GREM    bolijo me noge od dolge poti
sedem na kamen in zavijem človeka v svojo dlan
daj mi zdaj moj mir
bolijo me noge od dolge poti sedem na kamen in zavijem človeka v svojo dlan
mir je v tebi
AMPAK    preteklost je bila vsega kriva
sedela sva na pesku posutem po asfaltu
jedla si jabolko z rdečo progo v jedru jedla si jabolko z rdečo progo v jedru
jedro je bilo zamolklo žareče in ne ti ne jaz nisva storila ničesar
Vinko Moderndorfer
890
Pesmi
891
Pesmi
sonce je sijalo
asfalt pa je bil' tako vroč
tako lepljivo vroč
AMPAK    zdaj se ne morem
več spomniti kakšne barve je bilo sonce
včasih
žareče pekoče
modro
MODRA BARVA    je barva neskocne ljubezni
pa naj bo
moj vrt
ali tvoje jabolko
povsod so drevesa enaka in večna
PA ČE TI REČEM DA SI ŠKOLJKA
v srebrnem oklepu ujeta čepiš nekje na robu zrcalnih otokov majhnih čisto majhnih bisernih drobcev
da se zapiraš v svoj oklep da barva kot iskra skače vate če ti rečem
da so vsi ljudje ki jih imaš rada dobri in lepi
pa če ti rečem da si školjka
892
Vinko Moderndorfer
si iskala točko bivanja
tu!
poglej! sem rekel
velika radost kot bi bil dan
ampak jaz rečem
dan seva
in ti rečeš
nikoli še nisem videla kako dan seva
TA VEČER    ko v tem prečudovitem bivanju debeli medeni izrastki štrle skozi misli
ta večer
ko so tvoji lasje še bolj zlati
in ko so tvoje besede še bolj sočne
ta večer
ko si z dolgimi
bleščečimi kitami prepletena
in so tvoje ustnice kot bi
večere presajal
ta večer
pravim
ne samo zaradi preteklosti
ne samo zaradi tvojih besed
ta večer
v tem prečudovitem bivanju
ko so tvoji lasje še bolj zlati
Z VODENIM OČESOM KRHKE LUPINE