa ste se ji uprli in jo za svoje območje razveljavili. Kljub temu so se zbrali v Miinchenu uniformirani fašisti, tako da jih je morala policija po vsem mestu preganjati in jih 600 zapreti. Do hujših spophdov s komunisti pa je prišlo v Porenju, kjer so se streljali z revolverji in bodli z noži. — V Berlinu in drugod po državi je prišlo do številnih demonstracij brezposelnih delavcev, ki so zahtevali, da jim da vlada delo in kruh. V čile so še vedno homatije in imajo vsak teden drugo vlado. Radikalno socialistično je zopet zamenjala zmerna socialistična, ki bo v nasprotju s prvo zavzela napram velesilam, ki imajo v deželi kapital, prijaznejše stališče. To se pravi, da bodo Američani in Angleži obdržali polja salpetra in da z razlastitvijo ne bo nič. Atentator na Mussolinija je bil obsojen na smrt. Njegove odkrite izpovedi so vzbudile pri fašističnem izrednem sodišču silno nevoljo. Pred njim sta bila obsojena na smrt še dva druga protifašista. Vsi so bili ustreljeni v hrbet. Romunija je zaprosila sedaj za posojilo Zvezo narodov. Prosila je tudi naj ji svetuje, kako naj spravi svoje finance v red. V Grčiji se pripravlja general Gona-tas, da bo prevzel diktaturo. O Poljski pišejo listi, da bo spremenila svojo dosedanjo reakcionarno in desničarsko politiko. Bivši socialist in maršal Pilsudski je uvedel zadnja leta režim močne roke. Ječe je napolnil z narodnimi junaki, ki so pomagali ustvarjati Poljsko, in z voditelji opozicije. Znana je kruta obsodba voditeljev opozicije. Vse to se je godilo s prikritim odobravanjem Francije, ki so jo vodili desničarji. Po nastopu Herriota pa je začel pihati nov veter v Poljski. Svobodoljubni francoski ministrski predsednik pač ne bi mogel podpirati desničarskega poljskega režima. Don Sturzu odvzeta odlikovanja. Mussolini sam je podpisal ukaz, da se odvzameta dve visoki odlikovanji vodji bivše italijanske ljudske stranke don Luigi Sturzi, ki živi v pregnanstvu v Angliji. Položaj našega gospodarstva Na podlagi statističnega poročila OUZD za maj 1932. Povprečnina članov: moških 51.411 (— 14.244); ženskih 28.559 (— 2.414); skupaj 79.970 (— 16.658). Povprečnina bolnikov moških 964 (— 197); ženskih 754 (— 302); skupaj 1.718 (_ 499). Odstotek bolnikov znaša: moških 1.88% (+0.11 %); ženskih 2.64% (—0.77%); skupaj 2.15% (—0.14%). Povprečna dnevna zavarovana mezda: moških Din 28.09 (— 1.74); ženskih Din 19.06 (— 0.80); skupaj Din 24.87 (— 1.76). Celokupna dnevna zavarovana mezda: moških Din 1,444.092.— (— 514.439.20); ženskih Din 544.450.40 (— 70.628.—); skupaj Din 1,988.542.40 (— 585.067.20). Številke v oklepajih pomenijo porast »+« oziroma padec »—« od lanskega leta t. j. od maja 1931. Radi sezijske zaposlitve delavstva se gospodarska kriza v maju 1932 ni več tako hudo občutila kot prejšnje mesece zlasti v marcu, ko je članstvo OUZD-a doseglo svoj minimum 73.081. Vendar tudi sezija ni tako Velika kot prejšnja Tekom maja je narastlo število delavcev simo za 3.448. V celoti se je pa gospodarska kriza še nekoliko poostrila. Padec članstva v zadnjem letu je znašal v ' ’ januarju — 11.541 februarju — 11.981 marcu — 13.622 aprilu — 15.742 maju j®-* 16.658 R^VOj iz sledeče krize tekom maja je tabele: razviden Datum Število Absolutni padec članov članstva napram letu ' 1932 1931’ 1930 1. V. 78.346 16.255 20.208 5. V. 78.525 16.401 20.971 10. V. 79.002 17.002f** ':22.109 15. V. 79.714 17.050 22.168 20. V. 80.375 17.048 22.182 25. V. 81.501 16.478 21.941 30. V. 81.794 16.162 21.914 Zdravstvene razmere članstva so bile v maju 1932 skoraj iste kot lansko leto. Odstotek bolnikov se je zmanjšal za — 0.14% na 2.15% in sicer v glavnem radi krajšanja podporne dobe porodnic od 4 mesecev na 3 mesece. V prvi vrsti radi tega se je znižal odstotek žensil ostro zarasel z bršljanom in z divjo mirto, ob vzglavju je dvigal lučnik svoj žareči cvetni vrh. — Med listjem so lazile rjaste mravlje in martinček je odšuštel nekam v zeleno globino. Molče sta stala cjb grobu in Pavel je trepetal. Nič si ni upalo motiti svete tišine. »Kam so pokopali očeta?« je vprašal končno. »Sestri sta prepeljali truplo na Lotkeim,« je odgovorila Elsbeth. : »Dobro,« je odvrnil, »svoj živ dan je bil sam, pa naj bo še v smrti. Toda jutri pojdeva k njemu.« »Ali se boš kaj oglasil pri sestrah?« Odkimal je žalostno. — Nato sta se spet pogreznila v molk. Podpiral si je glavo z rokami in jokal. »Ne joči,« ga je tolažila, »saj ima zdaj vsak od vas svoj dom.« In potem je vzela zavojček, ki ga je držala pod pazduho, odvila beli papirnati ovoj, in tisto kar je prinesla na dan, je bila stara pisanka z raztrganimi platnicami in orumenelimi listi. ■ '/ M- f;' »Poglej, to ti pošilja ona,« je dejala, »in te pozdravlja.« ^ »Odkod imaš to?« je vprašal prestrašeno, zakaj spoznal je bil materin rokopis. »Ležalo je v starem predalniku, uprlo se je bilo med predal: in steno- Zdi se mi, da je ležalo vse od njene smrti.« t Potem sta skupaj sedla na grob, položila knjigo medse na njena kolena in začela prebirati. Zdaj se je dobro spoihinjal, da je Kati tedaj, ko jo je presenetil pri ljubem, govorila o pesmarici, ki da jo je baje imela matica nikdar ni imel toliko poguma, da bi jo povprašal o tem, ker ni hotel oživljati sitnega spomina na tisto uro. Vse vrste pesmi ;:so se nahajale v zvezku; nekatere so bile napihane s tekočimi potezami, poleg njih so bile druge napol prečrtane in z opombami na robu. O teh se je zdelo, da jih je zapisala po spominu ali pa, da jih je mogoče spesnila sama. — Med njimi je bila tudi tista o pevcu, 'ki jo je mati pripovedovala tisti večer. In potem je prišla ena, ki se je glasila takole: Zaspi, otrok; otrok zaspi, saj mamica pri tebi ibdi, da v zlati sen bi nihnil. Za*pi! Še zvonček, ki mehko ubran pozvanja če* večerno plan, bo kmalu, kmalu utihnil. Zaspi! Zaspi otrok; otrok zaspi! Po dvoru mesec se smeji in lipam pripoveduje — Zaspi! o knežnji in pastirčeku, o zlatih oknih vrh gradu; — a listje v vetru vzdihuje. Za«pi! Zaspi otrok; otrok zaspi! Za mejo Sipek tvoj brsti, o gaju (in gričih sanja. Za«pi! Še ptička tam od okenca na posteljco ti čivketa in trudne perotke sklanja. Zaspi! Zaspi otrok; otrok zaspi! Slaj mamica pri tebi bdi in čaka in čaka tesno; Zasipi! Kak teče čas, a mati bdi; že ibije, bije polnoči, morda zdaj očka prišel bo. Zaspi! Nato je prišla druga pesem: Nekdaj sem vedel za presrčno, srčkano dekle, saima na zeleni gmajni, da ji srce je in hoče ljubezni; vse dolge dneve in noči skozi okence strmi, da bi si kmalu izzirla prelepe sinje oči, saj tri rada ljubezni------------- Po poti jezdi, mlad konjik, svetal, drzak, iin vpraša: »Kaj ti je dčkle, pogled čuden in težai?< »Ker bi rada ljubezni k On v smeh: »Dekle neumno, kar meni brž v roke, {►oglej, pri meni se leži toplo in voljno kot le kje, in tu je ljubezni!« >0 ljtuibi, 6e' bi vedel, kako mi je hudo! Saj vzemi, vtrgaj me, uflbogo, uibogo deklico, a daj mi ljubezni k Ko se je na belih grudih spočil do milega, ji je dejal: »Porednica, da nisi vedela? Tako je v ljubezni!« Za Jugoslovanska tiskarno K. čač. Izdaia za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo.