ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC • prodaja na obroke • zamenjava staro za novo 30% popust • izdelava poročnih prstanov in ostalega nakita TRADICIJA TREH GENERACIJ Qaut Celje - skladišče D-Per III 5/1991 1 1119910700,10 COBISS o Leto XIII - številka 10 - oktober 1991 V tei številki preberite: Nova stanovanjska zakonodaja in novi zakoni po osamosvojitvi str. 2 Prepovedan hrib najprimernejša lokacija Pogovor z Vinkom Debelakom str. 3 Preboldski hotel njihov drugi dom str. 8 15 LET NAME V ŽALCU IN 10 LET V LEVCU Mesec oktober leta 1991 bo v slovenski zgodovini zapisan z mnogimi pomembnimi dogodki. Začelo seje sedmega, ko smo po preteku moratorija začeli uresničevati samostojnost. Dobili smo svojo denarno enoto tolar in mnogi so si ta dan nazdravili za lepšo in svobodno Slovenijo. Kot da bi slutili, da ni pravi čas za velika slavja, smo pričakovali naslednje dni. Nezadovoljstvo šolnikov in zdravstvenih delavcev se je stopnjevalo in končalo s sprejetjem njihovih zahtev. Kruta realnost se je razgalila in začel seje političen nemir. Razcep v stranki Ki L Liboje v stečaju Za keramično industrijo Liboje, ki ima skoraj dvestoletno tradicijo, se je začel stečajni postopek. Ustanovljeno pa je že novo podjetje Keramika Liboje, ki bo z večino sedanjih delavcev nadaljevalo tradicijo proizvodnje okrasne keramike. Vodstvo novega podjetja je prevzel Marjan Drev, ki pravi, da je za njihove izdelke veliko zanimanja zlasti na tujih tržiščih. Zato upajo, da bo stečajni postopek, sodišče je prvi narok določilo 12. december, kmalu zaključen in da bodo delavci čim manj prizadeti. Tistim pa, za katere v novem podjetju ne bo več dela, teh je približno 120, bodo skušali pomagati. • • • SDZ napoveduje razhajanja tudi v drugih strankah. Lastninski zakoni razvnemajo strankarske strasti. V ospredje vroče politične jeseni prihaja ustava in volitve niso več daleč. Tudi narava ne miruje, zadnje padavine so nam v spomin priklicale posledice lanskih poplav. Ob vsem tem pa zaskrbljenost Slovencev raste, delavcem Keramične industrije bodo sledili še mnogi drugi. Gospodarstvu smo v preteklosti, in očitno tudi sedaj, namenjali najmanj časa. In če se bo vremenska napoved o hudi zimi uresničila, bo letošnja vinska kapljica imela resnično kisel okus. jk Veselje, smeh in sreča Tako je bilo na jesenskem srečanju vrtca minuli četrtek v Žalcu. Pripravljeni kotički z naravnimi materiali za ustvarjanje, razstava likovnih del otrok in peka kostanja so privabili številne otroke in starše. Veselili so se kar do mraka. Med njimi pa so se prijetno počutili tudi hrvaški otroci, ki iščejo srečo in mirno otroštvo pri nas. Za tako uspešno srečanje so poskrbele tovarišice, otroci in starši. Tone Tavčar • • | IJf cnrlAnifoi/ nAclAi/'Mi Ifej. » || gg »g lil m/ lili ^ || j m / a 1 ! ponudb >e V soboto, 26. oktobra, bo minilo petnajst let, odkar je Nama odprla prvo veleblagovnico v Savinjski dolini. Novembra pa bo tudi levški prodajni center zabeleži deset let uspešnega poslovanja. O prehojeni poti in načrtih nam je več povedal direktor Dolfe Naraks. »Jubileja bomo proslavili predvsem delovno. V Žalcu smo olepšali pročelje hiše in se tako vključili v akcijo mesta za prijaznejši izgled, pripravljamo pa se na posodobitev poslovanja in obogatitev ponudbe. Dogovarjamo se z dvema avstrijskima in enim italijanskim partnerjem o ustanovitvi mešanega podjetja, vse pa je odvisno od zakonodaje, ki žal še vedno ni sprejeta. S skupnim vlaganjem bi posodobili poslovanje in obogatili ponudbo. K temu nas silijo tudi razmere na bivšem jugoslovanskem tržišču, kajti ekonomika ima svoje zakonitosti in čas ni naš zaveznik. Trenutno zapiranje trga ne sme dolgo trajati, našo prihodnost vidimo predvsem v odpiranju na domačih in tujih tržiščih. Pripravljamo se tudi na prestrukturiranje skladno z novo zakonodajo, k temu pa nas silijo razmere na trgu, kjer je vsak dan večja konkurenca. Na tržišču pa je tudi precej nelojalne konkurence, zato bi bil že zadnji čas, da se ustvari pravni red in enakovreden družbeni položaj. Le tako bomo lahko primerjali uspešnost poslovanja. Trenutni poslovni rezultati našega podjetja so ugodni kljub padcu kupne moči in vedno hujši konkurenci. Posebno pozornost smo in bomo namenjali različnim akcijam kupcem. Že nekaj tednov poteka žrebanje med kupci, zaključno pa bo 25. oktobra, nagrajence pa bomo z avtobusom peljali na Primorsko,« je dejal Dolfe Naraks, ki je skupaj s 33 delavci član in direktor kolektiva od ustanovitve. Trgovsko podjetje Nama seje pred dvema letoma ločilo od matične Ljubljanske Name in se kot samostojno podjetje vključilo v poslovni sistem Hmezad. Podjetje sestavljajo štirje profitni centri, žalska blagovnica z maloprodajo in gostinstvom. Poslovni center Levec z malo- prodajo in zasebnimi butiki, Grosist ki oskrbuje zasebne trgovine in gostilne, kooperacijska proizvodnja pa povezuje zasebne obrtnike. NAMA HMEZAD TRGOVSKO PODJETJI NAMA p. o. ŽALEC MODNA REVIJA Četrtek, 24. oktobra, in petek, 25. oktobra, ob 17. uri ZAKLJUČNO ŽREBANJE NAGRADNE IGRE 1. nagrada - Kompasovo potovanje v Pariz (5 dni) 2. nagrada - Kompasovo potovanje v Amsterdam (5 dni) 3. nagrada - videorekorder in še veliko privlačnih nagrad. PROSLAVIMO SKUPAJ 15. OBLETNICO VELEBLAGOVNICE NAMA ŽALEC IN 10. OBLETNICO PRODAJNEGA' CENTRA NAMA LEVEC Novosti zakonov po osamosvojitvi Pojasnjuje jih Miran Krajšek iz občinske uprave Izvršni svet obravnaval: Z osamosvojitvijo 25. junija letos smo v Sloveniji dobili tudi sveženj novih zakonov, med katere sodijo tudi Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, Zakon o tujcih, Zakon o spremembah zakona o varnosti cestnega prometa in Zakon o nadzoru državne meje. V naslednjem zapisu Miran Krajšek, vodja odseka za notranje zadeve na občini Žalec navaja, kako boste najlažje uredili vse potrebne osebne dokumente. Pridobitev državljanstva republike Slovenije Državljanstvo je pripadnost državi v dobrem in slabem. Za nekatere predstavlja ponos, rod, za druge nujno zlo. Je pa osnovni pogoj za uveljavljanje osnovnih pravic in dolžnosti državljana do države. Je dedno, kar pomeni, da ga otrok pridobi po starših, lahko pa se pridobi z aktom države ob upoštevanju določenih pogojev. Državljanstvo republike obstaja že od leta 1945 in je bilo temeljni pogoj za pridobitev jugoslovanskega državljanstva. Pred tem letom se je pripadnost posameznega naroda merila po domovinski pristojnosti, ki jo je občan pridobil po desetih letih bivanja v enem kraju. Državljanstvo torej nima nič skupnega z nacionalnostjo. Temeljni dokument, kamor se vpisujejo podatko o državljanstvu, so državljanske knjige, ki Od 19. oktobra 1991 je v veljavi novi stanovanjski zakon, ki prinaša na stanovanjskem področju vrsto novosti. Glede na to, da sedanjim imetnikom stanovanjske pravice in uporabnikom družbenih stanovanj še ni povsem jasno, kakšen bo odslej njihov položaj, naj povemo, da dosedanji imetniki stanovanjske pravice postanejo sedaj najemniki stanovanj. Ti morajo z lastniki stanovanj (podjetjem, ki je delavcu dodelilo stanovanje, ali z občino, ki je sedaj lastnik solidarnostnega stanovanja oziroma sedanjega socialnega stanovanja) skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas, ki opredeljuje pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Če najemnik upošteva vse elemente najemne pogodbe, se mu ni bati odpovedi in je torej bojazen za izselitev odveč. Lastnik pa lahko odpove najemno pogodbo: če se stanovanje uporablja v nasprotju z zakonom in najemno pogodbo; zaradi neplačevanja najemnine in ostalih stroškov, izvirajočih iz uporabe stanovanja, in sicer v roku, določenem s pogodbo; zaradi motenja drugih stanovalcev; zaradi oddajanja stanovanja v podnajem brez soglasja lastnika; zaradi opravljanja nedovoljene obrti v stanovanju ali če se bodo brez soglasja lastnika izvrševale spremembe na vgrajeni opremi. Občina kot lastnik socialnih stanovanj lahko odpove najemno pogodbo najemniku, če ta izgubi status socialnega upravičenca, vendar mu mora zagotoviti najem drugega primernega stanovanja. Odkup stanovanj Pomembna novost stanovanjskega zakona je privatizacija stanovanj. Dosedanji imetniki stanovanjske pravice oziroma njihovi ožji družinski člani bodo lahko odkupili stanovanje, in sicer s plačilom kupnine v enkratnem znesku s 60 odstotnim popustom, ali pa Miran Krajšek so se pisale v letih od 1948 do 49, kar pomeni, da so občani pridobili tisto državljanstvo, na območju katere republike so živeli oziroma so tam živeli njihovi predniki. Ker v vsem povojnem obdobju iz političnih razlogov nismo dajali velike pozornosti republikam, temveč smo poudarjali »jugoslovanstvo«, občani bo spreminjanju bivališča zaradi ekonomskega migrira-nja niso pripisovali pomena pridobivanju republiškega državljanstva. Posledica tega je, da imamo v Sloveniji izredno veliko število tistih; ki nimajo našega državljanstva, ker jim ga enostavno nikoli ni bilo treba urediti. Zakon o državljanstvu zato predvideva, da lahko naše državljanstvo pridobi vsak, ki je na dan plebiscita prebival na območju naše republike, če se v roku šestih mesecev po sprejemu zakona za to odloči in mu s 30 odstotnim popustom in 10 odstotnim pologom ter ostankom plačila na obroke z najdaljšim odplačilnim rokom 20 let (rok je lahko tudi krajši). Za primer navajamo deset let staro stanovanje s površino 56 m2, ki je ocenjeno s 320 točkami. Vrednost stanovanja izračunamo, tako, da površino pomnožimo s številom točk, zmnožek pa pomnožimo z vrednostjo točke, ki jo določi republiški upravni organ, trenutno je vrednost 66,6 tolarja, ta vrednost pa bo do konca leta 1993 objavljena vsak mesec v uradnem listu. V navedenem primeru izračunamo vrednost stanovanja (56 m2 x 320 točk x 66,6 = 1.193.472 tolarjev) Po prvi varianti odkupa s 60 odstotnim popustom znaša kupnina za navedeno stanovanje 477.389 tolarjev in jo je treba plačati v enkratnem znesku. Po drugi varianti s 30 odstotnim popustom znaša 10 odstotni polog 83.543 tolarjev, ostanek 751.887 tolarjev pa se razdeli na 240 mesečnih obrokov. Prvi obrok je 3.133 tolarjev, naslednji obroki pa se povečujejo z indeksom porasta drobno prodajnih cen in jih ni možno predvideti vnaprej. Odkup stanovanj je ugoden, le da... Odkup stanovanja po prvi varianti je zelo ugoden, le daje treba kupnino plačati v enkratnem znesku. Druga varianta pa prinaša z nakupom po sklenitvi najemne pogodbe etažno lastištvo s katerim se prevzamejo tudi obveznosti lastnika, to pa prinaša prispevek ustreznega deleža v morebitnih popravilih oziroma rednem vzdrževanju skupnih prostorov (stopnišča, hodnikov, podstrešja, pralnice, sušilnice, kolesarnice, kleti ...), skupnih delov in naprav (nosilnih zidov, stropov, strehe, fasade, dimnikov, svetlobnih jaškov, električnega, kana- ni bila izrečena prepoved bivanja v republiki Sloveniji. Hkrati pa njegov sprejem ne sme predstavljati nevarnosti za javni red in mir ter varnost in obrambo na.še države. V občini Žalec smo imeli na dan osamosvojitve 3334 občanov, ki niso imeli urejenega statusa državljana Republike Slovenije, kar pomeni 8,4 odstotkov vseh prebivalcev naše občine. To so predvsem ekonomski migranti. Vsi ti lahko pridobijo državljanstvo, če se zglasijo na organu za notranje zadeve, izpolnijo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, plačajo takso, ki znaša 615 tolarjev ter 15 tolarjev za vsakega mladoletnega otroka, vlogi pa priložijo še izpisek iz rojstne matične knjige ter potrdilo o državljanstvu republike, ki so ga imeli doslej. Sprejeli smo že okrog 1700 prošenj; na dan jih sprejmemo od 30 do 70, na njihovo rešitev pa je treba čakati od dva do tri mesece. Čakalna doba je tako dolga zato, ker lahko državljanstvo podeli le Republika Slovenija, ne pa tudi občina, ki je le servisni organ ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani. Radi bi opozorili vse tiste, ki še nimajo urejenega vprašanja državljanstva, da to storijo čimprej, saj 25 decembra letos poteče rok za njegovo pridobitev, kasnejši pogoji zanj pa bodo, bistveno težji. Če občanom ni jasno, katero državljanstvo imajo, naj pogledajo v svoj rojstni ali poročni list, v skrajnem primeru lahko o tem povprašajo tudi na organu za notranje zadeve. Vsi tisti, ki ne izpolnjujejo pogoja in niso bili na dan plebiscita stalno prijavljeni v naši lizacijskega, vodovodnega in telefonskega omrežja, naprav za ogrevanje, kotlovnice, hi-droforja, TV anten...) ter objektov zunanje ureditve na funkcionalnem zemljišču. Vsak si lahko torej sam izračuna vrednost stanovanja. Podatki o kvadraturi in točkah so v zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja iz leta 1981, tisti, ki so postali imetniki stanovanjske pravice kasneje, pa dobijo podatke pri lastniku stanovanja ali pri bivši stanovanjski skupnosti. Pravica do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti bo veljala dve leti od sprejema zakona, tako da z nakupom ni treba hiteti oziroma je časa za odločitev dovolj. V najemne pogodbe brez dolgov Glede na porast števila dolžnikov in višine dolžnega zneska najemnine je treba opozoriti, da morajo dolžniki poravnati vse obveznosti najemnine in obratovalnih stroškov (ogrevanja, skupne elektrike, vode, odvoza smeti itd.), kajti z dolži-niki najemniki ne bodo sklepali najemnih pogodb. V primeru socialne ogroženosti naj se uporabniki stanovanj zglasijo na občinskem sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, kjer se bodo dogovorili o možnosti odplačila dolga oziroma o uveljavljanju socialnovarstvene pomoči, da ne bo treba uporabiti skrajnega ukrepa, to je izselitve iz stanovanja. Vse tiste, ki računajo na dodelitev socialnega stanovanja, pa obveščajo, da bodo razpisali natečaj za pridobitev tovrstnih stanovanj takoj, ko bo republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, v podzakonskem aktu določil merila za dodelitev socialnih stanovanj. O natečaju bodo obvestili vsa podjetja v naši občini, obvestilo pa bodo objavili tudi v Savinjčanu. • republiki, bodo državljanstvo lahko pridobili na osnovi naturalizacije, kjer je osnovni pogoj desetletno bivanje v Sloveniji, znanje slovenskega jezika, taksa pa je desetkrat višja. Zakon o tujcih Posledica osamosvojitve in urejanja državljanstva republike Slovenije je tudi rešeno vprašanje tujcev. Vsi, ki niso slovenski državljani, in do 25. decembra tudi ne bodo postali, bodo obravnavani kot tujci. Kot takšni bodo morali ne glede na njihov družbeni položaj pridobiti dovoljenje za prebivanje na območju naše države. To bo izdano na osnovi delovne vize in rešenega stanovanjskega vprašanja. Tujec se lahko na območju naše države giblje le s potno listino države, katere državljan je, ali z osebno izkaznico, če je tako sklenjen medddržavni dogovor. Tujcu se lahko izda dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje pri nas. Začasno dovoljenje lahko traja največ eno leto in se lahko vsako leto podaljšuje, po treh letih neprekinjenega bivanja pa lahko pridobi dovoljenje za stalno prebivanje. Zakon o tujcih rešuje tudi vprašanje beguncev, ki je v tem času najbolj kočljivo in se v precejšnji meri že izvaja. Status begunca določa Republika Slovenija in zanj tudi gmotno poskrbi. Zakon o potnih listinah državljanov Z osamosvojitvijo smo dobili tudi svoj slovenski potni list. Ta je bistveno manjši, temno modre barve, izdan pa bo z veljavnostjo desetih let. Trenutno je priznan v desetih državah. V naši občini jih bomo pričeli izdajati ob koncu meseca oktobra in na to smo organizacijsko in tehnično dobro pripravljeni. Predvidevamo, da bomo prejšnje listine zamenjali v roku enega leta, kar je seveda odvisno od priznanja v svetu in volje občanov. Nekdanji - stari potni listi in vizumi bodo v veljavi še dve leti po uveljavitvi tega zakona. Zakon o spremembah zakona o varnosti cestnega prometa Bistvena novost tega zakona je sprememba identifikacijskih dokumentov na področju prometa. Od januarja naslednjega leta bomo imeli Slovenci nove registrske tablice avtomobilov ter nova vozniška in prometna dovoljenja. Tablice bodo deset centimetrov daljše od sedanjih, zeleno obrobljene, z grbom območja, na katerem bodo izdane. Tako bo zvezdo za petmestna območja celjske regije zemanjal celjski grb, oznaka CE in poljubna kombinacija črk in številk. Tablice bodo vezane na voznika in ne na avtomobil, kot doslej. Nova bodo tudi vozniška dovoljenja, ki bodo vsebovala vse kategorije in ne bo potrebno imeti posebnega dovoljenja za traktor in za kolo z motorjem. Pripravljajo tudi zakon o osebni izkaznici, ki predvideva zamenjavo osebnih izkaznic že v mesecu decembru letos. Tisti, ki jih je ta dokument že potekel, naj zato ne hitijo z zamenjavo in naj raje počakajo na nov dokument, ki bo usklajen z novo zakonodajo, saj bi sicer prejeli še osebno izkaznico stare oblike in bi jo potem morali zopet zamenjati. V roku enega leta bomo imeli torej nove osebne dokumente. V organu za notranje zadeve smo se na to dobro pripravili in če bo potrebno, bomo posamezne vloge sprejemali tudi po krajevnih skupnostih, o čemer vas bomo sproti obveščali. Podpora zahtevam zdravstva Zahteve stavkajočih delavec v zdravstvu so člani IS podprli, hkrati pa se zavzeli, da bi se stavka čimprej končala, da ne bodo posledice še hujše.»Vjav-nosti je ustvarjen vtis, da se borimo samo za višje plače, problem pa je predvsem v težkem materialnem položaju nasploh, saj nimamo več najosnovnejših pogojev za delo. Zahtevamo, da se zbrana sredstva namensko koristijo, končno se moramo dogovoriti za standarde, s katerimi bodo seznanjeni tudi uporabniki. Čim prej je treba sprejeti novo zakonodajo, program racionalizacije pa mora zajeti vse ravni, »so poudarili predstavniki zdravstva. Ugodili tudi šolnikom Izvršni svet je uspel ugoditi zahtevam šolnikov, poleg dviga osebnih dohodkov na indeks 119 so osnovne šole prejele najnujnejša sredstva za materialne izdatke. Stavkovni odbor delo nadaljuje in spremlja uresničevanje dogovorjenega. Boj proti šušmarstvu Davčna uprava je izvršni svet seznanila z dolgovi obrtnikov. Od 190 milijonov, ki naj bi jih obrtniki plačali v devetih mesecih, je neporavnanih kar 20 milijonov tolarjev. V tem dolgu ne gre le za neplačilo davka, ampak tudi za obveznosti do pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Očitno se je neplačevanje obveznosti preselilo tudi na področje obrti. Na posebnem seznamu seje znašlo 42 obrtnikov, ki so po mnenju davčne uprave kronični dolžniki. Člani IS so sprejeli sklep, da je treba po ponovnem pregledu poseči tudi po ukrepu odvzema obrtnega dovoljenja. Med dolžniki je tudi precej gostincev in trgovcev, kar pa je po mnenju izvršnega sveta precej nerazumljivo. Predstavnik obrti je opozoril na razmah šušmarstva in s tem nelojalne konkurence. Številni prodajalci ponujajo po domovih, podjetjih in tudi v občin- Izvršni svet je napovedal šušmarstvu ostrejši boj, učinkovitost inšpektorjev pa bo tudi tokrat vprašljiva, če bomo kupci stremeli le za cenejšimi izdelki in uslugami. Še zlasti v jesenskem obdobju se že kar množično pojavljajo različni prodajalci, ki si v naših domovih kar podajajo kljuke. Razumljivo je, da so njihove cene mamljive, vendar o kakovosti ni govoriti. Tudi zelo prepričljivi in večrat vsiljivi znajo biti in tako je kupčija hitro sklenjena. Občutek zadovoljstva je obojestranski, še večji pa pri prodajalcu. Ob tem pa se postavlja vprašanja, ki razgalja drugo plat takšne trgovine, nad katero se pritožujejo tisti, ki poslujejo zakonito in polnijo proračun, iz katerega dobivajo dohodek tudi zdravstveni dalavci in šolniki. Dejstvo je namreč, da večina zgoraj omenjenih prodajalcev v ceno izdelka ne vključuje davkov in jih tudi ne plačuje, zato je izdelek razumljivo lahko cenejši S tem pa siromašimo že tako siromašno družbeno malho. Vsi izgovori na zakonodajo in inšpekcijske službe so jalovi, če ob vsakem koraku prav sami delamo drugače. ski hiši različne izdelke, v teh dneh so aktualne sveče, ker pa ti prodajalci ne plačujejo davka, ponujajo izdelke po nižjih cenah. Tako ustvarjajo nelojalno konkurenco, poštenim obrtnikom pa odžirajo kruh. Zato seje izvršni svet zavzel za uvedbo inšpektorja za boj proti šušmarstvu. Razvejanemu šušmarstvu najbrž ne bo kos tudi »specialec«, če bomo sicer nemo opazovali in tudi podpirali to dejavnost vsi državljani, so ugotavljali člani IS. Sklenili so tudi, da bodo stanje dolgov odslej obravnavali vsak mesec. lavno podjetje Komunala v izgubi Ker je javno podjetje Komunala v prvem polletju pridelalo dva milijona dinarjev izgube, je izvršni svet zahteval pripravo sanacijskega programa. Direktor Anton Bratuša je opozoril, da je izguba nastala predvsem zaradi neplačevanja računov. Poslužili so se tudi sicer nepriljubljenega ukrepa odklopa vode. Pri nekaterih uporabnikih, zlasti Mlekarni, ki je največji dolžnik, pa tako ukrepati ni enostavno. »Dogovarjamo se o različnih oblikah poravnave obveznosti, prizadevamo si zmanjševati stroške poslovanja, z računalniško obdelavo podatkov bo poslovanje bolj ažurno, kljub temu pa izgube sami ne bomo mogli pokriti. Pričakujemo, da bo precej težav s kurjavo, saj se je energija precej podražila, na drugi strani pa je socialni položaj stanovalcev vedno slabši,« je dejal Anton Bratuša. 2. letna konferenca SDZ Žalec ZDS Slovenije, območni odbor Žalec, organizira 16. novembra ob 19. uri v prostorih GD Groblja, Laikova vas 2. ietno konferenco stranke. Pričakujemo tudi predstavnike stranke, republiškega vodstva in območnega odbora Celje. Vljudno vabljeni! Pravno državo snujemo vsi in če bomo tudi v samostojni Sloveniji iskali samo luknje v zakonih, se nam ne piše nič boljša prihodnost. jk Časopis Savinjčan izdaja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433, 711-451. Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Čukjati, Nataša Jan, Brane Lobni-kar, Darko Naraglav, Jasna Rode, Darko Rudi, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p.o., Ljubljana, Titova 35. ■ Tehnično urejanje: NT&RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Stanovanjski zakon je tu Z lastniki bo treba podpisati najemne pogodbe Komentar Šušmarstvo ima dve plati medalje POGOVOR Z VINKOM DEBELAKOM Emteks Prepovedan hrib najustreznejša lokacija? Žal smo še premalo osveščeni ali pa preveč »bogati«, da bi se potrudili odpadke sortirati in jih vračati nazaj v predelavo. Po drugi strani pa obstoječa odlagališča kmalu postanejo premajna in je potrebno misliti na nova. To pa povzroča dodatne probleme in stroške. S tem se na žalost soočamo tudi v naši občini, saj bo odlagališče na Ložnici vsak čas polno. Kam in kako z odpadki v prihodnje pa smo povprašali Vinka Debelaka, sekretarja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. »Že dalj časa se v naši občini trudimo rešiti ta problem. Deponija na Ložnici je tako rekoč polna, po sili razmer smo poiskali še neke kotičke, ki naj bi omogočili prebroditi težave do naslednjega leta. Računamo, da rabimo vsaj leto dni, da pripravimo in uredimo novo odlagališče komunalnih odpadkov.« Kot nam je znano, naj bi bilo v Celju v Teharjih regijsko odlagališče odpadkov. Kako to, da je občina Žalec izpadla iz tega projekta? »Pravzaprav je propadel celoten projekt, tako daje skupščina na eni izmed svojih sej sprejela sklep, da občina Žalec ne more računati na regijsko odlagališče in naj zato problefh svojih odpadkov rešuje sama. Zato smo se intenzivno lotili iskanja nove lokacije v občini. Na podlagi razpisa smo izbrali izdelovalca te naloge, in sicer Razvojni center Celje, ter kot proizvajalca Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca. Strokovnjaki iz obeh organizacij so potem pol leta delali in na podlagi številnih raziskav in zahtevanih kriterijev našli šest možnih lokacij. Ena naj bi. bila v Lokavcu, to je med Šeščami in Svetim Lovrencem, kjer je opuščen gli-nokop, druga lokacija je bila v Selah med Grajsko in Kapljo vasjo, tretja lokacija je bil znova opuščen glinikop v bližini Prekope, četrta lokacija je v bližini Žovneškega jezera pod Dobrovljami, peta lokacija je bila nekoliko zahodneje od obstoječe, in šesta še kakšna dva km stran na območju Prepovedan hrib.« Kakor smo informirani, naj bi bila najustreznejša prav ta zadnja lokacija, Prepovedan hrib. Ali to drži? »Nismo se še odločili, po vsej verjetnosti pa se bomo za to lokacijo, saj so ocene, ki so bile delane po kriterijih, kot so za te namene postavljeni tudi v svetu, naj višje za to območje. Dodatne točke pa tej lokaciji daje tudi največja oddaljenost od najbližjega naselja. Izvršni svet je to že obravnaval in potrdil lokacijo, sedaj bomo dali to tudi na zasedanje skupščine. Upamo, da bodo tudi poslanci takšnega mnenja, kot so bili strokovnjaki in da bomo lahko potem nadaljevali delo za pripravo lokacije. V prvi fazi gre za izdelavo idejnega projekta, za'izdelavo programskih zasnov za prostorsko ureditev te deponije in še vsega potrebnega administriranja. Nato sledi faza priprave in izvedbe deponije.« Izgradnja odlagališča, ki mora ustrezati vsem v svetu potrjenim kriterijem, je izredno draga. Za kakšna sredstva pa gre v našem primeru? »Res je, izgradnja je zelo draga in če govorimo o številkah, potem bo samo dokumentacija stala približno 2.000,000 tolarjev. Izgradnja pa bo še mnogo dražja, za primeijavo lahko navedem del ene gradnje, ki seje lotevajo v Celju in naj bi stala kar 17.000,000 tolarjev. Gre za tolikšno vsoto denarja, da ga bo morala prispevati tudi republika, saj tudi ona nosi del krivde, da se takole lovimo po Sloveniji, vsaka občina zase, in iščemo lokacije za deponije odpadkov, ko bi bilo veliko bolj ekonomsko upravičeno in racionalno imeti regijske deponije...« Denar bo v dobršni meri torej morala zagotoviti tudi republika. Kako pa bo na tej lokaciji rešeno vprašanje odce-jalnih voda? »Problem odcejalnih voda je na deponijah med najtežjimi in tudi med najdražjimi izvedbenimi deli. Na sedanjem odlagališču smo rešili problem, saj odcedne vode prestrezamo v drenaže in jih po kanalih vodimo do čistilne naprave v Ka-saze. Najbolje ocenjena lokacija Prepovedan hrib pa ima v tem pogledu tudi to prednost, da jo lahko navežemo na to obstoječo kanalizacijo, seveda z ustreznim cevovodom. Sama deponija pa bo kljub glinenim tlom zgrajena tako, da bo zagotovljena maksimalna tes-nitev. V večini krajev naše občine je že organiziran reden odvoz komunalnih odpadkov. Kako se to kaže v številkah? »V občini je okrog 13.000 gospodinjstev. Organiziran in reden odvoz je že iz 9.000 gospodinjstev, kar je precej visoko v slovenskem povprečju. Seveda pa se s tem ne smemo zadovoljiti, ampak poskušati te številke še povečati. Obstajajo problemi v odročnejših krajih, kjer je zlasti pozimi odvoz zaradi vremenskih razmer otežkočen. Tu pridejo v poštev zlasti občasni odvozi s kontejnerji. Zgleden prime tega je nedvomno KS Andraž. Vsekakor pa je potrebno misliti na sortiranje odpadkov že v gospodinjstvih, kar lahko zmanjša količino odpadkov, ki jih vozijo na deponijo, tudi do 40%. To pa je odstotek, ki bi ga morali upoštevati. Da bo ta cilj lahko dosežen, pa bo potrebno seveda ustrezno stimulirati zbiralce. V tujini to že dalj časa počno in če hočemo v Evropo,. bi morali premišljevati o tem.« Odlagališče na Ložnici bo po vsem tem, kar smo izvedeli, kmalu izgubilo svojo funkcijo. Kako pa bo z njegovim saniranjem in izgledom? Že v lanskem letu smo pričeli sanacijo, zasadili in ozelenili smo tisti del, kije obrnjen proti stanovanjskemu naselju, Rakovo pa bomo zdaj tudi nadaljevali. Zaključilo pa se bo s popolno ozelenitvijo.« Ste optimist? »Moram biti, saj se bomo čez leto dni lahko dušili v odpadkih, ker jih ne bo več možno odvažati na sedanje odlagališče. Odlašati ne smemo več.« Darko Naraglav Teritorialci so pokazali sodobno oborožitev 50 let bitke na Čreti V občini 182 beguncev V našo občino že več kot mesec dni prihajajo ubežniki z kriznih območij Hrvaške, kjer divja vojna. Začetne težave s preskrbo beguncev je reševal občinski odbor RK Žalec, skupaj s centrom za socialno delo in na začetku oskrbel 26 ubežnikov, nastanjenih pri sorodnikih. V zadnjih štirinajstih dneh pa so v občino začeli prihajati ubežniki, ki tukaj nimajo nobenih sorodnikov. Potrebno jih je bilo nastaniti in oskrbeti. Večinoma so starejši ljudje in matere z otroki. Rdeči križ jih je nekaj nastanil pri družinah v različnih krajih in jim pomagal s paketi hrane in oblačil. Problemi so se povečali od 24. septeipbra dalje, zato je občinski štab za civilno zaščito na pobudo izvršnega sveta imenoval odbor za nastanitev in preskrbo ubežnikov. Odbor, ki ga vodi Janez Meglič, se je sestal šestkrat. Tako so do 10. oktobra evidentirali v občini 182 beguncev. Nekaj ubežnikov je že odpotovalo domov, 24 pa jih je nastanjenih v hotelu Prebold, ostali pa pri 36 družinah v občini. Odbor dela in ukrepa po navodilih republiškega štaba za civilno zaščito in po svojem programu. Seveda pa se je pojavilo tudi nekaj problemov v zvezi s prijavo in odjavo. Tako se nekateri sploh niso prijavili, nekateri pa, ki so že odšli, ne odjavili. Nemudoma je potrebno zagotoviti finančna sredstva za kritje pomoči in nastanitev ubežnikov, ki so v hotelu Prebold. Potrebno pa je tudi napraviti selekcijo v skladu z navodili republiškega štaba za civilno zaščito ter ukiniti pomoč ubežnikom, ki niso navedeni v kriterijih, da lahko prejemajo pomoč. Področje zdravstva trenutno ni preveč obremenjeno z nujno zdravstveno pomočjo. T. T. Le tako v Evropo »Zaradi vojne je bila proizvodnja precej manjša, nemški partner pa je odpeljal tri stroje in nekaj orodja. Po sprejetju moratorija smo se dogovorili za nov program, dobili smo nove stroje in orodje. Proizvodnjo smo že povečali na 1,5 milijona DEM mesečno in dodatno zaposlili dvajset delavcev. Nadaljnji razvoj pa je še vedno odvisen od miru in normalnih pogojev proizvodnje. Tako smo zopet zagotovili ugodne ekonomske pogoje, izvažamo več kot uvažamo, sprotno pa lahko poravnavamo tudi vse obveznosti. Ivan Podpečan Sedaj uresničujemo zelo zahtevno nalogo, saj moramo do naslednjega leta osvojiti standarde ISO 9000, ki jih zahteva Evropa za kakovost. S pomočjo matičnega podjetja naj bi pridobili licenco, ki nam bo zagotovila enakopraven položaj na zahodnem tržišču. Dogovarjamo se tudi za prenos dela razvoja avtomobilskih oblog v naše podjetje. Izdelki morajo biti okolju prijaznejši, proizvajali pa naj bi jih iz naravnih materialov. Za odpadke bomo uvedli lastno sežigal-no napravo in tako rešili problem, ki nas trenutno še žuli,« pravi direktor Ivan Podpečan. V teh težkih gospodarskih razmerah so vesti iz Emteksa spodbudne, nadaljnji razvoj pa bo odvisen od miru in tudi priznanja Slovenije. Identiteta SDZ-NDS Združenje borcev NOV, Občinski odbor Žalec, je 50 let velikega zgodovinskega dogodka, ko so se štajerski partizani frontalno prvič spopadli z nemško okupatorsko vojsko na Čreti na Dobrovljah, primerno proslavil. Po pozdravnih besedah predsednika sveta KS Vransko, Franca Sušnika, je govoril Rado Zakonjšek-Cankar, ki je v uvodu dejal, da je danes še šest živih od približno petdesetih, ki so se borili na Čreti. Točno 26. oktobra bo 50 let, ko so na tej planoti, kjer je bilo zborovanje, izbojevali prvo večjo frontalno bitko proti okupatorju na naših tleh. Nato je govoril, kako je potekala bitka, ob koncu svojega govora pa dejal: »Štajerska je vsa vojna leta preživljala pod strahovitim terorjem. Nemci, ki so v začetku mislili, da je ta lepa dežela že povsem njihova, so bili nad uporom prebivalstva ražočara-ni in so se ljudem grozno maščevali. Zapori v Celju, Mariboru in drugod so bili nenehno polni, vrstila so se streljanja talcev. Že leta 1941 so v raznih krajih Štajerske ustrelili 174 Slovencev. V letu 1942 je bilo 21 streljanj, v katerih so pobili 896 talcev in tako naprej vsa naslednja leta vse do konca vojne. Zame osebno je leto 1941 najpomembnejše. Takrat se je slovenski narod pred puškinimi cevmi, z grožnjo uničenja, odločil za svobodo. Svobodo smo si izborili, ne pa samostojnosti, na lastno državo smo morali čakati desetletja. Moti me pa, da silijo nekateri iz ene skrajnosti v drugo. Priznati moram, da mi je večkrat hudo, ko opazujem strankarske boje za glasove. Pri tem se nekateri z vso srditostjo zaganjajo v narodnoosvobodilni boj in v partizanstvo. Res je bilo po zmagoviti vojni tudi nekaj večjih napak, tudi kakšna krivična obsodba - to se je dogajalo po vojni v vseh zavezniških deželah ...« Kulturni program so pripravili učenci Osnovne šole Vransko, imenovali so ga Svoboda, mir, ljubezen in prijateljstvo. Nekaj pesmi je recitiral Silvester Mehtig iz Petrovč, nekaj pesmi pa so zapeli člani moškega pevskega zbora iz Braslovč, ki jih vodi Marko Slokar. Dan na Čreti je bil lep, topel in sončen. Sem je prišlo kakih tisoč mladih iz obeh občin, veliko pa je bilo nekdanjih borcev, med njimi tudi udeleženci bitke in drugi. Občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin je s TO Žalec pokazala novo pehotno orožje, ki ga ima slovenska vojska. T. Tavčar NDS pojmuje narod kot življenjsko skupnost različno osebno oblikovanih ljudi, ki jih preveva enotna zgodovinska zavest. Slovenska družba je odprta sodobnim evropskim in svetovnim političnim, ekonomskim, kulturnim in drugim družbenim tokovom. Preko njih izmenjuje znanje in izkušnje drugih. Vendar tako tekmovanje idej in materialnih dobrin hkrati predstavlja tudi izpostavljenost slovenskega naroda in njegovih vrednot pritiskom večjih sistemov, zato zagovarjamo oblikovanje jasnih nacionalnih strateških programov na vseh pomembnih področjih. V njih se mora odražati posebna skrb za učinkovitost nacionalnega gospodarstva, za jezik in kulturo ter zaščito teritorialne celovitosti Slovenije. NDS meni, da to lahko dosežemo simo v samostojni in neodvisni slovenski državi, hkrati pa se zaveda, da si Slovenci ne moremo privoščiti protinacionalnega liberalizma. NDS priznava pomembno vlogo slovenski vojski. Predvsem z njeno pomočjo smo leta 1991 izvojevali zmago za celovito osvoboditev in demokracijo slovenskega naroda. Bistvo narodne demokracije, kot programske usmeritve stranke, izhaja iz ugotovitve, daje slovenski narod za evropske razmere relativno majhen, zato si bo moral prizadevati za svojo krepitev in uveljavitev, če hoče obstati v sodobni Evropi povezovanja. Popolna uresničitev samostojne države slovenskega naroda je zato nujna, saj je majhen narod brez države v sedanjih razmerah obsojen na postopno izginotje. S svobodnimi volitvami in vzpostavitvijo večstrankarskega parlamentarnega sistema je bil v Sloveniji odpravljen monopol vladajoče komunistične partije (ZKS). Vendar so ostanki desetletja grajenih struktur enopartijskega sistema ostali ponekod bolj, ponekod manj trdno zasidrani v različnih družbenih podsistemih. Vzpostavljanje demokratičnih struktur terja spremembe v organizaciji političnega sistema in uvedbo tržnega gospodarstva zasnovanega na profitnem lastništvu kapitala. NDS podpira rešitve, ki so uveljavljene v ekonomsko razvitih evropskih državah s parlamentarno demokracijo. NDS zagovarja načelo tolerantnosti do političnih, etničnih, nacionalnih, kulturnih in drugih manjšin ter je za njihovo enakopravno koeksistenco ob večinskih enotah. Hkrati pa se zavzema za restriktivnejšo priseljevalno politiko, ki mora biti v funkciji zaščite nacionalne identitete ter socialnega standarda državljanov Slovenije. Člansko in volilno osnovo naše stranke predstavljajo vsi narodno-demokratsko misleči posamezniki, ki čutijo soodgovornost za blaginjo posameznika, družbe in naroda v celoti, in ki želijo preko programa NDS s sistemskimi spremembami ustvarjati takšno okolje, ki bo omogočalo nenehen prehod navzgor po družbeni lestvici. NDS priznava Cerkvi njeno vlogo pri ohranjanju nacionalne identitete Slovenstva in prizadevanju za civilno družbo in se zavzema za to, da bi imela v družbi tako mesto, ki ji bo omogočalo avtonomnost in nemoteno delovanje. Vse navedene programske opredelitve postavljajo NDS v položaj političnega dejavnika, ki se v času tik po prvih svobodnih volitvah zavzema za neizogibni premik v družbeni strukturi iz levice, kar je posledica enopartijskega sistema, v smeri proti desni politični usmeritvi. Dolgoročno je naš program naravnan narodno-demokratsko, in kot tak odraža interese širšega kroga slovenskega političnega telesa. J' t O Adriatic- yVUi'Ca zavarovalna družba d.d. jn 63310 ŽALEC Na območju občine Žalec IŠČEMO SODELAVCE ZA PRIDOBIVANJE IN SKLEPANJE ZAVAROVANJ Delo je pogodbeno, ž možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Informacije tel.: 063/712-181 Pisne prijave: VIR, 63310 Žalec, p.p. 9 Demos je zgodovina Zgoraj zapisane besede, ki jih je zapisal filozof in mislec dr. Tine Hribar na minulem kongresu SDZ, so tista misel, ki jo nekateri trdimo že dalj časa, drugi je ne morejo dojeti in vprašanje je, kdaj jo bodo. Demos je bil kot politična koalicija, kot se je pokazalo, nujno potreben, da je Slovenija na prvih demokratičnih strankarskih volitvah dobila dovolj trdno oblastno strukturo, da je lahko pričela z revizijo parakomunističnih pravnih in sistemskih ostankov. To dejavnost je opravljala na nekaterih področjih kar preveč zagnano in očiščevalno, drugje pa seje izgubila v svojem nestrokovnem političnem pamfle-tizmu, ki sočasno s pomembnimi spremembami na področju državotvorje-nja Slovenije uspešno potiska gospodarstvo obalpske države v »krah« (in s tem tam zaposlene delavce v bedo 200 do 300 DEM na mesec). Takoj ko so začeli v Sloveniji operirati s pojmi desna in leva stran, je spodaj omenjeni pisec zbral dovolj poguma, da je nekatere prvake Demosa v občini opozoril, da ni dobro, da stranke, kot so SDZ (Ruplova stranka), SDSS (Pučnikova stranka), Zeleni (Plutova stranka) in še nekatere, dopuščajo, da se njihova identiteta iz- gublja v tako imenovanem desnem bloku. Kako je pojem desna struja težaven, naj razložim s podatkom, da so kot desne struje po svetu označene: konservativne in proti preveliki sociali naperjene stranke, nacionalšovinistič-ne in profašistične stranke ter klerošo-vinistične stranke (mimogrede, vse. te stranke so v evropskem parlamentu glasovale proti priznanju Slovenije in Hrvaške - poleg socialistov in komunistov). Desne ponekod imenujejo tudi tiste krščanske politične stranke, ki očitno zavračajo pravico do splava, očitajo ženskam premalo zanimanja za družino in preveliko za kariero, moralizirajo in podobno. Pri nas je situacija postavila vso sociološko evropsko teorijo na glavo. Desni so antikomunisti, levi vsi ostali. Lev si v Sloveniji tudi, ko nasprotuješ predlogom Demosa. Glede na takšne pos-plošitve, izrečene na teh ali onih sejah skupščine, se ne gre čuditi, da so Demos začeli označevati za desnico v celoti. Tu pa je seveda očitna prevlada krščanskih demokratov in ljudske stranke, ki so v Demosu že tradicionalno bolj konservativno opredeljeni (p. s.: pojem konservativno jemljem kot politično orientacijo, do katere ima vsak subjekt ustavno pravico biti za ali proti, nikakor pa ne v slabšem smislu). To nedvomno grozi z brisanjem strankarske identitete ostalih posamičnih strank. V katastrofalno socialno in materialno slabih časih, ki prihajajo, bodo ljudje težko oddajali svoje glasove strankam, ki so padle na gospodarskem izpitu ali pa niso preveč navdušene nad zagotavljanjem socialnih pravic ljudem. Nekdaj socialistično geslo o gnilem kapitalizmu je šele danes prišlo do svoje veljave, ko to občutimo na lastni koži. Zaradi porušenega razmerja v Demosu lahko pričakujemo, da bo prva težja ovira v parlamentu (recimo lastninska zakonodaja) pomenila padec Peterletove vlade, kar bo nedvomno imelo velike posledice za prijateljstvo Demosovih strank po občinah, ki nastopajo skupaj v maniri političnih analfabetov. Seveda se tudi sam bojim tega trenutka, ker se postavlja vprašanje, ali smo v občini oziroma republiki dovolj trdni, da bomo zmogli delovati •normalno in uspešno ne glede na vladno krizo, pred katero se vsak trenutek utegnemo znajti. Vsekakor je čas že pokazal, da takšnega, kot je bil profesor v filmu Društvo mrtvih pesnikov, kateremu so učenci z »My eaptain, my captain« prostodušno zaupali, še dolgo ne bo v slovenskem političnem prostoru. Udarec po žepu je bil za Slovence le prehud, lahkovernost in naivnost sta se razkadili kot megla pred soncem v Savinjski dolini. Gregor Vovk Šmiglova zidanica - zgodovinski spomenik ali »pušen sank« Časi se spreminjajo in ljudje z njimi, je že v davnih časih dejal neki mislec. Na preteklost nas tako vežejo samo še spomini in zapisi. Tudi s Šmi-glovo zidanico je tako. Verjetno je vsakdo izmed Savinjčanov, če je le dovolj star, že nekoč bil pri tem objektu nad Grajsko vasjo. Sgj se še spominjate množičnih srečanj ob dnevu dela, prvem maju? Mnogo spominov pa je ostalo tudi Rozaliji Dolar, teti Žaliki, kakor smo jo vsi klicali, ki je bila dolga leta skupaj s svojim možem Francem oskrbnica tega objekta. Rozalija in Franc Dolar sta oskrbništvo nad Šmiglovo zidanico prevzela daljnega 1978. leta. »Za prvega maja se je na trati pred zidanico kar trlo ljudi,« pravi Rozalija. »Prišla sta tudi Kardelj in Pepca, pa mnogi takratni veljaki. Vendar pa je bilo največ naših ljudi, iz Savinjske doline, ki so prišli na izlet. Da se malo zabavajo.« Oskrbništvo sta zakonca Dolar prevzela v času, ko so na zidanico vgradili spominsko ploščo. Okoli objekta sta posekala grmovje, očistila notranjost zidanice in v kleti odprla prodajalno pijač, značk in tiskovin o Šmiglovi zidanici. »Prihajalo je mnogo avtobusov in tudi peš so prišli. Videla sem Arabce, pa črnce, prišli so gostje iz Avstralije, vedno pa je bilo polno šolarjev. Spomnim se, da so nekoč pripeljali tudi skupino slušno prizadetih mladostnikov. Tako so se mi smilili.« Tako in podobno pripoveduje Rozalija. Z možem sta osem let, kolikor časa sta oskrbovala zidanico, morala vsako nedeljo in vsako soboto preživeti na zidanici. »Nikoli nisva bila prosta.« Ko sta leta 1986 oskrbništvo predala družini Ramšak, je Šmiglova zidanica začela propadati. Neurejenost je bila vedno večja, pa da ne bo pomote, ne samo po krivdi novih oskrbnikov. Časi so se začeli spreminjati in mi z njimi. Obiskovalcev je bilo vedno manj. In potem se je čez leta spremenil sistem. Časi, ki jih je simbolizirala Šmiglova zidanica, so minili. Če je kdo omenil še karkoli iz »tistih dobrih časov«,, je bilo to skoraj bogokletno. Šmiglova zidanica pa je začela propadati. In ko se plaz utrga, ga .je težko zaustaviti. »Začele so se dogajati čudne stvari,«, pove bivša oskrbnica. »Dolgčas je in nič ne gre tako, kot bi moralo iti. Zakaj ne bi bila Šmiglova zidanica zgodovinski objekt?« Nekaj vrstic o tistih čudnih stvareh okoli Šmiglove zidanice. Nekdo, neznanka je kaj kmalu postala javna skrivnost, je poruval vse kažipote za Šmiglovo zidanico v Grajski vasi Zaradi nasprotij, ki so nastala med delom vodstva in članstva, je SDZ organizirala predčasni kongres. Nismo mislili, da so nasprotja tako huda oz. da bodo nekateri člani vodstva tako arogantno zavrnili vsako kritiko. Se več, večini članov so očitali, da se spogledujejo s fašizmom in nacizmom. S tem so pokazali, da v svoji jezi in omalovaževanju drugih pozabljajo na svoje znanje in pravila strpnega pogovora. Člani stranke obžalujemo ta razkol in želimo, da bi se vsaj del naših članov vrnil v stranko in tako prispeval svoj delež k temu, da bi stranka tudi naprej ostajala v osredju slovenskega političnega prostora. Na kongresu smo poudarili, da z osamosvojitvijo ne bomo ob narodno zavest. Ljubezen do naroda in domovine naj bi pomagala prebroditi težave, s katerimi se srečujemo ob osamosvajanju, in posledice preteklega sistema. Glede na to, da je Slovenija na prepihu med različnimi narodi, bo slovenski narod tudi v prihodnosti ogrožen. Zato bo vsele^po-trebna določena skrb za ohranjanje in razvoj narodnih značilnosti. Seveda nam je tuje vsako sovraštvo do drugih narodov. Kar želimo zase, priznavamo tudi drugim. Menimo, da kdor ne spoštuje svojega naroda, tudi drugih ne more. Nekateri se norčujejo, da bo postala naša stranka narodno zabavna. Pri tem pozabljajo, da imamo poleg narodne glasbe tudi narodno galerijo, narodno gledališče, slovensko filharmonijo itd. Takšnih naslovov osrednjih kulturnih ustanov ne sre- in na poti k zidanici. Kmet Šrnigel, bivši lastnik, želi zidanico nazaj. V njej naj bi odprl tisto, kar je zidanica pred vojno tudi bila - »pušen šank«. Gasilci iz Grajske vasi pa želijo objekt pridobiti pod svoj protektorat, saj bi jim objekt in okolica zelo dobro služila za srečanja in predvsem gasilske veselice. Pa še kgj bi se našlo. Samo o zgodovini nobene be-sede.Tn lepo vas prosim, nikar ne začnite takoj pljuvati, ko zaslišite besedo narodnoosvobodilni boj. Če pa si želite, da bi ta zgodovinski objekt spremenili v gostinski lokal, pa tudi prav. Slovenci prav vse, pa tako tudi svojo zgodovino, krojimo po gostilnah. In verjetno si ne zaslužimo ničesar boljšega, kot je gostilniška zgodovina. Pa na zdravje! Brane Lobnikar čujemo samo pri nas, ampak povsod po svetu. Zato je zgrešeno mišljenje, da pomeni poudarek narodne zavesti pro-vincionalizemna, zatohlost in zaplankanost. V Evropi se je pokazalo, da sta internaciona-lizem in z njim izginjanje narodov doživela polom. Poudarjanje narodne samobitnosti je eden od modernih pojavov. Stranka poudarja zahtevo po demokraciji, tako v stranki kot v družbi. Zavračamo enačenje nekaterih voditeljev s stranko. Nasprotujemo vsaki obliki diktature in totalirarizma. Tudi tukaj zagovarjamo stališče modernega sveta. Moderen človek odločno zavrača tako fašizem kot nacizem ali komunizem. Demokrat ne more biti drugega kot antifašist, antina-cist in antikomunist. Vsa ta gibanja so povzročila človeštvu toliko gorja, da se je vsak pošten človek dolžan boriti proti njim z vsemi silami. Zavračamo mnenje, da vlada ni storila nič za gospodarstvo. To mnenje spretno širijo v javnosti sredstva javnega obveščanja in opozicija. Odločilen za razumevanje tega vprašanja je odgovor na vprašanje, zakaj smo se borili za osamosvojitev. Več ali manj je vsem jasno, da je glavni razlog za osamosvajanje gospodarski. Prepričani smo, da je šlo veliko denarja 'v Beograd, od koder se ni več vrnil. Povedano drugače; Jugoslavija nas je veliko stala, od nje pa nismo imeli toliko koristi. Tako pomeni osamosvojitev z vsem, kar prinaša, predvsem gospodarski dogodek. Če hočemo to razumeti, moramo primerjati gospodarska gi- Aktiv-pasiv; SDZ občine Žalec Stranka, ki ji ni mar njene lastne prihodnosti, ne zasluži pokriviteljske funkcije naroda. Tako bi lahko opisali SDZ na nivoju občine Žalec, kajti razkol v republiškem vrhu SDZ je ostal brez občinskega komentarja. Kot član sem pričakoval vsaj kakšno pisno deklariranje, katere pozicije v teh razhajanjih zastopa(mo) v občini. Mimogrede naj opozorim, da so v LDS Žalec takoj ko so se se pojavile notranje strankarske razprtije, organizirali regijski posvet vseh predsednikov in sekretarjev, da so razjasnjevali vse neznanke in dvome članstva. Tudi to so pokazatelji, ki pričajo o resnem delu in aktivnosti (ažurnosti) neke stranke. PREDVSEM PA NI DOVOLJ, DA SE STRANKA POJAVI ZGOLJ NA VOLITVAH Z LEPIMI PLAKATI SVOJIH KANDIDATOV. Več kot potrebno je, da za izkazano zaupanje ali nezaupanje ljudstva, za slednje je SDZ v občini precej storila, poskuša stranka s konkretnimi dejavnostmi (z rezultati, ki niso zgolj statistični birokratski podatki ali filozofsko klaftranje) dvigovati identificiranje članstva z organizacijo. Še to: PRED ČASOM SO NAPISALI, DA JE OBČINSKA SDZ ORGANIZIRALA PODMLADEK - MLADO INICIATIVO. Danes ima »mlada iniciativa« NUL KOMMA JOSEF članov, če pa je kje kakšen ostal, je član le na papirju. Spoštovani predsednik in ostali akterji občinskega SDZ-ja (če sploh obstajate), ladjo, ki ne pluje naprej, potniki zapuščamo in prestopamo drugam. Marko Laznik SDZ PO KONGRESU Za demokracijo Tovarniška 35, Celje telefon (063) 38-711,38-656, fax (063) 38-493 Računalniški inženiring-Alarmno varnostni sistemi-Trgovina - Računovodske storitve Naša nova trgovina SPEKTRA na Šlandrovem trgu 9 v Žalcu ponuja: - kozmetiko priznanih tujih in domačih proizvajalcev - zlatnino in srebrnino Zlatarne Celje - izdelke iz usnja: konfekcija in galanterija - svilo - uvoženo iz Tajske, Kitajske in Indije - kristal - pisalne garniture - idrijske in gorenjske čipke - umetno cvetje - umetniške slike in kipe - razna darila V trgovini Spektra poslujemo s pomočjo Bar Cod iz računalniškega programa Spektre. Odprto od 9. do 12.30 in od 14.30 do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. in narodnost banja v ostalih delih nekdanje Jugoslavije in v Sloveniji. Tako tam, kjer imajo novo vodstvo, kot tam, kjer imajo še naprej starega, gospodarijo mnogo slabše kot v Sloveniji, iz česar lahko sklepamo, daje sedanja vlada tudi na gospodarskem področju uspešna. Na kongresu smo izvolili novo vodstvo, stranki bo predsedoval dr. Rajko Pirnat, pomagala pa mu bosta Andrej Šter in Anton Tomažič. V izvršilnem odboru bomo imeli tudi predstavnike regij. Tako bomo zagotovili, da bodo v vodstvu stranke zastopniki iz vse Slovenije, ne samo iz Ljubljane. Izvršilni odbor in svet bosta oblikovana, ko bomo izvolili predstavnike po občinah in regijah. PREDSEDNIK SDZ ZA OBČINO ŽALEC Milan Dobnik Od 28. oktobra dalje na Šlandrovem trgu v Žalcu! Odprto: od 8. ure do 12.30 ter od 13.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure BANKA PRIJAZNIH LJUDI VAS PRIČAKUJE V NOVIH PROSTORIH DESET LET OD ODKRITJA SNEŽNE [AME Nova delovna zmaga jamarjev Janez Mirnik, direktor Zavarovalnice Triglav: »Pomagali smo pravim...« Letos mineva deset let od odkritja ene najiepših podzemeljskih jam na Slovenskem, Snežne jame v nedrjih Raduhe. Na skromni slovesnosti v začetku tega meseca, katere so se udeležili tudi predstavniki Zavarovalnice Triglav, Ljubljanske banke, Planinskega društva Zabukovica in nekateri drugi, so predstavili tudi nove kovinske stopnice, ki bodo omogočale varnejši in udobnejši pristop v notranjost jame do Ledene dvorane. Snežna jama je močno popestrila turistično ponudbo Zg Savinjske doline čeprav še ni resnejšega sodelovanja, se v prihodnosti obetajo pomembnejši koraki za razvoj tovrstnega turizma. Nove kovinske stopnice in vse tisto, kar še sledi, so že konkreten prispevek k širjenju ponudbe in povečanega obiska jame, saj je prav ta vhodni del preprečeval hitrejšo propustnost obiskovalcev. Vsi, ki so doslej jamo obiskali teh pa je v vseh teh letih bilo že kakšnih 5000, se strinjajo, da gre za jamo, ki po svojih lepotah, ogromnih prostorih, neprecenljivem bogastvu kapniških tvorb, ledu in belih kapnikih iz jamskega mleka - malgonita v marsičem prekaša doslej znane turistične jame. K temu pa prispeva svoj delež tudi način ogleda ob siju karbidnih svetil in pod strokovnim vodstvom jamarjev. V ureditev jame za ogled je bilo doslej vloženo goromno časa pa tudi denarja. Nove kovinske stopnice pa so jamarji sfi-nancirali ob pomoči Zavarovalnice Triglav Celje, ki bo, po izjavah direktorja Janeza Mirnika, tudi v bodoče sponzorirala ureditev poti po jami. Desetletnica odkritja jame je minila v prijetnem planinsko - jamarskem vzdušju, ostaja pa neprijeten priokus nevošč- jivosti ali nezainteresiranosti tistih, ki morda jamarje še vedno jemljejo kot tujek v njihovem okolju. Kdo pri tem izgublja, se ve. In kaj so nam povedali nekateri udeleženci priložnostne svečanosti po ogledu jame? Janez Mimik, direktor Zavarovalnice Triglav: »Naša zavarovalnica ves čas pomaga različnim namenom preventive, tako smo tudi z deležem nepovratnih sredstev za te namene priskočili na pomoč preboldskim jamarjem in v višini 50% pokrili to zahtevno investicijo. Ce bi že prej videli to jamo, njen pristop in kaj nudi obiskovalcu, bi lahko še mnogo hitreje pa tudi izdatneje odgovorili na prošnjo jamarskega kluba, ki je opravil resnično hvalevredno delo. Sedaj, ko sem videl in spoznal to podzemeljsko lepotico, ki je prav gotovo enkraten naravni spomenik, ki mu težko najdemo primerjavo, sem še toliko bolj prepričan, da smo pomagali »ta pravim«. Tudi v bodoče bo Zavarovalnica sponzorirala urejevanje varnih poti po jami in tako pripomogla k vključevanju jame v turistično ponud- bo Zg. Savinjske doline. To je biser, za katerega še marsikdo ne vc, kakšen je njegov sijaj • • ■« Franci Tratar, direktor ljubljanske banke Žalec: »Nad vsem, kar sem danes videl in prijeten tn nepozaben dan. V dolino odhajam z najlepšimi občutki...« Branka Jelen, PD Slivnica: »Moji vtisi so enkratni, enako velja tudi za vse naše mlade planince in planinke, ki smo jih danes pripeljali na ogled jame. Jama je prečudovita, čeprav smo doslej videli že nekaj jam, nam je ta ponudila resnično največ. To pa velja tudi glede vodenja po jami, saj smo veliko slišali, veliko spoznali in se tudi veliko naučili... Še bomo prišli.« doživel, sem resnično presenečen in navdušen hkrati. Vesel sem, da sem se udeležil te svečanosti in si ob tem skupaj z ženo ogledal to res enkratno jamo. Razmišljal sem, da bi bila velika škoda, da bi ta podzemeljski raj ostal dostopen samo jamarjem velja za njihov trud izreči vso pohvalo. Mislim, da je v turističnem smislu, v zvezi z jamo, še ogromno možnosti... Res enkratno je bilo, še se bomo videli...« Magda Ježovnik, učiteljica iz Griž: »Doslej Sem obiskala že veliko jam, vendar tako prijeten vtis, kot sem ga dobila pri ogledu te jame, me še ni preveval. Resnično sem vesela, da sem si enkrat lahko ogledala kraški podzemeljski svet Snežne jame. Prav gotovo pa tu nisem zadnjič, saj je moja želja pripeljati sem gor in v jamo tudi učence in svoje vnuke pa tudi druge. Preživela sem Bodeča neža V središču Šempetra v bližini svetovno znanih rimskih izkopanin in ob magistralni cesti že nekaj časa propada objekt, v katerem je tudi trgovina s prehrambenimi izdelki. Da pročelje objekta že precej časa kvari izgled kraja in moti krajane pa tudi tranzitne popotnike, najbrž ni dvoma. Zato komisija lastniku in ostalim uporabnikom namenja bodečo nežo za mesec oktober. Gostišče Lenče Banko na Gomilskem ima poleg tradicije in primerne lokacije tudi lepo urejeno okolje. Toliko cvetic, kot jih lahko opazimo na tem objektu, zanje baje skrbi oče Banko, najdemo malokje. Zato se je komisija odočila, da temu gostišču podeli turistični nagelj za mesec oktober. Turistični nagelj S SAV1NIČANOM IN KOMPASOM PO EVROPI Tudi tokrat je bilo zanimivo in prijetno Na naše drugo potovanje po Evropi smo krenili s pesmijo, ki nas je spremljala do srečne vrnitve. In kdo drug kot Savinjski oktet je skrbel za prijetno počutje na zanimivi poti do Lichensteina in Švice. Zbralo se nas je 36, precej več kot na prvem potovanju, kar pomeni, da se krog naših prijateljev širi. Med njimi so bili tudi nekateri s prvega potovanja, zadnja sedeža avtobusa pa sta zopet okupirali popotnici iz Košnice. Tudi tokrat sta poskrbeli za presenečenje z domačim pecivom, še posebej v slast pa so šle bučnice. Ko smo avtobus naložili s pivom, s katerim nas je počastil lastnik trgovine Hmeljar, vinom, darilo Name, pecivom Brglezove pekarne in že kar nepogrešljivo kavo Tro- pik, je naša karavana krenila na dolgo pot. Ko smo brez zapletov prestopih mejni prehod Karavanke, nas je premamil spanec, ko pa se je začelo svitati, smo se že bližali Miinchnu. Popeljali smo se skozi središče mesta, vodič Zvone pa je začel stresati številne zanimivosti mesta in Bavarske pokrajine. Pot smo nadaljevali do naše prve postaje Ulma, kjer smo si ogledali katedralo z najvišjim zvonikom na svetu in mestne znamenitosti. Seveda smo se v Ulmu tudi posladkali z mestno značilno slaščico, sladkornim ptičem. Čeprav' so trgovske izložbe mamile zlasti nežnejši spol, se je vse končalo le pri bežnih pogledih, saj so cene za naš žep seveda previsoke. In ker nas je čakala še nekajurna Vožnja do Lichensteina smo kmalu krenili dalje. Tudi na tej meji so nas cariniki gledali nezaupljivo, ko pa smo jim pojasnili, da smo iz Slovenije, ni bilo več težav. Nerazumljivo pa nam je bilo, da jih je zanimalo, kje in kako dolgo se bomo zadrževali v njihovi državi, ki je manjša od žalske občine, glavno mesto Vaduz s pet tisoč prebivalci pa ima le dve ulici. Po kratkem sprehodu skozi mesto smo se napotili v drugo »največje« mesto Schaan, ko pa smo opazili slovensko zastavo, nam je bilo jasno, da smo prispeli na cilj. Že na pragu nas je pričakala gospa Gela, ki nas je pozdravila v čisti gorenjščini. Po nastanitvi in večerji smo se zbrali pri Geli in oktet je s pe- V razpisu tega potovanja je Kompas obljubil žrebanje treh brezplačnih potovanj, ker pa avtobus žal ni bil polno zaseden, smo izžrebali le enega. Sreča se je nasmehnila Marjanu Lebarju, ki si jo to nagrado še kako zaslužil, saj je vso pot skrbel za dobro voljo. Vseh šal, ki jih je stresel, si seveda nismo zapomnili, nekaj pa le. Tistega o kmetu, ki je na sejmu prodal kravo za tri peteline, pa ne bomo kmalu pozabili. smijo o Triglavu zbudil pozornost. Poslušalci, med katerimi so bili številni domačini in naši delavci, zaposleni v tem kraju, so pevce nagradili z aplavzom. Ker pa nas je naslednji dan čakal naporen program, smo seveda morali k počitku. Lepa sončna sobota nas je pospremila na poti ob Bodenskem jezeru do slovitega parka Mainau v Nemčiji. Poleg občudovanja parka smo lahko opazili, kako se lahko takšno znamenitost tudi uspešno prodaja turistom. Jasno pa je, da ni nič zastonj in da mora turist kar krepko seči v žep. Z delom v tem parku pa si služi kruh kar štiristo vrtnarjev. Naslednja naša postsja je bil Zürich in v pravoslavni katedrali je oktet vzbudil pozornost številnih obiskovalcev. Po ogledu slapov Rena pri Schaffhausnu smo se odpravili v cerkev, kjer je maševal pater Robert, ki ga poznajo predv- sem Celjani. Pri obredu pa je sodeloval tudi naš oktet. Se posebej prijetno pa je bilo srečanje z našimi delavci in patrom po maši, ki se je ob kozarčku zavleklo pozno v noč. Posebnost tega večera pa je bil tudi nočni ogled velikega letališča v Ziirichu. Že skoraj v jutranjih urah smo se vrnili v Lichenstein. Ko smo se v nedeljo poslovili od gospe Angele smo krenili proti Innsbrucku, kjer smo si ogledali mestne znamenitosti, nato pa smo skozi osrčje avstrijskih alp krenili proti domu. Kljub utrujenosti je bilo razpoloženje prijetno, podžigala gaje dobra kapljica domačega vinca, za katerega je poskrbel gospod Banko. Tako se je naša sicer naporna tridnevna pot srečno končala z mnogimi nepozabnimi vtisi. Še predno pa smo se razšli, smo sklenili, da bo naša naslednja pot proti severu na Islandijo. Tja naj bi krenili junija prihodnje leto. jk Skupinski posnetek v parku Mainau. Pater Robert je sporočilo maše namenil priznanju Slovenije. Gorska mehanizacija v serijsko proizvodnjo Spravilo sena v hribovitih predelih je mučno delo. Tega se zavedajo tudi v SIP Šempeter, kjer že mnogo let deluje skupina strokovnjakov v oddelku za razvoj strojev z lastnim pogonom, katerih prvotna naloga je razvoj gorske mehanizacije, ki bi kmetovalcem iz hribovitih predelov pomagala pri spravilu sena. Branko Cimerman, Lado Košec in Ivan Stamol so ljudje, ki se že dobrih osem let ukvarjajo z razvojem kmetijskih gorskih strojev. Sedaj njihovo delo žanje sadove. Spomladi 92 bodo v SIP Šempeter odprli serijsko proizvoddnjo linijo, kjer bodo začeli proizvajati gorsko mehanizacijo. Vsekakor je najbolj atraktiven proizvod, ki bo naslednjo pomlad na vojo kupcem, Gams 26. Mnogi ga že poznajo, če ne drugače, iz oddaj Podarim-do-bim. Sta pa med kupci in uporabniki že dve seriji Gamsov. Prva je bila z domačim eno-valjnim motorjem, druga pa ■ lili ®t ■L n I w§ z dvovaljnim italijanskim motorjem. Vendar sipovi strokovnjaki s tema verzijama niso bili Predavanja za kmetice Pogled na polja, travnike in gozdove nam pravi, da je jesen, ne samo po koledarju, ampak tudi dejansko, že krepko stopila v naše kraje. Delo na njivah se počasi umirja. Pospraviti je treba še zadnje sadove kmetovega dela. Zato pa bodo v tem času še bolj zaživeli aktivi kmečkih žena. V kmetijski svetovalni službi skupaj s predsednicami in vaškimi predstavnicami aktivov pripravljamo predavanja, tečaje, predstavitve, izlete in srečanja za kmetice. Za prvo predavanje smo vam pripravile zdravstveno predavanje. Predavala nam bo patronažna sestra gospa Anica Dolar. Kako se naredi adventni venec, si bomo ogledale konec novembra. Nato nam bo v mesecu decembru, ko se vsi pripravljamo na božič in novo leto, natrosila nekaj idej za peko prazničnega peciva gospodinjska učiteljica gospa Jožica Pukl. V začetku meseca bo organiziran tečaj izdelave makra-meja. V mesecu januarju in februarju pa vas vabim na peko specialnih vrst kruha in pletenic, na tečaje šivanja (začetne in nadaljevalne) in tečaj plavanja za odrasle (na Dobrni). Tečaje bomo organizirale le na podlagi prijav. Prijavite se lahko predsednicam aktivov kmečkih žena ali po telefonu Andreji Žolnir (714-141). Tečaji so zelo ugodni, lahko jih organiziramo tudi .v vašem kraju (glede na število prijav). Prijave ža tečaj makrameja sprejemamo najkasneje do 25. novembra, za ostale tečaje pa do konca leta. Pripravile bomo tudi predstavitev Gorenjevih malih gospodinjskih strojev in njihovo uporabo pri hitri pripravi jedi. V torek, 12. novembra, organiziramo skupaj z agencijo Potepuh strokovno ekskurzijo v Salzburg. Obiskale bomo mednarodni sejem VSE ZA GOSTA. Mozartovo mesto pa je letos še posebno lepo in vredno ogleda, saj praznuje 200 let smrti velikana glasbe W. A. Mozarta. Prijavite se do 5. novembra. V mesecu marcu pripravljamo ogled ene izmed oper iz repertoarja mariborske opere. Za vse podrobnejše informacije o času in kraju dejavnosti se obrnite na kmetijsko svetovalno službo Žalec (Žalskega tabora 1, tel. 714-141, za kmetij-sko-gospodinjsko svetovanje je zadolžena Andreja Žolnir) ali na predsednice in vaške predstavnice aktivov kmečkih žena. Andreja Žolnir Setveni koledar za november Datum Del rastline in ura 1. petek 2. sobota 3. nedelja 4. ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 10. nedelja 11. ponedeljek 12. torek 13. sreda četrtek petek sobota 17. nedelja 18. ponedeljek 19. torek 20. sreda 21. četrtek 22. petek 23. sobota 24. nedelja 25. ponedeljek 26. torek 27. sreda 28. četrtek 29. petek 30. sobota 5. 6. 7. 8. 9. 14. 15. 16. plod plod do 16. ure korenina korenina korenina cvet cvet do 13., od 13. do 17. list list do 8. ure list korenina plod do 12. ure plod do 14., od 15. korenine korenina korenina cvet list list list do 20. ure plod plod do 13. ure, od 14. korenina korenina korenina do 15. ure cvet do 22. ure list list do 9., od 10. plod plod plod do 21. ure korenina popolnoma zadovoljni, tako da so s poizkusi, ki so jih vsako-leto opravljali na terenih kmetije družine Lobnikar v Mariji Reki, prišli do najnovejše, tudi najbojj izpopolnjene verzije tega za obračanje, košnjo, zgrab-ljanje in delni transport pripravnega kmetijskega stroja. Gams 26 tako poganja KUBO-TA japonski štirivaljni motor, ki ga poganja diesel gorivo in je vodno hlajen. Od prejšnjih različic Gamsa 26 odlikuje hi-dravliči volan in zadnja hidravlika, ki omogočata veliko lažje manevriranje na težkem hribovitem terenu. Vendar bodo lahko spomladi kupci kupili še druge stroje iz družine gorske mehanizacije. Tako so jim na voljo manjše kosilnice Mini 100, M200 (bivša bucharca), ter sodobna kosilnica za košnjo v hribih - Sokol 165. Tako se tudi kmetovalcem in drugim uporabnikom obetajo lepši in predvsem manj naporni dnevi ob spravilu sena. L.B. Trgovina Tri M v Preboldu preseneča Pred kratkim so bratje Marinc, Zdravko, Jože in Marjan, v Preboldu odprli novo trgovsko podjetje, ki se ukvarja z nabavo in posredovanjem 8 gradbenega in sorodnega maji teriala. Tako lahko v trgovini-| ci, ki ima svoje prostore v ob-I jektu, ki je mnogim poznan 1 kot pri Lončarju, kupite ves gradbeni material od cementa, apna, opeke, pa do travnih i plošč in strešne kritine. Na vo-L ljo vam je tudi izolacijski mate-jj§ rial ter cela paleta premazov za ji; les in raznovrstne barve. Ker | pa ne morete graditi brez grad-| benega orodja, vam ga po kon-. kurenčnih cenah npdijo v trgo-i vini Tri M. V tej prodajalni pa : lahko nabavite tudi centralne peči in ves inštalacijski material za vodovod. Ponujajo vam tudi kopalniško opremo. Kot vidite, je paleta proizvodov, ki vam je na voljo, izredno široka in pestra. Sedaj pa vam je treba izdati še nekaj skrivnosti, ki vas bodo prepričale, da je nakup v trgovini Tri M tudi dober in cenovno ugoden nakup. Lastniki vam namreč omogočajo nakup po tovarniški ceni in vam blago dostavijo tudi na dom, pri tem pa si zaračunajo samo tri procentno maržo. Če pa ste član stanovanjske zadruge, lahko pri njih kupujete tudi z naročilnico lete. V bližnji prihodnosti pa vam bodo ponudili še en zelo ugodno možnost nakupa. Ustanovili bodo namreč svojo stanovanjsko zadrugo, kjer vam bodo zaračunali samo 3% provizijo, kar je za dva odstotka bolje kot v ostalih sedaj delujočih stanovanjskih zadrugah. In kje lahko tako ugodno kupujete? Trgovinica Tri M se nahaja v Preboldu 35 (Lončar), pokličete pa jih lahko po telefonu in faxu na številko (063) 723-243 ali pa jih obiščete med delovnim časom, ki je v zimski sezoni od ponedeljka do petka od 7.30 do 17.00 ure, v poletni sezoni pa od 7.00 do 19.00 ure. V soboto pa je trgovina Tri M odprta od 7.30 do 12.00 ure. Novembrsko delo v vrtu Tudi novembra še spravljamo pridelke z vrta in iz sadovnjaka, Pridelki naj bodo kar najdlje izpostavljeni toploti in sončni svetlobi. Obrano sadje skladiščimo v temnih prostorih pri približno 3 stopinjah Celzija. Krompirja in zelenjave naj ne bi skladiščili v istem prostoru z jabolkami. Zdaj je pravi čas za jesensko sajenje dreves. Sadike obrezujemo spomladi. Sadno drevje sadimo na sončna mesta v prepustno zemljo. Jablane in slive sadimo v humusna in vlažna tla, hruške, breskve, češnje in marelice pa bodo dobro uspevale v suhih in toplih tleh. V sadovnjaku pograbimo listje. V trgovinah lahko kupimo posebne lepilne pasove, s katerimi ovijemo deblo in preprečimo vzpenjanje škodljivih žuželk, zlasti samic, na drevo. Če koga skrbi kvaliteta zemlje v sadovnjaku ali na vrtu, lahko sedaj opravi analizo tal (na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu). Z vrta lahko v tem času presadimo drobnjak in peteršilj v lonček, ki ga postavimo na hladnejše, vendar svetlo mesto. V klet ali tople grede pospravimo še zadnjo solato in kitajsko zelje. November je najprimernejši za presajanje vrtnic. Občutljive okrasne rastline (rododen-drum, vrtnice...) prekrijemo s smrečjem ali s plastni suhega listja, da jih zaščitimo pred hudim mrazom. Sedaj imamo tudi čas za zelišča. Vso zalogo suhih zdravilnih zelišč, ki so jih nabrali in posušili med letom, preglejmo in shranimo v vrečke ali lesene zaboje. Če so se v zeliščih zaredile žuželke, zelišča preberemo in presejemo. Pa še priporočilo! Kdor bo imel čas, naj si ogleda zanimiv sejem Narava in zdravje, ki bo do 27. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Nataša Jan, dipl. biolog TRGOVINA IN BISTRO »KOŠARICA« Pernovo 17/a (pri Vel. Pirešici) Telefon: 063/779-220 UGODNE CENE: sladkorja, moke, olja, nagrobnih sveč in živinske krme! PERSIL 3"kg 295,00 SLT mehčalec DAMIL 1.1 40,00 SLT koruza 1 kg 7,00 SLT Za nakup raznovrstnega blaga nad 2.000,00 SLT 5% popust ali dostava na dom Nov market v Parižljah Zakonca Alenka in Branko Kač sta pred dnevi v Parižljah v KS Braslovče odprla nov market. V njem ponujata potrošnikom predvsem špecerijsko blago, poleg pa je tudi bife. Napovedali so, da bodo v zgornji etaži uredili prodajo tekstila in tehničnega blaga. Sobotne otvoritve, ki je bila tudi zelo zabavna, saj je na njej nastopilo več glasbenih skupin, prijateljev Branka Kača, kije tudi sam glasbenik, seje udeležilo veliko ljudi. Predsednik KS Braslovče Dušan Goričar (na sliki) je ob odprtju dejal, da je novi market za Parižlje zelo dobrodošel, saj v tem zaselku takšne prodajalne še ni bilo. Lastnika obljubljata, da bodo cene konkurenčne, izbira pa prilagojena željam potrošnikov. Gala v Šempetru preseneča Merx, Blagovni center_ Celje, Gala v Šempetru svoje kupce vedno znova preseneča. Že pred časom so to priljubljeno nakupovalno središče obnovili in posodobili, razširili pa so tudi ponudbo, za katero so še vedno značilne konkurenčne cene. V Gali skrbijo tudi za predstavljanje izdelkov svojih dobaviteljev. Eno od takih predstavitev so imeli minuli teden, ko so predstavili mesne izdelke Mesne industrije Trbovlje, ob njih pa še izvrstna vina Vinakrasa Sežana. Izdelke je poskusilo veliko število kupcev, ki so si ob slastnih prigrizkih in dobri kapljici lizali prste. Bistro Kobula v Braslovčah V starem delu trga Braslovče je v soboto Cvetka Strojanšek odprla zares lep in okusno urejen bistro, ki mu je dala tej dolini prilegajoče se ime - Kobula. Ve se, da je s tem mislila na hmelj sko kobulo, ki je tako Braslovčanom kot vsej dolini že od nekdaj prinašala blagostanje. V zadnjem času sicer bolj skromno, toda hmeljarji upajo, da bo ta roža, kiji pravijo tudi zlata, postala takšna tudi v resnici. O tem je ob odprtju govoril tudi Tone Fonda, ki je bil pred leti hmeljski starešina. Nov lokal je blagoslovil braslovški župnik Jože Zidanšek, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli Dobroveljski fantje. Gostom bodo v novem bistroju na njihovo željo postregli z vsemi vrstami pijače, tudi z odprtim pivom, s hitro pripravljenimi jedmi, slaščicami in drugim. Lastnica obljublja pestro izbiro, dobro kvaliteto in zmerne cene. Bistro bo razen ponedeljka odprt od 7,30 do 22. ure. OBVESTILO V Uradnem listu RS št. 17, ki je izšel 8. oktobra 1991, je bil objavljen ODLOK o regresu za pogonsko gorivo, ki se uporablja v kmetijstvu (D-2). Vsem kmetom priporočamo, da se seznanijo z vsebino odloka in zberejo zahtevane dokumente, ki so potrebni za uveljavljanje odloka. Fotokopija odloka iz uradnega lista bo visela na vseh oglasnih deskah TZO. Svetovalna služba IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI_______ VELIKA PIREŠICA-PERNOVO-GORCA Delovna zmaga, težko najdemo primerjavo Oktobrska sobota, čeprav deževna in pusta, je bila v ljudeh Pernovega in Gorce v KS Galicija kljub vsemu lepa, doživeta in nepozabna. Ta dan so proslavljali delovno zmago, ki jih v teh kriznih časih težko najdemo primerjavo. Za vožnjo so odprli kar 2,5 km dolg asfaltiran odsek ceste V. Pirešica-Gorca, kar pomeni prek 9.000 m2 asfalten površine v vrednosti okrog 6.000,000 tolarjev. Te ogromne investicije pa seveda ne bi zmogli sami. Glavno delo je poleg režijskega odbora opravilo Cestno podjetje Celje, ki je tudi največ prispevalo, da je sedaj cesta obnovljena in posodobljena. Ljudje, ki živijo v tem hribovitem predelu, so s tem dobili boljšo, predvsem pa varnejšo povezavo s svetom. Imajo se česa veseliti in to so pokazali tudi ob odprtju ceste, saj so pripravili pravo veselično vzdušje. Dež jih ni motil, čeprav bi bilo vse še lepše, če bi sijalo sonce. Ne glede na to so pripravili bogat kulturni program, manjkalo ni tudi govorov in zahvaljevanj pa tudi kritik na ra- čun vodstva KS, ki pri tem projektu ni hotel sodelovati. Svoje je opravil, kot je sedaj v navadi, tudi tamkajšnji župnik, ki je cesto blagoslovil in zaželel krajanom, da se po njej vozijo varno in srečno. Ko so svečano prerezali trak in s tem simbolično odprli cesto, so se v koloni vozil podali po njej vse do konca v Gorce h kmetu Avguštu Pečniku. Vožnja po cesti je bila resnično prijetna, vse pa ki ji je tudi prepričala, da je bilo opravljeno res veliko delo, za kar imajo veliko zaslug tudi sami »asfalteiji«, saj so se res potrudili. Na domačiji Pečnikovih je bila priložnostna zabava, kjer ni manjkalo pesmi in glasbe, pa domačega vina in peciva. Svojo delovno zmago pa so zaključili v gasilskem domu, kjer je bila prava veselica vse do poznih jutranjih ur. Ne dogaja se pogosto, da kaj takšnega uspe izpeljati le delu krajevne skupnosti. Bilo je veliko dela, odrekanja, pa tudi trme, saj razumevanja, kot je poudaril v svečanem nagovoru Maijan Mohorič, ni bilo prav tam, kjer bi ga moralo biti največ - v KS. Trma in želja sta naredili svoje in cesta V. Pirešica-Gorca sta vsem, ki so karkoli prispevali, zdaj v ponos. Žalna komemoracija v Gotovljah - letos drugače V naši vasi smo vsa leta dosedaj pripravljali žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih dan pred praznikom v središču vasi. Običajno se nas je zbralo kar precej krajanov v spomin vsem umrlim v naši vasi, padlim borcem iz naše vasi v prvi in drugi vojni, spomnili pa smo se tudi javnih delavcev v naši vasi, učiteljev, župnikov... Letos se bomo na žalnih slovesnostih spomnili vseh tistih, ki so izgubili življenje na cesti M-10 v križišču pri Joštu. Prav zaradi tega spomina bo odbor za ureditev križišča organiziral svečanost v tem križišču, 31. oktobra ob 15. uri. Svečanost s priložnostnim kulturnim programom bo potekala po naslednjem redu: ob 15. uri - zapora ceste M-10 zahodno in vzhodno od prireditvenega prostora in priprava le-tega, ob 15,15 - priložnostni govor predstavnika prireditvenega odbora in KS Gotovlje, ob 15,30 - krajši kulturni program prosvetnega društva Gotovolje, ob 15,45 - poklon krajanov Gotovelj in Žalca, sorodnikov prometnih žrtev v tem križišču s prinašanjem in prižiganjem sveč ter cvetja, ob 16. uri - organiziranje straž za čuvanje živega ognja v križišču in čuvanje po programu dežurstev, ob 17. uri - v farni cerkvi v Gotovljah spominska maša za vsemi, ki se jih bomo v letošnjem letu posebej spominjali. Od 16. ure pa do preklica bodo v križišču ob čuvanju živega ognja organizirane straže. Spoštovani krajani Gotovelj, Žalca - podpisniki peticije o dokončni ureditvi križišča, sorodniki žrtev prometa v tem križišču, predstavniki javnega in političnega življenja v občini in republiki, predstavniki sredstev javnega obveščanja, pridružite se nam pri izvedbi žalne slovesnosti. Prireditelji pričakujemo velik obisk, zato priporočamo prihod udeležencev iz Žalca po Gotovelj ski cesti, od drugod pa prek Gotovelj, kjer so pripravljeni tudi ustrezni parkirni prostori. Upoštevajte pa tudi navodila redarjev, pripadnikov narodne zaščite in policije. ZA PRIREDITVENI ODBOR Henrik Krajnc Marjan Mohorič Aleksander Kernštanj Marjan Mohorič, predsednik režijskega odbora: »Neizmerno sem vesel, da nam je ta velik podvig, kljub nasprotovanju nekaterih, uspel. Cesta je sicer bila že pred tem asfaltirana, vendar so jo zob časa in obremenitve močno načeli in bi jo bilo potrebno kmalu obnoviti. Že staro pravilo pa je, da tisto, kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, in tega smo se držali tudi mi. Izkoristil bi to priložnost in se vsem še enkrat zahvalil za pomoč in razumevanje. Se posebna zahvala pa velja Cestnemu podjetju Celje in njenemu direktorju, ki so kot dobri sosedje ponudili ogromno pomoč za dosego našega cilja. Aleksander Kernštajn, direktor Cestnega podjetja Celje: »Pri tej akciji, ki jo danes vsi skupaj zaključujemo na tako svečan način, gre za normalno sodelovanje, saj v tem kraju skupaj živimo, delamo. Mi imamo tukaj kamnolom, kar pomeni, da uporabljamo te surovine in če s tem pridobivamo dohodek, je pravv da na nek način to tudi vračamo kraju. Če je kraj v razvoju in se ob tem razvija tudi delovna organizacija, kije v kraju, potem je skupno sodelovanje vedno dober rezultat. Seveda pa takšno sodelovanje ne pomeni samo dajanja denarja, ampak gre za sodelovanje in razumevanje enega in drugega. Kajti vsak ima svoje probleme, vsak ima svoje potrebe in če jih uskladimo, probleme razumemo in jih skupaj rešujemo, je rezultat vedno pozitiven. Tako je bilo tudi pri tej cesti. Cesta je za nas pomembna, ker gre okoli kamnoloma, gre pa tudi za ljudi, ki so najbližje našemu predelovalnemu prostoru. To pa tudi pomeni, da je vzdrževanje dobrih sosedskih odnosov za ene in druge zelo pomembno. Tako je in bo tudi v prihodnje...« Emil Grobelnik, član režijskega odbora: »Zelo sem vesel in srečen obenem. Po letu in pol vloženega truda krajanov in mnogih drugih smo akcijo uspešno pripeljali h kraju. Presrečen pa sem tudi zaradi tega, ker so nekateri v tem kraju spodbijali ta projekt. Ni nam žal truda, denarja in časa, saj imamo sedaj cesto, ki nam bo omogočala prijetnejšo, predvsem pa varnejšo pot v dolino in nazaj...« -DAR- Krajani Polzele so tudi letos počastili krajevni praz-. nik, 2. oktober, ki ga praznujejo v spomin na ustreljene Polzelane leta 1942 v Mariboru. Osrednja slovesnost letošnjega praznika je bila slavnostna seja sveta in skupščine KS. Govoril je predsednik sveta KS Polzela Stanko Novak, ki je najprej omenil pomen praznovanja, nato pa govoril o delu, ki so ga opravili od lanskega pa do letošnjega praznika ter o načrtih za prihodnje. Tako so lani modernizirali cesto Ločica-Breg ter zgradili pločnik od Brega do Polzele. V teh dneh pa obnavljajo vodovod v središču Polzele, kar je tudi največja naložba iz programa krajevnega samoprispevka. Pričeli pa bodo tudi strokovna ureditvena dela v parku Senek. Obnova vodovoda se bo pričela z zamenjavo primarnega cevovoda od Polzele do Brega, dela pa bo opravila žalska Komunala. Na slovesni seji so podelili letošnja priznanja in pohvale, ki sojih prejeli: Hilda Pfeifer, Stanko Štorman, Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela, Jože Vrečko, Martin Steiner in Turistično društvo Polzela. Učenci pol-zelske osnovne šole so pripravili bogat kulturni pro- gram' T. Tavčar Predsednik sveta KS Polzela, Stanko Novak, podeljuje priznanje Jožetu Vrečku. Obnavljajo cerkev Sv. Miklavža Cerkev sv. Miklavža na Vinskem vrhu (Vimperku) se prvič omenja šele v stras-burškem vizitacijskem protokolu iz leta 1545, je pa po vsem videzu starejša in sega verjetno v štirinajsto stoletje. Ker jo to cerkev, ki spada pod polzelsko župnijo, že zdavnaj načel zob časa, so se na Polzeli odločili, da jo bodo obnovili in preprečili nadaljnje propadanje. Do sedaj so uredili streho na cerkvi in zvoniku, sedaj pa obnavljajo zunanjost. tt OdG Trgovsko podjetje p. o. [MBu ” Savinjski magazin Žatee” Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec KAKOR JE V GLASBI, TAKO JE TUDI PRI HRANI. NASPROTJA SE LAHKO POVEŽEJO V KONCERT IN HARMONIJO. VSAKO SOBOTO VAS NA PRIJETEN VEČER OB GLASBI IN DOMAČI HRANI VABIMO V RESTAVRACIJO BLAGOVNICE POLZELA. RESTAVRACIJA JE OB SOBOTAH ODPRTA DO 23. URE, PO ŽELJI GOSTOV PA DELOVNI ČAS TUDI PODALJŠAMO! DOKAZALI VAM BOMO, DA JE NI VEČJE LJUBEZNI, KOT JE LJUBEZEN DO HRANE! Rekli se Na Polzeli praznovali TRAGIČNE USODE HRVAŠKIH BEGUNCEV Preboldski hotel trenutno njihov dom »... hvala vam za vse, kar ste storili za nas...« Sosednja Hrvaška krvavi. Agresorska jugoslovanska armada skupaj s srbskimi paravojaškimi skupinami ali četniki, kot jih sami imenujejo, kot za stavo uničuje, vse kar ji pride pod roke. Pokopana so vsa moralna in etična načela civilizacije. Na ekranih vsak dan spemljamo nerazumna grozodejstva, ki jih človek kot razumno bitje ne bi smel početi. Zal se vse to dogaja pred očmi Evrope, na njenem pragu, ki postaja iz dneva v dan bolj krvav in sramoten za tako opevano evropsko demokracijo. Haaška konferenca, obiski parlamentarcev, sklenjeni sporazumi o premiiju... to so dejanja, ki naj bi končno ustavila morijo, žal pa pravih rezultatov ni. Ljudje umirajo, njihove hiše gorijo, vasi so zravnane z zemljo. Kako dolgo še? To je vprašanje, ki si ga vse pogosteje zastavljamo tudi mi v Sloveniji, saj število beguncev iz kriznih območij vrtoglavo narašča. Nudimo jim vso možno pomoč, je pa to breme, ki ga bo naša obubožana država vedno težje prenašala. Ne glede na to pa smo in moramo biti ljudje in po vseh svojih močeh pomagati, da imajo ti ljudje vsaj hrano in streho nad glavo, še zlasti, ker gre za otroke in žene. Za begunce v naši občini je več ali manj dobro poskrbljeno. Precej je takšnih, ki so našli svoj začasni dom pri svojih sorodnikih, znancih in prijateljih. Nekaj družin pa je tudi v preboldskem hotelu. Prav na dan našega obiska so se sešli' z odborom krajevnega Rdečega križa, ki bo po svojih močeh poskušal pomagati in jim zagotoviti najnujnejše. Srečanje je bilo toplo, človeško, z veliko mero sočustvovanja. To pa tem ženam in otrokom veliko pomeni, saj jim vliva vero in upanje, da bo tudi za njih posijalo svobodno sonce. Njihovi domovi so porušeni in požgani, ohranili pa so življenje, to pa je za sedaj najvažnejše, saj, kot pravijo, se vse lahko naredi, človeškega življenja pa se ne da obuditi. Njihove zgodbe so presunljive, ko jih človek posluša ga mora, če ima v sebi kaj humanosti, stisniti pri srcu. Tudi če hočeš samo navidezno ostati neprizadet, ti to težko uspeva ob pogledu na kopico otrok, ki se ob najmanjšem trušču ali poku zdrznejo in s strahom pogledajo kvišku. Granate, izstreljene na njihove domove in okrog njih, bodo še dolgo ostale v spominu. Vojna jih je prizadela, v njihovih srcih pa bo ostalo pritajeno sovraštvo do tistih, ki so povzročitelji gorja. Zgodovina se ponavlja, vendar ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Sedimo pred televizoijem v hotelu, matere z majhnimi otroki v naročju, in solznih oči poslušamo poročila HTV. Na ekranu se vrstijo prizori iz Vu-kovaija, Vinkovcev, Osijeka, Gospiča, krajev, kjer je stal njihov dom, sedaj pa je to le še kup zidovja in zoglenelega ostrešja. Na dan pridejo njihove žalostne usode. Z izpovedjo se olajšajo. Postane jim lažje pri srcu, čeprav solze kar same silijo iz oči. Ob meni sedi Dragica Miškovič iz Osijeka, v naročju ima 17 mesecev staro hčerko, z njo pa je tudi 13-letni sin. »Ob nenehnem padanju granat, še zlasti potem, ko je bila zavzeta vojašnica, ni bilo več mogoče zdržati. Zaradi otrok sem se odločila oditi iz mesta. Mož je ostal v Osijeku, jaz pa sem se z avtobusom odpeljala v Zagreb. Potovali smo polnih šest ur. Okrog nas so streljali in po stranskih poteh smo se le uspeli prebiti do Zagreba. Tam nas je počakal naš prijatelj in nas z avtom pripeljal v Celje. V Preboldu sem od 4. oktobra. Tu nam je lepo, čeprav domačega ognjišča ne more nič nadomestiti...« Dragica ima telefonsko vezo z možem, zvedela je, da je njihovo stanovanje le deloma poškodovano, take da se bo dalo obnoviti, seveda če ga ne bo zadela kakšna granata, saj je Osijek še vedno tarča napadov agresorske vojske. Podobna usoda, ali pa še bolj tragična, je doletela druge naše sogovornile. Anita Medved iz Karlovca je v Preboldu s petimi otroki in z mamo. »Tudi mi smo po številnih dnevih in nočeh, prebitih v zaklonišču, in potem, ko so poleg nas začele padati granate, pobegnili iz mesta. Prijateljičin mož je posodil avto, na hitro smo spotoma pobrali mamo, prijateljevega sina, dva moja in dva prijateljičina otroka. Vse do Ozlja so nas spremljale detonacije granat. Med potjo nas je večkrat ustavila hrvaška policija, potem pa tudi slovenska. Vsi so bili z nami zelo prijazni. Ustavili smo se na Polzeli, bila je že noč, in nismo vedeli, kam naj gremo...« Anita in njeni so se tako znašli v Preboldu. Ostali so brez doma, njihova hiša je porušena, prav tako tudi mamina. Kljub vsemu pa pravi: »Samo da bi bil končno mir, vrnili bi se in vse na novo postavili, pa čeprav bomo delali dan in noč.« Anica Klarič je iz okolice Vukovarja, mesta, ki je postal simbol hrvaške obrambe in ga mnogi primeijajo s Stalingradom. Tudi ona se je pripravljena vrniti med ruševine svoje hiše, ki sta jo s skromnimi sredstvi 14 let gradila z možem, ki sicer dela v žalskem Juteksu. »Bilo je strašno, z vseh strani so padale granate, streljalo in ubijalo se je, kot da smo ljudje le številke. Trideset vozil 2 vojaki je prišlo v vas in pibijalo vse, kar jim je prišlo pod roke. Jaz sem le nekaj dni prej z otroki pobegnila, če bi Švica in Slovenija sta si zelo podobni Tako meni g.Trautgot Bidermann iz Švice Ko seje pri nas zopet mudil g.Trautgot Bidermann iz Švice, sem ga zaprosil za pogovor, pri čemer nama je delno pomagala prevajalka ga. Milena Poberžin. G. Bidermann je pojasnil namen kluba SLO VIC A, katerega duhovni oče je in ki ima sedež v Žalcu, rezultati slovensko-švicarskega sodelovanja pa so že vidni. Bil je pobudnik peticije z več kot 5800 podpisi za švicarsko priznanje Slovenije. Sedaj se pripravljajo na obisk švicarskih časnikarjev v Sloveniji in za sodelovanje turističnih agencij Ziiricha in Žalca, ki bo še tesneje povezalo Slovenijo in Švico. Poln je vsemogočih idej, ki naj bi kar najbolj zbližale obe deželi. G. Bidermann se že več kot dvajset let ukvarja s časnikarstvom, od tega deset let s slovensko problematiko. Leta 1981 je prišel na Koroško, ko je tam stopil v veljavo zakon o dvojezičnem šolstvu. Tako se je pogosto mudil na Koroškem in pri tem dobro spoznal Slovence. Naredil je obširno poročilo o življenju Slovencev na Koroškem in se z njimi tudi zbližal. O njihovi problematiki je pisal v mnogih časopisih nemško govoreče Švice, prek katerih so ga spoznali naši zdomci, ki so ga povabili medse in ga seznanili s svojimi društvi Planiko, Sočo in ostalimi. Od takrat je vedno rad delal s Slovenci. Ob vračanju na Koroško se je seznanil z mnogimi Slovenci in se z njimi spoprijateljil, med njimi z Milanom Šturmom, ki ga je povabil na kongres ZKS, od koder je poročal za nemško govorečo Švico. Pozornost na kongresu so mu vzbudili elegantno oblečeni ljudje in sam pri sebi KI lil ! mUr si je dejal, da to ne more biti prav delavska partija. Zaradi njegovega videza (spominja na Marxa) pa je krožila šala, da kongres mora biti uspešen, če se ga je udeležil sam Marx. Izredno gaje presenetil samokritičen uvodni referat, ki ni imel nič skupnega s stalinističnimi vzhodnjaškimi partijami. Na kongresu seje srečal tudi z mnogimi slovenskimi politiki, med njimi tudi s Smoletom, s katerim je naredil tudi intervju. Že tedaj sta se pogovarjala o strankarskem pluralizmu, čeprav v Sloveniji še ni bilq_ današnjih strank. Takrat se je pojavilo gibanje mladih, pa zelenih, mirovnikov in drugih. Smole mu je zagotovil, da Slovenija hoče in mora v Evropo, kar mu je' bilo tako všeč, da je stike z njim obdržal. Prihajati je začel v Ljubljano k Smoletu ali Jegliču in "ob tem naredil vrsto intervjujev, med njimi z nadškofom Šusterjem in s Frasom. Spoznal se je tudi s Kmeclom, k njemu v Švico pa je prihajal France Tomšič, ki je v g. Bidermannu vselej našel dobrega svetovalca. Tako je torej vzljubil Slovenijo, v kateri se je porajala večstrankarska pomlad. Meni, da sta si Švica in Slovenija podobni, zato bi morali s pridom uporabiti švicarske izkušnje, posebej nemško govorečega področja. Zelo koristno je, da se obiskujemo, se pogovarjamo, izmenjujemo mnenja, izkušnje ter z odprtimi očmi kreativno ustvarjamo nove vrednote. Pravi, da bi se tudi Švicarji lahko marsičesa naučili od nas, zlasti kar se tiče kmetijstva. In kako gledajo na to njegovo navezanost na Slovenijo Švicarji in njegovi prijatelji? Pravi, daje za mnoge Slovenija še zelo daleč, le bežno vedo, da je nekje Jugoslavija, ki je ni več in da je bila Slovenija njen del. Počasi pa se Slovenija le prebija iz anonimnosti. Morali bi se še bolj na široko obiskovati in spoznavati. Veliko bi pri tem lahko pomagal tudi tisk, zato pričakuje, da bo potem, ko se bomo bolje spoznali, sodelovanje plodnejše. Sam sedaj poučuje nemščino na eni izmed ziiriških šol, na kateri so tudi slovenski otroci. Ob podpisovanju peticije za osamosvojitev gaje eden od kolegov pobaral, ali lahko tudi sam kaj pripomore k temu. G. Bidermann mu je dejal, naj podpiše peticijo, kar je tudi storil, enako pa so naredili vsi na šoli. Ko jih je povprašal, če bi hoteli z njim v Slovenijo, so se precej odločili. Tako nas bodo kmalu obiskali. G.Traugot Bidermann je torej odprl vrata Švicarjem v Slovenijo in obratno, za kar smo mu hvaležni, sadovi dobrega sodelovanja pa bodo le-to še bolj utrdili. I. Jurhar ostala v vasi, danes morda ne bi bili več med živimi. Tu med vami vseh teh grozot ni več. spomini pa so močni in boleči. Prebujamo se v snu in s strahom poslušamo v noč...« Tako kot vsi, s katerimi smo se pogovarjali, tudi Anica pravi, da jim tukaj nič ne manjka, da so ljudje prijazni in jim pripravljeni pomagati, vendar ji je neprijetno biti v breme, a zaenkrat si ne zna pomagati. Edini odrasli moški, sicer precej znani skladatelj in glasbeni profesor, je Josip Kailer iz Gospiča. V Preboldu je sku-pgj s soprogo, hčerko in 5-me-sečno vnukinjo in vnukom. Tudi njihova hiša je tako poškodovana, da življenje v njej ni več mogoče. Josip bi konec leta odšel v pokoj, za sabo pa ima več težkih operacij, tako da ima status begunca, čeprav bi prav rad pomagal svojim pri obrambi domovine. »Mi smo zbežali iz Gospiča, ko se je nanj začel srditi napad. Že pred tem so na nas streljali z minami, vendar so preživeti dnevi v zaklonišačih opravili svoje. Poleg tega so tri granate zadele našo hišo, tako da nam ni kazalo drugega kakor zbežati. Jugo-vojska je pritiskala z vso silo in le nekemu dobrotniku se moramo zahvaliti, da smo se prebili do Karlobaga. Nato do Zagreba in od tam v Celje oz. Prebold. V svojem imenu in v imenu vseh nas se iskreno zahvaljujem vsem Slovencem za izkazano gostoljubje.« Tako Josip Kailer, ki še dodaja, da je pripravljen komponirati, prepisovati ali karkoli početi, samo da bi se počutil koristnega. Usode beguncev so del naše sedanjosti, so realnost, ki je ne moremo spregledati. Poskušajmo se postaviti v njihov položaj in lažje jih bomo razumeli. Človečnosti, v pravem pomenu besede, ni nikoli dovolj. Darko Naraglav PO SLEDEH ZAPISA Žalska rojakinja in njen vsakdanji kruh MARIJINO ZNAMENJE V PREBOLDU Nepozabna nedelja Nedelja, 6. oktobra, je bila za vernike in tudi druge krajane Prebolda in okolice dan, ki ga ne bo lahko pozabiti. Nanj bo spominjalo Marijino znamenje, ki je po 49 letih s pomočjo krajanov in mnogih drugih zopet postavljeno v župnijsko-kra-jevno središče, na mesto, kjer je nekoč že bilo. Že pred leti je to namero hotel uresničiti takratni župnik Ivan Svet-ko, vendar mu čas ni bil naklonjen. S spremembo političnega sistema, večstrankarstvom in demokratičnostjo ter zmago krščansko-demo-kratske stranke znotraj Demosa je v tem pogledu zavel nov veter, ki je sedaj viden ob vsakem koraku. Cerkve in druge sakralne spomenike zopet obnavljajo in ohranjajo za poznejše rodove. Marijino znamenje stoji na mestu, kamor so ga leta 1880 postavili takratni šentpavelski prebivalci. Dolg do prednikov je tako poplačan. Že takrat, ko so ga prvič postavljali, njegova cena ni bila majhna. Zanj je bilo treba odšteti nad 800 goldinarjev. Letna plača podeželskega kaplana pa je bila vsega 10 goldinarjev. Krivci za odstranitev Marijinega znamenja so bili okupatorji leta 1942, ki so mislili, da bodo kip kot surovino lahko uporabili v vojni industriji. Ugotovili pa so, da je litoželezen in tako je vse do letošnjega leta stal v cerkvi. Marijin kip je dolg 2,2 metra in je bil ulit na Moravskem. Pred ponovno postavitvijo so ga obnovili delavciFeralita, pozlatil pa ga je mojster iz Šentjurja. Načrt za šest metrov visok kamnit podstavek je na podlagi slik iz leta 1934 izdelal Zavod za naravno in kulturno dediščino ♦Celju. Izklesali so ga delavci podjetja Marmor iz Sežane, vrsta kamna pa je bila izbrana po zapisu šentpavelske farne kronike. Svečanosti ob ponovni postavitvi Marijinega kipa se je udeležilo mnogo ljudi. Kip je blagoslovil škof dr-. Jožef Smej iz Maribora, prišlo pa je tudi veliko duhovnikov iz deline in od drugod. Prijetno vzdušje so naredili godbeniki in pevci. Zbranim je spregovoril predsednik župnijskega gospodarskega sveta in tako zaokrožil ta izjemen kulturni dogodek, ki se je nadaljeval v prijetnem vzdušju še nekaj ur. D. Naraglav Ljerka Bizilj v nemilosti na slovenski televiziji Pred meseci smo v Savinjčanu pisali o Ljerki Bizilj. Takrat so jo na natečaju slovenske revije Jana razglasili za Slovenko leta. Zalčanom je prav godilo, daje njihova rojakinja dobila ta blesteč naslov, Ljerka pa je v tistih časih blestela tudi na naših televizijskih ekranih. Ta enfant terrible slovenske televizije pa se je pojavljal s svojimi novinarskimi izdelki vedno bolj poredko, včasih pa smo jo videli v zanjo zelo netipičnem položaju, kot je moderatorka pri pogovoru slovenske in hrvatske delegacije Stranke demokratične prenove. Tudi večerna Žarišča, ki so bila nekdaj njena oddaja, je vodila vse redkeje. In ko seje zadnjič pogovarjala z ministroma Janšo in Bavčarjem, so si slovenski televizijci privoščili majhno tehnično napako, saj so dvakrat zavrteli isti stavek vodje Demosa, dr. Jožeta Pučnika. V hiši slovenske televizije pa so menili, da je to Ljerkina napaka. Tako se vsiljuje mnenje, da je Ljerka Bizilj, sicer profesionalna novinarka, padla v nemilost. Ljerka, kakšno delo pravzaprav opravljate na slovenski televiziji? »Novinarsko.« Vendar ste bili včasih več na malih zaslonih. Govori se, da ste padli v nemilost? »Na tej televiziji sem bila vedno v nemilosti. Tako je bilo pred volitvami in po njih. Če pa že kdaj nisem v nemilosti, takrat si to mesto izborim sama.« Pa kljub vsemu - zadnji čas je na Slovenskem javni duh burila afera zaradi odstopa Rudija Šelige z mesta predsednika Sveta RTV. Šeligo je očital novinarjem, da so skupščinsko dvorano zapustili skupaj z opozicijskimi poslanci. »To vsekakor ni res. Za to obstaja dokaz, posneta kaseta, ki so si jo ogledali tudi člani Sveta RTV, ki so na tisti seji glasovali proti Šeligi. Vendar se mi v isti sapi zdi skrajno neodgovorno, da se predsednik Sveta RTV spušča v takšne podrobnosti. Sicer pa, hvala bogu, da je takrat šla ekipa novinarjev iz skupščinske dvodrane skupaj s poslanci opozicije. To je bila namreč edina stvar, ki se je tisti dan fes zgodila v skupščini, saj je takrat v skupščini vladal medijski dolgčas.« Ali je vaše delo v dnevno informativnem programu usmerjeno s strani vladajoče politike? »O tem težko kaj rečem, saj nimam pravzaprav nobenih stikov s temi strukturami. So pa to nedokazljive stvari. Nedokazljive so bile pred spremembo sistema, ko so se sprenevedali okoli tega, kakšen vpliv ima ŽK na televizijsko politiko, in tako je tudi sedaj. To je vzdušje, ki ga ustvarjajo in vnašajo v to hišo. Moje osebno mnenje je, da imamo Slovenci izjemno smolo, da je to prehodno obdobje vrglo na površje nekatere vodilne ljudi, ki strokovno niso usposobljeni za vodilno delo.« Ko smo že pri vodilnih ljudeh: dr. Janez Jerovšek je kot novi šef na televiziji le-to hotel popolnoma centralizirati. »To še vedno hoče. Zaradi tega tudi ne dovoli, da bi televizija imela glavnega urednika, ker to vlogo sedaj opravlja sam skupaj z direktorjem televizije in na ta način poskuša neposredno vplivati na to, kar se dela v raznih televizijskih redakcijah. Res je, da bi bilo treba včasih kako dejavnost tudi združiti, vendar potem ne vem, zakaj tudi Delo in Dnevnik nimata skupnega glavnega urednika, saj morata imeti radio in televizija skupnega.« In kako se bo vse to izteklo? »To je projekt bolnikov, to je projekt, kije obsojen na propad. V tej hiši so od nekdaj težili k temu, da bi segli od vrha pa vse do zadnje vesti, kar pa je praktično nemogoče. Če hočemo imeti televizijo, potem jo moramo sodobno organizirati, sicer bo to televizijo imel nekdo drug.« Kako bi naj taka televizija izgledala? »Vsekakor ne sme biti vodena navzdol, od generalnega direktorja, ampak mora biti razdeljena po programih, ki pa morajo med sabo velrko bolj sodelovati, kot do sedaj. Redakcije vsekakor ne morejo biti fevdi. Poglejmo si na primer nedeljski večer na slovenski televiziji. Program, kakršen je sedaj, bi bil primeren le za nedeljsko popoldne, saj je nedeljsko večerna oddaja nekaj čisto drugega kakor oddaja Zdravo. Na drugih televizijah ob tem času vrtijo glasbo, šport, pri nas pa se ti dve dejavnosti nikakor ne moreta dogovoriti za sodelovanje.« Na slovenski televiziji preživljate tudi afero dvojnih plač? »Pri nas imajo najboljši status birokrati, ne pa novinarji. To je narobe, saj se iz dobrega novinarja vedno poskuša narediti birokrata, ki se mora ukvarjati z dnevnicami, honorarji in podobno. Sicer pa se po hiši govori, da se delita dve kuverti, ko pa smo zahtevali, da povejo merila, po katerih se tako dejanje lahko opraviči, tega seveda nismo doživeli. Meni se ta način plačevanja zdi zelo v redu, samo da morajo biti ob tem obvezno razložena tudi merila, po katerih se tak zaslužek deli. Na žalost dobivam samo eno plačo.« Kaj je treba storiti z informativnim programom, saj večina kritik leti prav nanj? »Potrebne bi bile tako programske kakor tudi kadrovske spremembe. Kar zadeva kadre, bi bilo treba televizijo odpreti mladim ljudem, samo da se za plačilo, ki ga ponujamo, danes težko dobi že narejene ljudi. Kar pa zadeva program, se mi zdi, da glede na čas, v katerem živimo, in glede na spremembe, katerim smo priča, program ne ustreza. Se vedno imamo na sporedu iste oddaje kot nekoč, ne odpiramo se, nobene kontaktne oddaje nimamo, čeprav smo jih nekoč že imeli. Še posebej bi bilo tako delo smotrno v času, ko doživljamo razne sistemske spremembe, ko bi bilo treba ljudem razlagati vse od stanovanjskih pa do privatizacijskih tokov v naši državi.« In še klasično vprašanje. Kako si zamišljate vaše delo v prihodnje? »Jaz in še nekaj mojih kolegov smo na tej televiziji zrasli in smo svoje zorenje preživljali v želji, da bomo lahko začeli profesionalno delati. Izkazalo seje, daje čas po volitvah slabši, kot je bil čas kakšno leto pred njim, kar zadeva profesionalnost dela, tako da je prihodnost zelo vprašljiva. Ljudje odhajajo, saj na RTV vladajo anarhija, dezorganizacija, tako da se potem, ko enkrat dopolniš štirideset let, tudi naveličaš otroških vrtcev in sfrustriranih šefov.« Tako nam ne preostane nič drugega, kot da damo času in slovenski televiziji svoj čas. Ali pa preklopimo kanal na našem sprejemniku. Brane Lobnikar FRANC ŽOLNIR # Kolesa so se vrtela 60 let AVGUST PEČNIK Najini poti sta se srečali pred kakšnimi desetimi leti, ko sem kot eden mnogih povprečnih Slovencev po svojih močeh in zmožnostih gradil svoj dom. Ze sam ne vem več, kdaj in v kakih okoliščinah je opravil prvo vožnjo zame, veni le to, da v vseh nadaljnjih letih nisem iskal nikogar druge- ga več. Že to pove o človeku in njegovem delu dovolj. Na najinih skupnih vožnjah, ko sva po našem zmešanem in neurejenem tržišču iskala in dovažala material, sva se tudi veliko pogovarjala. Beseda je dala besedo in tako je v meni košček za koščkom nastajala podoba njegovega zanimivega in dolgega delovnega življenja. Pred nekaj dnevi me je potreba spet zanesla k njemu, toda prvič po dolgih letih sem ostal praznih rok. S prijaznim, toda kar malo žalostnim nasmehom je povedal: »60 let vožnje naj bo dovolj v, v četrtek, 17. 10., sem vrnil tablice.« Gospod Žolnir,- rojen 11. 1. 1913, se je v daljnem letu 1931 prvič resneje srečal z avtom, opravil šoferski izpit in prav gotovo takrat ni slutil, da bo ostal z jeklenim konjičkom tako tesno povezan vse življenje. Od izpita dalje je poklicno vozil tovorni Chevrolet, najprej v službi, od leta 1939 pa kot samostojen obrtnik. Avtomobili so se menjavali, njegova ljubezen do tega dela pa je ostajala. Kako bi sicer brez nje zdržal v tem poklicu toliko časa, brez prekinitve tudi v povojnem času, ko je bil obrtnik gledan skoraj kot razredni sovražnik in je večina obrti na Slovenskem propadla. Leta 1974 je odšel s 35-letnim obrtnim stažem v pokoj, toda po tolikih letih zleze človeku cesta v kri in meso. Velik tovornjak je zamenjal z majhnim perkinsom in kolesa so se vrtela naprej. Tako je nastala podoba, ki sem jo spoznal tudi jaz: majhen tovornjak s šoferjem, ki je bil vedno dobre volje in natančen kot ura. Ravno ta natančnost me je vedno znova spravljala v začudenje, saj vsi uporabniki današnjih obrtnih uslug vemo, da natančnost ni bila niti jugoslovanska in tudi ne več slovenska vrlina. Deloma je gospoda Žolnirja k natančnosti vzgojila predvojna konkurenca, za katero pravi, daje bila izredno močna, v veliki meri pa prav gotovo tudi njegova ljubezen do tega poklica, saj bi po lastni izjavi, če bi mu bilo dano, še enkrat v življenju postal šofer. Če delo opravljaš s takšnim notranjim zadovoljstvom, ga ni mogoče opraviti drugače kot dobro. S takšno izjavo o svojem življenjskem delu se lahko v današanjem nezadovoljnem času pohvali malo ljudi. Najbrž je tudi to razlog, da je kljub svojim letom tako vitalen in tudi po svojem načinu mišljenja prav nič star. Mislim, da govorim v imenu mnogih, če zapišem: »Prisrčna hvala za vse in še na mnoga zdrava delovna leta, gospod Žolnir!« Janko Germadnik HCj « E Gospodar največje kmetije v Gorci Harmonika postaja del njega Harmonika je inštrument, ki lahko naredi prijetno vzdušje brez pomoči drugih glasbil. Razveseljivo pa je, da je ta glasbeni inštrument vse pogosteje v rokah mladih, kar je poroštvo, da se igranja harmonike še dolgo ne bo pozabilo. Da je tako, pa imajo veliko zaslug narodnozabavni ansambli, glasbene šole in tekmovanja harmonikarjev. Tudi Mitja Štefančič iz Pernovega sodi med perspektivne mlade harmonikarje, kar je doslej že večkrat dokazal. Mitja igra diatonično harmoniko. Igrati je začel pred štirimi leti in danes je že pravi mojster. Ima le 12 let, v šolo hodi v Petrovče, glasbeno pa se izobražuje v glasbeni šoli v Ve-lenju. Ljubezen do glasbe je del njega, zapisal se je harmoniki in igranje nanjo postaja življenjska potreba. S svojim igranjem že sedaj razveseljuje stare in mlade, prav gotovo pa bo z znanjem, ki si ga pridobiva v glasbeni šoli in ob vsakodnevnem igranju doma, postal uspešen glasbenik. Morda bo to tudi njegov poklic? Naj bo kakorkoli. Mitja je sedaj še otrok in težko je reči, kam ga bodo potegnile življenjske usode. Za sedaj je važno, da igra in da s svojim igranjem bogati in razveseljuje svojce in sošolce. Srečanje z Mitjem Štefančičem je bilo kratko, prav gotovo pa ne zadnje.-Če ne prej, ga bomo lahko srečali na kakšni prireditvi ali tekmovanju mladih harmonikarjev. D. Naraglav Trta, živinoreja in predelava mleka so vir zaslužka Visoko nad Pireškim kamnolomom, v Gorci, stoji domačija Avgusta Pečnika, trdnega in zadovoljnega kmeta, ki kljub sedemdesetim križem še vedno uspešno gospodari na svoji kmetiji, ki sodi med največje v tem koncu Savinjske doline. Do njegove domačije in sinove nove hiše vodi sedaj lepa in široka asfaltirana cesta, ki so jo pred kratkim odprli za promet. Za Avgusta in njegovo družino je bil to poseben dogodek, pridobitev, ki se ne da opisati z besedami. Se ne tako davno nazaj je bilo življenje tu gori izredno težavno. Do njih je vodil le kolovoz, do domačije pa je bilo moč priti samo z voli, danes oz. že nekaj let nazaj pa je tudi pri njih posijalo drugačno sonce. i, I Z Avgustom se pogovarjava pod napuščem hleva, v katerem je 14 govedi, polovica krav molznic. Žaradi oddaljenosti mleka ne oddajajo, ampak ga sami predelujejo v skuto in smetano in s tem dosežejo tudi višjo ceno na tržišču. Kmetija našega sogovornika leži na precejšni površini. Obsega 15 hektarjev mešanega gozda in okrog 6 hektarjev obdelovalne zemlje in pašnikov. Njiv je okrog dva hektarja, na njih pa v glavnem pridelujejo silažo in vse tisto, kar rabijo doma. Kramljanje z Avgustom je prijetno. Govoriva o tem in onem, pri tem oživljajo spomini na njegovo mladost, ki jo je preživljal v teh hribih. »Čeprav je bilo življenje težko, saj ni bilo ne vode in ne elektrike, je bilo po svoje kar lepo, seveda pa se vsega tega ne da primerjati s sedanjostjo, pravi Avgust. Ko je on prevzel kmetijo, tega še ni bilo. Potem pa je počasi prišla elektrika, voda in cesta. Danes imajo trdno kmetijo, na kateri poleg Avgusta in njegove žene složno delajo tudi njuni otroci - hčerki, ki imata hiši v bližini, in sin, ki si je doma postavil veliko in lepo hišo in bo nasledil kmetijo, ki tako prehaja iz roda v rod. Najrazličnejši stroji in pripomočki, ki so shranjeni pod kozolcem, kažejo podobo dobro opremljene kmetije. Z njimi je delo mnogo lažje in hitreje opravljeno. Tako rekoč ničesar jim ne manjka. Kot pravi Avgust, brez posebnih problemov obdeljuje-jo svojo zemljo in iz nje potegnejo vsaj toliko, da lahko normalno živijo. Glavni vir njihovega zaslužka je živinoreja, del sredstev pa jim prinese tudi gozd, nekaj malega tudi vinograd oziroma vino, ki ga prodajo. Tega imajo, če je letina dobra, tudi do 3.000 litrov. Da je okusno in pitno, ni potrebno posebej poudarjati, saj so tu ugodni pogoji za trto. Sicer pa sva z Avgustom tudi zvrnila vsak svoj kozarček ter nazdravila novi asfaltirani cesti in dvorišču, na katerem odslej ne bo več blata. Oči mojega sogovornika so ob pogledu na cesto in domačijo rahlo solzne. Tudi glas ga nekoliko izda, da njegovo srce joka od sreče. Pogled mu roma v dolino, sam pa se verjetno počuti kot kralj na planini visoki, na domačiji, ki je del njega in bo takšna ostala vse do konca njegovih dni. Čeprav so tu že leta, pa človeka, kot je Avgust, še ne izdajajo preveč. Ljubezen do zemlje ga dela krepkega in močnega. Trda mladost, vojna in sedem let vojaščine ter nenehna borba za obstanek so ga naredili odpornega. Zaželimo mu tudi mi, da takšen ostane še dolgo ter tako uživa sadove svojega dela. Srečno Avgust, in na svidenje ob naslednji priložnosti. Darko Naraglav Prireditev, ki druži in ohranja voljo V času mednarodnega obrtnega sejma v Celju, 21. septembra, je bilo v Celju V. srečanje pihalnih orkestrov celjskega območja, organizirala pa sta gavZdruže-nje pihalnih orkestrov celjskega območja Žalec in Zveza kulturnih organizacij Žalec. Srečanje je običajno konec pomladi, vendar pa sta bila organizatorja prisiljena prireditev prestaviti zaradi znanega vzroka - agresije na Slovenijo. Na srečanju je sodelovalo deset orkestrov (v združenje jih je včlanjenih sedemnajst). Našo občino sta zastopali Godba na pihala rudarjev-keramikov Svobode Liboje pod vodstvom prof. Janoša Rasiewitza in Godba na pihala Zabukovica pod vodstvom Franca Tratarja, st. Ob deveti uri so na enajstih različnih krajih v mestu igrali prosti program, ob 10. uri pa so se v povorki vračali proti Tomšičevemu trgu in približno čez pol ure igrali koncertne programe. V zadnjem delu nastopa so vsi orkestri zaigrali skupne skladbe pod taktirko dirigentov Marina, Krajnčana in Tratarja. Srečanje se je na Tomšičevem trgu končalo šele proti 14. uri, nato pa so vsi skupaj odšli h gostitelju, Kulturnemu društvu Ljubečna. Vsi sodelujoči so si bili enakih misli: srečanje mora ostati! S težavami so se godbeniki vedno ubadali, saj so tudi njihova dejavnost, poslanstvo in igranje nastala iz nuje v borbi za svoje pravice. Ker je prireditvena dejavnost sicer zmanjšana, naj živi vsaj tista, ki druži in ohranja voljo. Po oceni predsednika in tajnika ZPO Slovenije je bilo to najboljše srečanje v R Sloveniji. JoCk O DELU ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ ŽALEC Zaenkrat volja še ne upada Na Zvezi kulturnih organizacij Žalec se v teh dneh vrstijo sestanki strokovnih odborov za posamezne dejavnosti. Na pragu nove sezone bodo ocenili prejšnjo in si zastavili bodoči program. Seveda je vse odvisno od financ, ki se pridno krčijo, vendar - volja še ne upada! To daje upanje, da bo ljubiteljstvo tudi na žalskem še živelo. VII. polovici letošnjega leta se nam torej obeta vrsta zanimivih prireditev. Najprej moramo omeniti gledališki abonma za odrasle in učence osnovnih šol (vse prireditve bodo v Domu II. slov. tabora Žalec), pa revijo domačih ansamblov meseca novembra v Libojah in letno konferenco zveze. Kot smo že pisali, je bila konferenca predvidena za april, vendar je bila zaradi objektivnih težav prestavljena. Dogovorjeno je, da bo 16. novembra v novem Domu krajanov Tabor. Delegati vseh krajevnih in šolskih kulturnih društev oz. sodelavci v posameznih dejavnostih se bodo lahko seznanili z zadnjo pridobitvijo v Taboru, hkrati pa se seveda pogovorili o marsičem s področja ljubiteljske kulture. Vse prevečkrat pozabljamo na dosežene uspehe med letom. Ko mine prvi vihar navdušenja, se poleže vse, niti sapica ne zapiha več. Zavedati se moramo, da je vsaka nadpovprečnost za sleherno skupino le dodatna skrb in obveznost. Skrb za boljše pa je danes ena glavnih. Morda bolj kot doslej se bo potrebno zavedati, da je ljubiteljstvo temelj vsake nadaljnje profesionalnosti, da pa je dobro ali odlično ljubiteljstvo veliko bogatejše od profesionalizma, saj prihaja iz srca. Zato je tudi program ZKO Žalec že v prvih jesenskih mesecih zastavljen strogo izobraževalno. V septembru seje v Libojah začel seminar za trobila, pihala in tolkala, novembra bodo znanje nabi- rali gledališčniki na medobčinskem seminarju na Šmohorju. Prav tako pa potekajo priprave za začetek 60-urne-ga zborovskega seminarja, v sklopu katerega bodo tudi trije delovni vikendi za zborovodje, ki želijo svoje znanje razširiti - predvsem pa so teme iz deficitarnih znanj. Veliko lepega in zanimivega si bo moč ogledati spomladi, ko se bodo vse jesenske priprave oplemenitile v srečanjih, revijah, predstavah ... JoCk Žalec bi lahko bil... Velenje se to sezono spet ponaša z bogato kulturno ponudbo. Medtem ko se Žal-čani ne morejo odločati med različnimi abonmaji, temveč samo med gledališkimi, imajo Velenjčani na izbiro kar več abonmajev: gledališki, glasbeni in lutkovni; da Na-potnikove galerije, ki vedno vabi ugledne goste slikarje in izvajalce kulturnega programa, sploh ne omenjam. Zakaj v Velenju tako in pri nas drugače!? PRVA KLASA prva predstava abonmaja V ponedeljek, 4. nov. 1991, ob 19.30 si boste lahko v Domu II. slov. tabora Žalec ogledali prvo predstavo letošnjega gledališkega abonmaja v izvedbi SNG Drame Ljubljana PRVA KLASA (režija J. Babič). Predstava je tudi za izven._____ Tam pravijo, da je vse odvisno le od nekaj oz. dveh ljudi, ki sta silno razgibala življenje ljudi v tipično delavskem, rudarskem mestecu. V premislek nam in tistim, ki so za to odgovorni pri nas. Res je, da tudi Celje caplja za Velenjčani. Glasbeni abonma, ki ga ponujajo tudi v našem mestu, obsega samo enega izvajalca: Celjski godalni ansambel in Nenada Firšta. V Velenju pa vabijo različne izvajalce ne le iz Slovenije, temveč tudi iz zahodne Evrope... Tudi naši otroci, ki lahko vsako leto dvakrat peljejo starše v kino gledat matinejo, si zaslužijo in želijo lutkovnega gledališča; saj poleg glasbene šole, ki je za njih delo, in knjižnice, kamor ne morejo zahajati malčki, nimajo praktično ničesar. Pa se sprašujemo, zakaj mladina hodi po gostilnah in se problem alkoholizma širi kot plamen. Jim mar že od malih nog nudimo kaj drugega, kot samo to pot!? Kulturna skupnost bi morala biti vodena profesionalno, nikakor ljubiteljsko. Morda zveni, kot da Žalca ne maram... Zelo rada imam to naše zeleno mesto in njihove prebivalce in ravno zato mislim, da se je treba za boljši položaj in višji nivo življenja boriti; upam, da je tudi vredno. -ika Ukrajinski kozaki na Polzeli V domu Svobode na Polzeli se je predstavil ansambel Ukrajinski kozaki. Za njihovo izvirno glasbo je bilo veliko zanimanje, k čemur je pripomogla tudi oddaja Zdravo, ki je ansambel predstavila širši javnosti. Fantje začasno nastopajo v celjskem gledališču v predstavi Škrlatni otok. Temperamentni fantje so s svojo skromnostjo in glasbenim temperamentom ukrajinskih in ruskih narodnih pesmi navdušili polno dvorano obiskovalcev na Polzeli. Nastopili so v ukrajinskih narodnih nošah in kot zanimivost, bosi. Na posnetku od leve so: Artur Azarkijevič / harmonika, Vitalik Osmačko / glavni vokal in kitara in Aleksander Komiserko / tolkala. Koncert je pripravila DPD Svoboda Polzela s pomočjo opreme studia Jaka. Jani Pukmajster ANSAMBEL SIMONA LEGNARJA IZ VINSKE GORE Prepričljivost navdušuje Predraga kultura za kulture željne Zalčane Sicer nisem prepričana, da večina ljudi v tej bogati dolini sploh ve, kaj je prava kulturna vrednost in bogastvo človeka... pa vendarle... vseh ni metati v en koš, ljudje smo hvala bogu različni. Dejstvo je, da si strašansko želimo spadati k zahodni Evropi... Avstrija - Dunaj... so naši zgledi. Pa se sploh zavedamo, kaj vse tiči za zunanjim videzom uglajenega zahodnjaka!? Tradicija in predvsem vzgoja. Vzgoja v družini in vpliv okolja od prvih korakov dalje. Žal ne gre samo za kulturo v smislu odnosa do umetnosti, temveč tudi za tisto osnovno... srčno kulturo človeka. Tu je osnova za vso nadaljnjo rast. Pri spoznavanju in spoštovanju pravih vrednot in tistih, ki jih ustvarjajo. Skozi spoznavanje nastane trdna vez, ki preraste v potrebo posameznika po duševni hrani, hkrati se izostrujeta okus in kriterij. Pri nas pa se širijo ljubiteljske dejavnosti kot kuga in dobesedno okužijo občutljivi smisel za »pravo«. Dela se večkratna škoda. Poleg tega, da največkrat te dejavnosti niso na prav nič visoki stopnji in kvarijo naš kriterij, se še umetnikov, ki se trudijo, da bi narodu nekaj dali, ne spoštuje. Zakaj tudi!? Saj se s tem lahko ukvarja vsakdo, da le ima nekaj prostega časa. Če gledamo na kulturo iz tega zornega kota, je resnično nepotrebna in vsakega dinarja ne- vredna, saj si jo lahko gremo kar sami doma; vrzel pa lahko zapolnimo tudi s cenenimi filmi in mladinskimi festivali, kot na primer »Fuck Off« (Odjebi v prevodu). Vse to živi v žalski občini, za vse je denar in očitno tudi zanimanje... Imamo nov kulturni dom, ki naj bi bil hram in središče kulturnega dogajanja, tisti redki koncerti pa se dobesedno tlačijo v male in neprimerne dvorane, kot na primer v dvorano glasbene šole Rista Savina. Ni da bi obsojali zanimanje občanov, saj so ti dogodki vedno obiskani... in sploh mislim, da je naloga nas, kulturnih delavcev, da pritegnemo čim več ljudi. Ko pa hoče človek kaj narediti, naleti na oviro že pri sami organizaciji. Nepravi ljudje na nepravih mestih! Gledališki abonma je predrag, pravijo. Res, 1.800 dinarjev ni malo za šest predstav, sploh če upoštevamo povprečni dohodek naših občanov. Po drugi strani pa: za vse leto in na več obrokov - pomislite: tudi pivo, ki si ga privoščimo pri »Bucki«, nas stane letno več. Tako kot mi, potrebujejo vsakdanji kruh tudi umetniki, ki nam duševno hrano prinašajo skoraj do hišnih vrat. So mar res samo nepotrebni klovni, ah pa ljudje vredni spoštovanja, kot v vsakem drugem poklicu!? Vsi smo za pohod v Evropo - začnimo z malimi koraki pri nas samih. Ni da bi se vedno hudovali, saj je čisto običajna in pogosta napačna telefonska zveza celo koristna. Tako bi lahko sodila tudi za prvo srečanje s članom ansambla Simona Legnaija iz Vinske Gore, STOJANOM PANČURJEM. Kaj hitro sva se dogovorila, predvsem pa sva bila izredno vljudna. Ko pa sva se sešla čez teden dni, skoraj ni bilo potrebno posebnega predstavljanja, Stojan je dolgoletni član okteta Šentjanški fantje iz Vinske Gore. Zato je tudi pogovor izzvenel v duhu dveh znancev. Odkar je oktet prenehal s svojim intenzivnim delom, iz vinske Gore ni bilo slišati odmevnih stvari v tolikšni meri, da bi razburile javnost. Pa vendar je bilo slutiti, da mi bo Stojan nanizal marsikatero zanimivost. Če se zbero prijatelji, ponavadi družba dolgo ostane skupaj. Tak namen ima tudi Leg-narjev ansambel, v katerem igrajo in pojejo harmonikar Simon Legnar, kitarist Marko Lesjak, Uroš Drev igra bas kitaro, bariton in tudi zapoje, čisti vokalisti pa so Slavko Lesjak, Dani Učakar in Stojan Pančur. Vsi so doma v Vinski Gori. Zanimivo je, da nihče ni- ma posebne glasbene izobrazbe, imajo pa že nekaj izkušenj. S toliko več radovednosti pa tudi s toliko več težavami so se bili pripravljeni spoprijeti in dvakrat tedensko vadijo v pro-' štorih domačega gasilskega doma. Pa tudi GD jim je pred dvema letoma, ko so se prvič zbrali, izredno veliko pomagalo. Stojan je še posebej omenil njihovega mentoija, izkušenega glasbenika iz Vinske Gore, FRANCIJA ŽERDONERJA, sicer vodjo ansambla ŠALEŠKI FANTJE, ki ne štedi s svojo pomočjo pri študiranju novih skladb. Ko sva se pogovarjala o stilu igranja, sva ugotovila, daje originalnost zelo težko najti, kopiranje pa je večinoma slaba zadeva. Torej, nekaj vmesnega je najbolj zdravo, zato tudi v svoj program uvrščajo skladbe Avsenika, Slaka, Bratov iz Oplotnice itd... pri vsaki skladbi pa dodajo nekaj svojega. Imajo tudi lastne skladbe, za katere piše glasbo vodja ansambla, besedila pa so izpod peresa že znanih tekstopiscev Sivca, Malavašiča. Prav z besedili je pri manj znanih ansamblih velik križ, saj jim avtorji ponudijo večinoma ostala be- sedila. Zato želijo igrati originalne ljudske pesmi, ki še niso bile izvajane, to pa bi pomenilo tudi tisto originalnost, za katero sva na začetku mislila, dajo je težko najti. Seveda je našim bralcem boj malo znano, da je za ansamblom iz Vinske Gore že lepa bera uspehov. Letos so zaigrali na znanem srečanju domačih ansamblov v Števijanu in na Ptujskem festivalu. V Štever-janu so bili izbrani za nastop v finalnem večeru. Konkurenca je bila izredna, sama znana imena, za katere pa sogovornik meni, da želijo le pobirati visoke finančne nagrade in nimajo kaj dosti spoštovanja do mary znanih skupin. Omenim naj, da je finančna nagrada vredna tudi 2 milijona lir. Uspeh za Legnarjeve fante pa je bil izbor v finalni večer več kot pričakovan. Teden dni za Števeijanom so se napotili v Ptuj, dobili srebrnega orfeja in tretjo nagrado občinstva, v Nedeljcu pa smo lahko prebrali o njihovem prepričljivem nastopu. Marsikatero laskavo so slišali na račun svojega igranja, veliko pa jim pomeni pohvala tekstopisca Sivca. Seveda obstajajo tudi načrti. Poleg že naštetih želja o iskanju svojega stila si seveda najbolj želijo nastopiti v VIDEO-MEHU. Z velikim pričakovanjem pa se odpravljajo v Cirkulane, kjer jih čaka nastop na prireditvi PTUJ PO PTUJU (sodelujejo le izbrani ansambli), pa revija domačih ansamblov v Libojah in vrsta drugih. Pridno delajo tudi na posnetkih za radijski arhiv. ‘ Njihov producent je poznani glasbenik prof. Boris Roškar iz Maribora, kjer tudi snemajo. Kaj drugega kot čim več volje, čim več dela in čim manj problemov naj jim zaželim? Še se bomo videli in slišali, muzikanti iz prelepega Šentjan-škega. Likovna kolonija Likovniki - ljubitelji iz žalske, velenjske in celjske občine so se v velikem številu udeležili prve kolonije na Polzeli pod imenom Extem-pero Polzela 91, ki je bila posvečena krajevnemu prazniku. Kar 22 likovnikov je ves dan na Polzeli in v njeni okolici ustvarjalo različna likovna dela, ki so jih nato zvečer razstavili v mali dvorani doma Svobode na Polzeli. Razstavili so okoli 60 del, razstava pa je bila odprta do 14. oktobra. Kolonijo je vodila Jožica Ocvirk, likovniki pa so se dogovorili, da se drugo leto zopet srečajo. Gori voda! Naredimo nekaj za prihodnost nas vseh. Nam je res vseeno, kje živimo? Med beznicami in njihovimi posledicami ter redko »vzvišeno jaro gospodo«, ki se zapre v svoj visoko ograjeni svet, ko si je nagrabila polne žepe denarja, saj kaj drugega je ne zanima... Nekje vmes smo mi, ki se jezimo, nemočno, brcamo in butamo z glavami v zid. Naredimo nekaj - vsaj poizkusimo... V Gregorčičevi ulici v Žalcu, sredi privatnih hiš ip če-tvorčkov, žalostno propada 25 let staro otroško igrišče. Gugalnice so stare, dotrajane, nesodobne in zato tudi nevarne. Peskovnika praktično ni več, saj so ga večji otroci steptali s kolesi, ko pa revčki nimajo drugega prostora ... Tobogan je nov, toda lesen, kar že leta ni več aktualno, saj se malčki lahko vozijo le po podplatih, sicer strgajo hlače in si pridelajo še kakšno »skalo« v zadnjo plat. Da ne govorimo o sami urejenosti oziroma neurejenosti igrišča. Toda prazno ni nikoli. Živa priča, kako potreben je otrokom svoj prostor pod soncem. Naganjajo jih izpred blokov, iz parkov in iz vsake »flike« trave - nekje pa vendar morajo imeti svoje zatočišče... Kakšna družba smo, da preganjamo in zatiramo svoje največje bogastvo: otroke in mladino!? Toda proti temu igrišču zdaj bijejo bitko okoliški stanovalci. Razumljivo. Večji otroci, ki iz samega dolgega časa uničujejo že tako dotrajana igrala, nagajajo tudi ljudem, ki ob igrišču stanujejo in si želijo zaživeti v miru in brez strahu pred mularijo zasaditi nekaj dreves in rož. Mulcev ni veliko, vendar delujejo zelo vztrajno in domiselno: kradejo sadeže z vrtov in dreves, zmerjajo starejše ženske, lulajo in kakajo pod balkone, pulijo smreke, balinajo s steklenicami in jih razbijajo, kurijo plezala na igrišču - in naganjajo malčke... Razumem, da ljudje tega ne morejo prenašati! Toda rešitev ni v tem, da se igrišče ukine... Če je tako, potem ukinimo vsa igrišča, zaprimo otroke v hiše in jih preženimo v beznice. Prostora je v Žalcu in v najbližji okolici Gregorčičeve ulice veliko. Premnogo neuglednih travnikov, ki niso ne parki in ne zelenice, toda ljudje so proti, da bi se tam gradila nova otroška igrišča. S kakšno pravico so proti!? Zemlja je last družbe in zakaj bi spraševali posameznike, ali jo smemo uporabiti v skupno koristen namen!? Med bloki jim naredimo stezo za rolkanje, drugje kotalkališče in vozišče za kolesa... Imajo fantje prostor za nogomet? Nimajo, praznega prostora pa je dovolj. Na ograjenih in izoliranih prostorih za igro ne bi motili nikogar, obenem pa bi igrišča za najmlajše ostala le njim. Ne ukiniti - narediti je treba več igrišč! Tega v Gregorčičevi pa urediti in opremiti s plezali, saj so gugalnice nevarne in preživete, očistiti in ograditi - pa bomo zadovoljni vsi. Vsi plačujemo prispevke - naredite tudi nekaj za nas! N. R. Naslov v uredništvu CVETLIČARNA NA POKOPALIŠČU V ŽALCU Telefon: 712-130 SPREJEMA NAROČILA ZA 1. NOVEMBER IN NUDI NAGROBNI PESEK Savinjčan v drugo stoletje Redno prebiram vaš časopis. V prispevkih, pod katere se podpiše -jk (?), je večkrat zaslediti netočne ali pomanjkljive podatke. Takšno pripombo imam tudi na pisanje v septembrski številki vašega lista pod naslovom Savinjčan v drugo stoletje. V odstavku, ki govori o umetniškem programu, so napačno našteti izvajalci programa. Med njimi namreč ni bilo recitatorjev, temveč dva učenca, ki sta ob harmonikarski spremljavi gospoda Jožeta Škorjanca zapela pesem Od železne ceste. Je to tiskarski škrat, zamenjava pojmov recitator in pevec ali pa morda namerno eliminiranje? To vam pišem predvsem zaradi tega, ker vem, da imajo tudi OTROCI pravico biti opaženi, posebej še, če se za nekaj zares potrudijo in so pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in še kaj! Prosim, da v naslednji številki Savinjčana objavite popravek in navedete izpadle izvajalce umetniškega programa! Valerija Dolar Pripis uredništva! Vaša pripomba je le delno opravičljiva, saj vseh nastopajočih na tej prireditvi nismo poimensko navajali. Da se netočne in pomankljive informacije pojavljajo pogosto v prispevkih avtorja s podpisom -jk, pa tudi ne drži. Pesem na tej prireditvi sta zapela učenca osnovne šole Šempeter Ana Bojino-vič in Rok Šoštar, za nastop pa ju je pripravila Valerija Dolar. Za opozorilo se Valeriji Dolar zahvaljujemo, neimenovanima, ne namenoma prezrtima nastopajočima pa opravičujemo. Na poletje imamo lepe spomine Oskrbovanci, stanovalci Doma upokojencev na Polzeli smo se odpravili na krajši izlet v Preserje pri Malih Braslovčah. Izlet je bil krajši' zaradi tega, ker smo se ga udeležili samo težko pokret-ni oskrbovanci. Na prikolico smo naložili vozičke, v prtljažnik pa smo naložili pijačo in tudi nekaj za utešitev lakote. Piknik je bil zelo uspešen in čudovito pripravljen. Zahvala gre predvsem gospe direktorici Martini Jurjevec, ki nam je omogočila ta izlet v bližnji prečudovit kraj. Filjalka - etnografska posebnost Med branjem prispevka Filjalka - etnografska posebnost izpod peresa D. N. v zadnji številki Savinjčana sem pričakovala, da bo pisec razjasnil zanimivo in nenavadno ime tega gostišča - Filjalka. Domnevam, da izvira ime iz preteklosti, ko je bila v tej stavbi verjetno nekakšno podružnica, s tujo besedo filijala. Pisec bi to lahko razjasnil, če bi se o tem pogovoril z lastnikom gostilne Verico in Valterjem Zupancem. Druga površnost, ki jo je pisec zagrešil, čeprav se je dokaj na široko razpisal o gostišču, ki si je pridobilo turistični nagelj, je, da sploh ni napisal, v katerem kraju naše občine se nahaja. Meni je čisto slučajno znano, da se gostilna nahaja v Dolenji vasi pri Preboldu. Prepričana sem, da bi marsikdo, ki ni doma v Preboldu, obiskal lepo, prijazno gostilno, če bi vedel, v katero smer naj jo mahne. Občina Žalec je namreč dokaj prostrana. Ne bi bilo napak, če bi v naslednji številki Savinjčana dopolnili omenjeni članek s pojasnilom, zakaj ima gostilna ime Filjalka in predvsem, v katerem kraju jo najdemo. Vlasta Bernik, Žalec Pojasnilo: Gostilna Filjalka je v Preboldu, njen prvotni lastnik Zenier je imel v tej stavbi majhno trgovino, ki se je imenovala Filijala, krajani pa so ji rekli po domače kar Filjalka. d n Enaka zahvala gre. tudi terapevtkama Vilmi in Sergeji, ki sta nam pripravili številne družabne igre. Pripravili smo si celo pevsko revijo. Nekaj utrinkov smo posneli tudi na filmski trak. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez težav. Najbolj nam je nagajal pesek okoli klopi. Če bi bil položen asfalt, bi bili mi vozičkarji dosti bolj pokretni in manj odvisni od terapevtk. Tudi dom je bil zaprt, saj smo bili na izletu sredi tedna. No, vsaj zapravljati nam ni bilo dano. Sicer bi si pa želeli še več takšnih izletov v bližnjo okolico. Fredi-Alfred Resman, Dom upokojencev Polzela Ko nam otrok zboli Svetuje in odgovarja pediatrinja dr. Sva Dolničar Nihče ne ve, kaj se dogajat, to pa kar traja in traja... Ugani, kako se raste, kako se pride do strehe, do lastovke, kako med oblake zaide, med zvezde v daljave in više, še više, v čudne modre višave. Ja, uganimo to mi, odrasli, ki vsak naš dan spreminjamo v solze in obup. Mogoče vedo odgovor nebogljene očke malega begunca, mogoče... Šola se je začela in z njo težave. Tovariši so si »dovolili« športne dneve, pričele so se', prve naloge in prva namišljena opravičila. Ne znam si pojasniti, zakaj ravno pred športnimi dnevi naraste število bolnih otrok. Ali je telesna vzgoja res tak bav-bav? O tem je vredno razmisliti! Pa ne le otroci, tudi starši in gospodje učitelji, skupaj razmišljajmo, čemu tako? Ugani, mar rastejo glave skozi hlačnice ali rokave, ko v tebi nekakšna moč, polna lepote in sreče, proti soncu te vleče... Ker mnoge glave in mnoge roke hitro rastejo, so potrebni sistematski pregledi. Ti so obvezni pred pričetkom šole. O njih so otroci obveščeni, na pregled pa morajo s seboj obvezno ‘prinesti: potrjeno zdravstveno izkaznico, kartonček o cepljenju in seznam prebolelih bolezni. Kartonček o cepljenju je izredno pomemben, saj pove, ali je otrok cepljen proti davi-ci, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in tuberkulozi. Te bolezni na žalost še vedno razsajajo, zato morajo otroci prinesti kartonček o obveznem cepljenju k sistematskemu pregledu, da ugotovimo, ali proti čemu ni bil cepljen. Zadnje čase namreč vse pogosteje ugotavljamo, da vse več staršev »pozablja« pripeljati svoje malčke na obvezno cepljenje ob naročeni uri. Naj jih opozorimo, da s tem škodujejo lastnemu otroku, saj lahko otrok zaradi njihove malomarnosti zboli, postane težek invalid ali celo umre. Poleg tega pa je cepljenje po zakonu še vedno obvezno in so zaradi tega lahko sodno preganjani. Precej otrok preboli različne bolezni, ki niso vpisane v njihov karton, zato prebolele bolezni zapišite na listek, ki ngj ga prineso s seboj. In kako poteka sistematski pregled? Otroke stehtamo, zmerimo višino, kontroliramo vid, sluh, poslušamo srce, pljuča, pregledamo grlo, oči, hrbtenico, stopala pa tudi kri in vodo. Ugotavljamo, da je vse več otrok slabokrvnih, zato predpišemo zdravila, saj je slabokrvnost lahko zelo nevarna. Zmerimo tudi pritisk, ker je visok pritisk pogost tudi v zelo zgodnjem otroštvu. Če je karkoli narobe in je otrok potreben nadaljnjih preiskav, otroka z napotnico napotimo k specialistu, od koder nam je treba izvide vrniti. Kar se tiče teže, so nekateri otroci predebeli, drugi presuhi. Maščobne celice se tvorijo do enega leta otrokove starosti in se nato samo večajo. Otroci morajo jesti raznovrstno hrano, ne le čokolina, čipsov, paštet, smokija. Izredno pomemben je zajtrk, zato naj otrok popije vsaj kozarec toplega mleka in poje kos kruha. Otroci pravijo... dolgočasno je, da bi zrasel, da bi nosil tesne čevlje in se oženil. Odrasli se najprej sovražijo, potem se dolgo kregajo. Pomagajmo jim zrasti v ljudi, ki se ne sovražijo, ampak se imajo radi. Pomagajmo jim zrasti v psihično in fizično zdrave ljudi. Ngj vsakdo med vami skrije v dlan kos otroštva, naj skrivaj s seboj ga vzame in v spominu ga ohrani. A ko nekoč, ko mnogo let bo že prešlo, ko vse dalje bo za nami, ko minili bodojdnevi razigrani, kot da sploh jih ni bilo, ko sprehodi bodo utrudili nas, ko april ne bo cvetel in ko lepi koder plavih las nad očesom nam bo osivel, takrat bomo spoznali, da bo za to, česar ne dajemo otrokom in kar preslišimo v posvetovalnici, prepozno. Namesto zdrave generacije bodo zrasli ljudje s tisočerimi težavami, tisočerimi bolečinami. Alije temu treba tako?Prav bi bilo, da bi spoznali, daje zaželen, le kdor sam želi, da le takrat bo človek cel ostal, če komu sebe vsega podari. P. S. Hvala »Kodru plavih las« za pomoč pri pisanju. lahko tudi to vključite v zavarovanje, pa naj gre za radijski sprejemnik, kasetofon, televizor, klimatske naprave, orodje ati inštrumente, ki jih uporabljate pri opravljanju poklicne dejavnosti, ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA znarv/°rcJ:bla9n%klnn ZZttant%k^ ’ pcem, ali za prtljago, ki ste jo vzeli na potovanje. Prtljaga, vzorci in inštrumenti so zavarovani ves čas potovanja, tudi če jih vmes odnesete v hotel oziroma tja, kjer prenočujete. Nihče ne uporablja svojega vozila le za kratek čas, potrebujemo ga za opravljanje svojega dela in za mnoge druge opravke. Zato nam vsaka težava z vozilom navadno povzroči še številne druge neprijetnosti. Pri Zavarovalnici Triglav z več vrstami kasko zavarovanja poskušamo vaše zaplete ob morebitni avtomobilski nezgodi čim bolj omiliti. Poleg klasičnega (polnega) kasko zavarovanja lahko pri naši zavarovalnici sklenete katerokoli od delnih kasko zavarovanj (npr. proti tatvini avtomobila), opremo ali prtljago pa zavarujete z dodatnim kasko zavarovanjem. Različne vrste zavarovanja lahko med seboj poljubno kombinirate. Polno kasko zavarovanje . Majhna nepazljivost med vožnjo nas lahko veliko stane. Vsaj proti gmotni škodi se lahko zavarujemo, in sicer s polnim kasko zavarovanjem. To pa ne pride v poštev le pri prometni nesreči, ampak tudi pri tatvini, vlomu, različnih poškodbah vozila, na primer ob toči, padcu kakšnega predmeta na vozilo, naravnih nesrečah, če vaše vozilo poškodujejo iz objestnosti in v drugih primerih. Ne glede na to, ali se odločite za polno kasko zavarovanje ali ne, lahko izbirate še med različnimi delnimi kasko zavarovanji. Plačan prevoz domov Če se vam na potovanju zgodi prometna nesreča ali se vam vozilo pokvari, imate poleg nastale škode še stroške s prevozom sopotnikov in poškodovanega vozila domov. Za povračilo teh stroškov lahko sklenete zavarovanje. Takšno zavarovanje velja na območju vseh evropskih držav, enako kot vse vrste kasko zavarovanja pri naši zavarovalnici. Nadomestno vozilo Marsikdo si ne more privoščiti niti enega dneva brez avtomobila. Če tudi vi svoje vozilo nujno potrebujete, vam predlagamo, da sklenete delno kasko zavarovanje, pri katerem vam zavarovalnica povrne stroške najema nadomestnega vozila v času, ko svojega avtomobila ne morete uporabljati. Druge oblike delnega kasko zavarovanja Zavarujete se lahko proti posameznim nevarnostim, na primer proti tatvini, vlomu ali škodi, ki jo povzroči trčenje z divjadjo ali domačimi živalmi. Zava- rovanje lahko sklenete za škodoL ki bi nastala na steklu vašega vozila. Ce pogosto parkirate, vam morda ustreza zavarovanje pred škodo, ki bi jo povzročilo neznano vozilo, medtem ko bi bilo vaše vozilo parkirano. Kaj pa radio in prtljaga? Vlomi v avtomobile in tatvine avtomobilov so postali vsakdanja stvar. Če imate v avtomobilu kaj dragocenega, Kako sklenete zavarovanje avtomobilskega kaska? Avtomobilsko zavarovanje je naložba. Preden se zanjo odločite, bi verjetno radi poznali čim več podrobnosti in potem izbrali kombinacijo, ki bi vam prinašala največjo korist. Z vsemi možnostmi vas z "veseljem seznanijo naši zastopniki, ki vas, če želite, obiščejo na domu v času, ki si ga sami izberete. Lahko pa pridete v katero koli enoto naše zavarovalnice. Zakaj ravno pri Triglavu? V Zavarovalnici Triglav se poskušamo prilagoditi okoliščinam, v katerih vozilo uporabljate, in nevarnostim, ki ste jim najbolj izpostavljeni. S kar najugodnejšimi zavarovalnimi pogoji si prizadevamo biti korak pred konkurenco. Zavarovanje pri naši zavarovalnici pa ima še eno prednost. Ne bo vam treba daleč, ko boste potrebovali nasvet, ko boste želeli zavarovanje obnoviti, ali če boste, v primeru nesreče, urejali formalnosti v zvezi z njo, saj so naše poslovalnice povsod po Sloveniji. Na kratko smo vam predstavili nekaj vrst avtomobilskega kasko zavarovanja. Prepričani smo, da vam katera od njih ustreza, zato vas vabimo, da nas kmalu obiščete. is zavarovalnica triglav d.d. Ker življenje potrebuje varnost Mladinski servis tudi v Žalcu Ker v prostorih Delavske univerze v Žalcu že od junija letos posluje mladinski servis, me je zanimalo, s kakšnim delom se ukvarjajo in kolikšne uspehe dosegajo. V pisarni LDS Žalec me je sprejela Klavdija Kač. Povedala je, da je mladinski servis namenjen predvsem posredovanju dela mladim iz žalske občine, na uslugo pa so tudi študentom in dijakom iz Celja ter Velenja, kjer je tudi njihova razdelilnica napotnic. Na obvestila, ki so jih razposlali, so se najštevil-neje odzvala podjetja NAMA Žalec, Coca-Cola, Hmezad, Savinjski Magazin Žalec, medtem ko med zasebnimi podjetniki še ni tolikšnega odziva, česar je verjetno delno kriva neobveščenost. Po navadi so delodajalci tisti, ki posredujejo svoje potrebe, dogodi pa se tudi, da si študentje sami organizirajo delo in v servis pridejo le po napotnico. Seznam študentov vodijo prek računalnika, za prijavo pa potrebuje študent le originalno potrdilo o vpisu za tekoče leto. Delodajalci ponujajo predvsem administrativna dela, težja fizična dela, včasih pomoč pri čiščenju ali selitvi, v poletnih mesecih pa je bilo precej ponudb in povpraševanja po inštrukcijah. Seveda je več dela ob raznih prireditvah, še posebej sejmih, medtem ko je največje povpraševanje za delo študentov v času počitnic. Zaposlitve, ki so mladim na voljo, so pogosto priložnostne - le za nekaj ur, servis pa jim posreduje tudi več tednov ali mesecev trajajoča dela. Najnižja urna postavka je 40 tolarjev, cena je odvisna od delodajalca, čeprav se na servisu trudijo, da bi čim bolj ustregli tudi študentom. Klavdija Kač pravi, da se za delo dostikrat osebno potrudi, v želji, da bi kar najbolj ugodila obema stranema. Vsak delodajalec je dolžan poravnati svojo plačilno obveznost v 15-ih dneh, študentje in dijaki pa so tudi RADIO IN TV SERVIS MILAN ZUPANC, ŽALEC, Šlandrov trg 12 telefon: (063) 712-104 • popravilo vseh vrst televizorjev • menjava TV-ekranov z garancijo • obročno plačilo večjih popravil Odprto: od 9. do 16. ure, sobota do 12. ure » LIPCA « CVETLIČARNA IN TRGOVINA NA DROBNO Z MEŠANIM BLAGOM Golavšek Jožica, Vransko 140 Sprejemamo naročila za aranžmane Odprto: vsak dan od 7. do 19. ure, sobota do 17. ure, nedelja od 8. do 12. ure fifltlfl HMEZAD TRGOVSKO PODJETJE NAMA p. o. ŽALEC Iščemo najboljšo idejno rešitev za poslovanje v bivšem prostoru Loterije. Avtorju najprimernejše ideje nudimo najem prostora in mu tri mesece ne zaračunamo najemnine. QUAIS Žalec, Kardeljeva 29 Telefon: 063/713-565 ZOPET ODPRT Z NAJUGODNEJŠIMI CENAMI: • avtoradijev in zvočnikov Pioneer in Biaupunkt • klaviatur • ročnih ur zavarovani, saj jih mladinski servis za celo leto zavaruje pri skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po številu članov, po izdaji napotnice pa nudijo mesečno nezgodno zavarovanje za vsakega posameznika. Klavdija Kač je še dodala, da upa na boljši odziv, saj bodo letos še bolj pohiteli s sklepanjem pogodb s podjetji, na njih pa se lahko obrnete vsak dan od 6.00 do 14.00 v pisarni LDS Žalec. Dominika Sambolič VITKEJŠI ŽIVIJO DLJE! Hujšajte pod nadzorom zdravnika AKUPRESURA mag. sc. Franjo VELIKAN JE, dr. med. ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC (4. nadstropje) Pokličite: 711-251, int. 51 GOSTILNA-PIZZERIJA KMET PREBOLD vabi na MARTINOVANJE v obnovljeno gostišče v središču Prebolda. Postregli vas bomo z martinovo gosjo in dobrim domačim vinom. Vabljeni tudi ostale dni na malice, pizze in jedi po naročilu in na odlična nedeljska kosila. Pokličete nas lahko tudi po telefonu 063/723-016. Gostišče je odprto vsak dan od 9. do 22. ure. Za obisk se priporočata Meta in Tomaž s sodelavci KOŠARKA Okrepljeni v novo sezono Pričenja se nova košarkaška sezona. Konec je jugoslovanske lige, že od prej pa imamo slovenske lige različnih kakovosti. Tudi preboldski košarkaši igrajo v eni izmed njih. Žal se jim v končnici prvenstva ni uspelo zavihteti v višjo skupino, zato pa bodo poskušali to doseči na letošnjem prvenstvu. Okrepljeni z novimi igralci in ob športni sreči to ni nemogoče. Kaj o tem pravita trener Srečo Lesjak in kapetan Matjaž Širše? Srečo Lesjak: »Naša ekipa več ali manj uspešno nastopa v kombinaciji raznih lig. V zadnjem času je to območna košarkarska slovenska liga. Lansko leto smo štartali na II. slovensko ligo, pri tem smo v play ofu v končnici prvenstva doživeli poraz in si tako zaprli pot v kvalitetnejšo ligo. Sedaj smo naredili nekaj kadrovskih sprememb, škoda pa je, da smo zaradi njegovih službenih obveznosti ostali brez lanskega-trenerja Leona Srne-ca, tako da sem sedaj jaz trener in igralec. Istočasno pa so v ekipo prišli Sašo Govc in Aleksander Turk iz Celja ter Peter Anžlovar Mislimo, da bo ekipa s temi okrepitvami in glede na to, da smo lansko sezono za las ostali praznih rok, dosegli željeni cilj.« Matjaž Širše: »Kot kape- -tan sem zelo vesel, da imamo med nami takšne igralce, kot je naprimer Sašo Govc, ki je bil nekoč med stebri celjske košarke in bo skupaj z drugimi lahko znatno pripomogel k dosegu našega cilja, uvrstitvi v II. slovensko ligo, kar nam je v sezoni spodletelo. Vzdušje v ekipi je prijetno, naše tekme so vendo polne navijačev, tako da bi nam podvig lahko uspel. Dejal bi še, da je košarka v Preboldu prisotna že veliko let, o čemer priča tudi vsakoletni turnir generacij. Tudi to je tisto, kar daje voljo in polet, da vztrajamo, pa čeprav se moramo ves čas ubadati s pomanjkanjem denarja... In še to! Tekme bodo ob petkih ob 19. uri v telovadnici OŠ Prebold.« D.Naraglav Oglašujte v Savinjčanu tel. 711-433 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152 Popravilo in čiščenje bojlerjev (3 mes. garancija) Telefon: 063/701-038 Sprejem strank od 10. do 16. ure CVETLIČARNA Danica Jerman Prebold vam nudi: - vse vrste rezanega cvetja - lončnice - izdelavo žalnih vencev - aranžiranje šopkov in daril - cvetlično dekoracijo lokalov Delovni čas od 8. do 12. in 14. do 18. ure, sobota od 8. do 15. ure. Pokličete nas lahko tudi na tel. 723-210. biodrUIII d.o.o. trgovsko podjetje Celje TELEFON: 063/ 29-144 NOVO! Največja zasebna trgovina s pohištvom in notranjo opremo na TEHARSKI CESTI V CELJU - v bivšem Pocajtovem mlinu KJE JE TO! ■ ŽAI-EC BIO DO TEHARJE • Odkup hlodovine in prodaja rezanega lesa • zamenjava rezanega lesa za pohištvo POHIŠTVO ZA GOTOVINO • 15-40% POPUST: spalnice, dnevne in otroške sobe • 25% POPUST za vse tipe kuhinj • VZMETNICE MEBLO po starih cenah, že od 3.200 SLT dalje, takojšnja dobava • TV-syntronix - barvni, 51 cm, 19.900 SLT SAMO V BIO DOMU BIO POHIŠTVO BREZPLAČNI NASVET ARHITEKTA. BREZ OBRESTI NA TRI ČEKE BREZ POLOGA in fiksna obrestna mera, na 7 mesecev Ne odlašajte z obiskom, prepričajte se v izjemne prodajne pogoje in ugodne cene v prodajalni BIO DOM Hmezad EXPORT-IMPORT p. o. YU 63310 ŽALEC Čternit kritine, fasade in hidroizolacije, ki prinašajo profit. Zastopa, uvaža in prodaja Hmezad EXPORT-IMPORT Žalec Vrečarjeva 14 telefon 063/712-221, 712-200 faks 063/ 713-226, 711-392 Dobre stvari se same hvalijo. Zato je naša naloga preprosta. Povedati vam moramo samo: KDOR VE IN ZNA GRADITI, OBLEČE HIŠO V ETERNIT. V *• 4 • /vitó: -'A--;* - : j í " v- - >r ; 1 \ f X, i ZA ŠPORT VEDNO MANJ SREDSTEV Telesna kultura v novih pogojih Pogovor z Brunom Randlom in Francem Kraljem Mali nogomet Težke gospodarske razmere so prizadele tudi nadvse obubožane družbene dejavnosti. Pogača je za društva in organizacije vedno manjša, dotacij skoraj ni več, vsak se poskuša znajti kot ve in zna. To velja tudi za telesnokulturno dejavnost, kateri je bilo tudi v preteklosti namenjenih najmanj sredstev, vendar še zmeraj toliko, da so programe več ali manj uspešno izvajali. Tega sedaj ni več. Potrebno se je prilagoditi novim razmeram. Mnogim to uspeva, tistim, ki so prej čakali samo na pomoč, pa bolj trda prede. Na priložnostni okrogli mizi s predsednikom ZTKO Žalec Brunom Randlom in strokovnim delavcem Francem Kraljem smo poskušali ugotoviti, kako je s telesno kulturo v občini v sedanjih razmerah in novih pogojih delovanja. Bruno Randl: Nedvomno stagniramo vendar želimo dvigniti športno aktivnost in rekreacijo na nivo, na kakršnem je bila že pred zategnitvijo pasov. V občini smo se odločili, da iz proračuna financiramo v glavnem samo šport mladih, vse ostale športne aktivnosti pa bi v novih pogojih lahko obstajale le s pomočjo sponzorjev in z iznajdljivostjo njihovih vodij. Zaželeno je, da bi v podjetjih in obrtniki spoznali, da sta šport in rekreacija sestavni del delovne in ustvarjalne potrebe slehernega mladega človeka, delavca in da njihova psihofizična pripravljenost bistveno prispeva k rezultatom opravljenega dela. To pomeni, da bi morali v večji meri kot doslej, v smislu ekonomske propagande, sponzorirati posamezne akcije ali kako drugače pomagati društvom in organizacijam...« Da ne bo nejasnosti, kaj je mišljeno pod športom mladih, ali gre samo za osnovnošolsko mladino ali na splošno za vse tiste mlade, ki niso zaposleni? Bruno Randl: »Ne. Financirajo telesno vzgojo v vrtcih, v osnovnih šolah in srednjih šolah. To se naj bi financiralo iz proračuna. Vsi tisti, ki že imajo svoje vire financiraja in združujejo delo v občini ali izven nje, pa naj bi svojo športno Odlično odbojkarji Šempetra V1. slovenski odbojkarski ligi seje pričelo tekmovanje, sodeluje tudi ekipa TVD Partizana Šempetra. Po dveh kolih so Šempetrčani še neporaženi. V prvi tekmi so gostovali v Črnučah ter zmagali 3:1, nato pa v soboto s 3:0 premagali ekipo Izole. V naslednjem kolu, v soboto, bodo gostovali v Murski Soboti, kjer se bodo pomerili z ekipo Pomurja. Jesenski kros v Preboldu Uspešni tudi na republiškem V Preboldu so tudi letos pripravili jesenski kros za osnovne šole žalske občine. Nastopilo je 242 udeležencev. Vrstni red pionirk letnik 1980: 1. Tina Presekar (Vransko), 2. Simona Herodež (Prebold), 3. Darja Gozdni-kar (Griže),' letnik 1979: 1. Urša Kitek (Griže), 2. Zvezdana Jerman (Prebold), 3. Daša Bašič (Polzela); letnik 1978: 1. Katica Gozdnikar (Griže). 2. Marjetka Čakš (Prebold), 3. Brigita Pilih (Petrovče); letnik 1977: 1. Lidija Stropnik (Polzela), 2. Marica Begovič, 3. Suzana Zupan (obe Žalec). Pionirji letnik 1980: 1. Miha Golob (Vransko), 2. Marko Rak (Žalec), 3. Jure Časi (Prebold), letnik 1979: 1. Sašo Kitek (Griže), 2. Andrej Grešak (Griže), 3. Uroš Blatnik (Vransko); letnik 1978: 1. in rekreativno dejavnost tudi sami financirali, če se seveda ne najde kakšna drugačna pot.« V preteklosti so društva in organizacije poleg finančnih sredstev dobila od ZTKO in TKS tudi druge oblike pomoči: strokovno pomoč ali materialno v obliki raznih pokalov, priznanj in drugih materialov za izvedbo posameznih akcij. Kako je sedaj s tem? Franc Kralj: »Tisto, o čemer smo se dogovorili že pred leti, da društvom in organizacijam zagotavlja ZTKO material za izvedbo njihovih akcij, velja tudi v prihodnje. Pokali, priznanja, diplome, značke, plakati, medalje pa tudi kakšne praktične nagrade so še zmerom na voljo. Nekatera društva to izkoristijo, še več pa je tistih, ki nimajo posebnih akcij ali pa so o tej možnosti neinformirana. Upam, da po objavi članka tega ne bodo mogli več trditi.. Kljub temu, da govorimo o stagnaciji športa in rekreacije, pa na drugi strani opažamo zelo dobre rezultate v kolektivnih športih med mladimi. Kako si to razlagate? Bruno Randl: »Resje. V zadnjem času smo priča dobrim rezultatom in kvalitetnemu dvigu mladih selekcij po naših krajih. To si lahko razlagamo le tako, da usmeritev v šport mladih že rojeva sadove. To pa velja tako za kolektivne kot tudi individualne športe. Lahko rečemo, da se v kolektivnih športih razvijajo v občim trije športni centri. Eden je v Žalcu z ženskim rokometom, drugi je na Polzeli s košarko, v Braslovčah in Šempetru pa vlada odbojka. To pa so bile že nekoč prevladujoče športne panoge. Da pa rekreacija še obstaja, pričajo tudi delavske športne igre in mnoge druge takšne aktivnosti.« V vseh krajih imamo vrsto najrazličnejših športnih objektov, tudi telovadnice, pospešeno pa rastejo tudi zasebna tenis igrišča. Možnosti za športno aktivnost in rekreaci- Bruno Randl jo je tako čedalje več. Žal pa je vse manj denarja, saj si marsičesa ni več mogoče privoščiti. Da bi lahko v teh časih gradili kaj novega, pa je gotovo brezupna misel. Kakšno je stališče ZTKO? Bruno Randl: »Mislim, daje ugotovitev povsem točna. Najtežje pa je nedvomno vzdrževati objekte, ki so v občini namenjeni za športno rekreacijo. Sredstva, namenjena za amortizacijo, zadoščajo le za minimalne posege. Za kaj več pa denarja enostavno ni. Skratka, kaj novega v teh časih ne bo možno zgraditi, poskusili bomo le dokončati obstoječe objekte in jih vzdrževati. Kako bomo pri tem uspešni, pa je sedaj še težko napovedati...« Franci Kralj: »Situacija je v vseh družbenih dejavnosti zelo zaostrena. Ozračje je naelektreno, saj smo priča stavkam v zdravstvu, šolstvu in drugod. Mi v športu ne bomo stavkali, vendar pa se moramo obnašati situaciji primerno. To pa velja tudi za naše telesno-kulturne objekte...« Že prej smo govorili o financiranju, vendar pa bi veljalo Franc Kralj vse skupaj pogledati še natančneje? Franci Kralj: »Za društva se zagotavlja minimalna amortizacija za nepremičnine, v okviru plana, ki se sprejema vsako leto sproti, se namenjajo sredstva za vzdrževalna dela, zagotavljajo se sredstva za izobraževanje v Ljubljani na fakulteti za šport, v okviru programa športa mladih pa se zagotavljajo sredstva za nadomestila za trenerje, tu pa so še sredstva za izvajanje programa tekem doma in izven občine. To pa je v glavnem tudi vse. Omeniti velja morda še to, da so vsi športniki, ki se udeležujejo rednih tekmovanj, zavarovani, istočasno pa je oskrbljeno tudi za njihovo zdravstveno varstvo oz. potrebne preglede v Zdravstvenem domu Žalec.« Tako torej naša sogovornika. Upamo, da so vsaj deloma osvetlili sedanje stanje v športu in rekreaciji v naši občini. Ostaja še precej 'nedorečenih vprašanj in morda nejasnosti. Čas bo pokazal, kako omogočiti uspešen razvoj za življenje pomembne dejavnosti. Darko Naraglav Delavske Športne igre Zveza telesnokulturnih organizacij občine Žalec in komisija za delavske športne igre sta pripravili tekmovanje v malem nogometu. V dveh starostnih skupinah (mlajši in starejši člani) je nastopilo 13 ekip. Rezultati finalnih srečanj pri mlajših članih: Ferralit: Juteks 0:1, TN Polzela : Ju-teks 2:3 (po streljanju prostih strelov) in Ferralit: TN Polzela 3:2. Vrstni red: 1. Juteks, 2. Ferralit, 3. TN Polzela, 4. Postaja milice Žalec, 5. SIP Šempeter, 6. Elektro Šempeter itd. Starejši člani finale: Juteks : SIP 2:0, Ferralit : Juteks 0:3, SIP : Ferralit 0:0 (po streljanju prostih strelov 3:2). Vrstni red: 1. Juteks, 2. SIP, 3. Ferralit. T. Tavčar Tekma s smučarsko reprezentanco V soboto, 26. 10. 1991 ob 14,30 uri bo na rokometnem igrišču v Andražu nogometna tekma med smučarsko A skakalno reprezentanco in ekipo ŠD Partizan Andraž. V primeru slabega vremena bo tekma v telovadnici osnovnošolskega centra v Žalcu. Po tekmi bo družabno srečanje v zadružnem domu v Andražu. Strelstvo Uspešne rokometašice Žalca Rokometašice Partizana Žalec, ki nastopajo v slovenski rokometni ligi - vzhod, igrajo uspešno. V tretjem kolu so v dvorani Osnovnošolskega centra v Žalcu premagale ekipo Drave s Ptuja, ki velja za favorita v ligi, z rezultatom 23:19 (11:11). Srečanje je bilo zanimivo, rezultat pa je bil kar šestkrat izenačen. Zadetke za Žalčanke so dosegle Dolar 10, Kučera 4, Klinc in Mohorko po 3, Golob 2 in Petek 1. Do sedaj so Žalčanke vsa srečanja dobile, v naslednjem, petem kolu, pa bodo doma igrale proti ekipi Senovega, in sicer 26. oktobra ob 18. uri. T.T. Tekmovanje veteranov v Celju V organizaciji Občinske strelske zveze Celje so na strelišču Griček izvedli letošnje republiško prvenstvo za veterane. Veterani so tekmovali z zračno puško, malokalibrsko puško in zračno pištolo ter pištolo »drulov« za veteranke nad 35 let in veterane nad 50 let. Ponagajala je tudi megla, tako da so morali začetek tekmovanja prestaviti. Tekmovanje je potekalo po pravilniku SZJ. Streljali so z municijo proste izbire, na nove tarče. Z zračno puško so streljali po dva strela v tarčo. Z zračno pištolo in MK puško pa po pet strelov v tarčo. Z MK pištolo so streljali po 20 strelov v tarčo. Rezultate so sproti izpisovali na pano, ki je stal na vidnem mestu. Rezultati tekmovanja: ŽENSKE NAD 35 let, zračna puška: 1. Elvira Vončina, Idrija, 177 krogov; 2. Mele Vesna, TSO, 169 krogov; 3. Majda Kralj, Jesenice, 161 kr— ŽENSKE NAD 35 let, MK puška: 1. Majda Kralj, Jesenice, 167 krogov; 2. Majda Želj, Celje, 164 krogov; 3. Elvira Vončina, Idrija, 157 krogov... VETERANI DO 60 let, PIŠTOLA »DRULOV«: 1. Franc Peternel, Kranj, 177 krogov; 2. Jože Štrajhar, Celje, 162 krogov; 3. Vinko Peternel, Kranj, 154 krogov; 4. Marjan Dobovičnik, Celje, 152 kr.. .VETERANI NAD 60 let, PIŠTOLA »DRULOV«: 1. Polde Teržan, Celje, 146 krogov; 2. Florijan Šunkar, Kamnik, 138 krogov; 3. Franc Černe, Kranj, 133 krogov... Zoran Lakner (Polzela), 2. Iztok Prislan (Žalec), 3. Dejan Toplak (Griže); letnik 1977: 1. Jure Pražnikar (Griže), 2. Jože Cokan (Žalec), 3. Jani Mošnik (Vransko) itd. Občinska reprezentanca je nastopila minulo nedeljo na republiškem krosu za pokal Zavarovalnice Maribor v Mariboru. Iz 31 občin je tekmovalo 900 udeležencev. Pri pionirkah letnik 1979 na 1000 m je Urška Kitek iz Žalca zasedla odlično drugo mesto, drugo mesto pri pionirjih letnik 1979 pa Sašo Kitek, prav tako iz Žalca. S tem krosom v Mariboru se je iztekla tudi letošnja atletska sezona. Žal na tekmovanju zaradi stavke učiteljev ni bilo nekaterih ekip iz Ljubljane. Tone Tavčar Košarkarji pričeli tekmovanje Košarkaiji Polzele, ki so se na letošnje tekmovanje v II. slovenski košarkarski ligi - vzhod pripravljali z novim trenerjem Borisom Zrinjskim, že žanjejo prve uspehe. Tako so v prvi prvenstveni tekmi doma gostili ekipo Rudarja iz Trbovelj in jo premagali z rezultatom 91:70 (46:37). V ekipi Polzele so bili najuspešnejši Turnšek, ki je dosegel 26 košev, Urbanija 23, Cizej 16 itd. Povedati velja, daje na Polzeli za košarko veliko zanimanje, saj so za prvo prvenstveno tekmo prodali tristo vstopnic. Na sliki: S srečanja proti ekipi Rudarja v prvem kolu. T. Tavčar VETERANI DO 60 let, ZRAČNA PIŠTOLA: 1. Franc Peternel, Kranj, 184 krogov; 2. Vinko Peternel, Kranj, 176 krogov; 3. Andrej Perne, Trzin, 174 krogov... VETERANI NAD 60 let, ZRAČNA PIŠTOLA: 1. Polde Teržan, Celje, 172 krogov; 2. Stanislav Pulko, Ptuj, 161 krogov; 3. Franc Černe, Kranj, 156 kr... VETERANI DO 60 let, ZRAČNA PUŠKA: l.Andrej Perne, Trzin, 190 kr. 2. Vinko Peternel, Kranj, 180 krogov; 3. Adolf Mi-„helač, Ptuj, 179 krogov... VETERANI NAD 60 let, ZRAČNA PUŠKA: 1. Franc Černe, Kranj, 178 krogov; 2. Franc Rihtar, Kamnik, 170 krogov; 3. Vinko Dežela, Idrija, 167 krogov... VETERANI od 50 do 60 let, MK PUŠKA: 1. Mladen Petrovič, Štore, 178 krogov; 2. Jože Kebe, Cerknica, 178 krogov; 3. Andrej Perne, Trzin, 175 krogov... VETERANI NAD 60 let, MK PUŠKA: 1. Franc Černe, Kranj, 178 kr. 2. Florijan Šunkar, Kamnik, 157 krogov; 3. Borislav Kukič, Radovljica, 151 krogov... Kot zanimivost naj navedemo, da je z zračno puško tekmoval tudi 83-letni Ivan Jeram, dolgoletni strelski delavec Celja, kije kljub starosti še prav dobro zadel. Vsa pohvala pa gre prizadevnim članom SD Celja, ki so tekmovanje izvrstno pripravili. Jani Pukmajster Memorial Jožeta Klanjška-Vasje Leto je naokoli in ponovno je bilo že tradicionalno tekmovanje »Memorial Jožeta Klanjška« v streljanju z MK puško. Ekipe so bile štiričlanske, tekmovali pa so v streljanju s trojnega položaja: leže, stoje in kleče. Tekmovanje je potekalo gladko, brez pritožb in v lepem vremenu, kar je pogoj za doseganje dobrih rezultatov. Streljali so z municijo proste izbire in na nove tarče. Ekipno se je tekmovanja udeležilo 7 najboljših ekip Slovenije. Zmaga letošnjega tekmovanja je pripadla ekipi strelcev SD Partizan Julek iz Radovljice, ki je z 960 krogi zasluženo osvojila prvo mesto. Drugo mesto je osvojila ekipa SD Trzina z 953 krogi. Tretja je bila ekipa strelcev Celja v sestavi: Marko Dobovičnik, Matej Dobovičnik, Jože Jeram in Branko Malec. Ekipa Celja je nastreljala 936 krogov. Sledijo ekipe: 4. SD Kamnik, 933, 5. SD Kovinar Štore, 923, 6. SD Krim Ljubljana, 789 in 7. SD Alojz Hohkra-ut Trbovlje, 754 krogov. Posamezno je bil najboljši strelec tekmovanja ponovno Marjan Repič iz Kamnika z 268 krogi pred klubskim tovarišem Sašom Podgornikom z 265 krogi in tretjeuvrščenim, vedno boljšim, Janezom Mrkunom, SD Krim Ljubljana, ki je nastreljal 259 krogov. Najboljši domačin pa je bil na četrtem mestu Jože Jeram, Celje z 258 krogi. J. Pukmajster Zgodnje učenje tujega jezika Na Osnovni šoli Vere Šlander Polzela so letos pričeli republiški eksperiment zgodnjega učenja tujega jezika. Tako imajo vsi tretješolci 2 uri angleškega jezika na teden. Namen projekta je, da otroci spoznajo angleški jezik skozi igro, s plesom in petjem ter ga tako vzljubijo. Pouk angleškega jezika, ki se ga učijo že drugi mesec, doživljajo kot nekaj prijetne- ga in veselega, saj so pri delu uspešni vsi učenci. Ker bodo tak način dela nadaljevali tudi v četrtem razredu, bodo imeli imenitno osnovo za uspešno delo v petem razredu. Projekt je republiško voden, ne pa tudi finačno pokrit in ker tudi občina Žalec ne more zagotoviti finančnih sredstev, so se morali znajti sami. Polovico stroškov bodo pokrili starši, saj se zave- dajo prednosti, ki jo bo imel njihov otrok, preostalo polovico pa bo pokril pokrovitelj, Savinjski magazin Žalec, ki z uspešnim vključevanjem v okolje postaja resnična trgovina naše doline. Ob vstopu v Evropo nam bo znanje tujih jezikov nujno potrebno, zato je prizadevanje pol-zeljske osnovne šole vredno pohvale. Na sliki vodja projekta Helena Lah s učenci. T.T. Delavnice pod posebnimi pogoji »Tako imenitne veselice pa še ni bilo,« je po končani prireditvi KRATKOČASNIK povedala štiriletna Brina. V tednu otroka je namreč Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec z mnogimi sodelavci pripravila za otroke prijetno popoldne, na katerem ni manjkalo daril, imenitnih palačink, zabavnih igric, glasbe Srebrnega klobučka, pogumnih nastopajočih otrok in karikaturista, ki je spretno daljšal nosove in vratove. To veličastno razkošje so otrokom podarili številni zasebniki naše občine. Skoraj nikjer, kamor smo prišli s prošnjo, nas niso pustili praznih rok. Prav je, da povemo, kdo je imel za otrokovo srečo najbolj odprto srce in darežljive roke. Navajamo jih po abecedi: Art Žalec, Boutique in bistro Dana Žalec, Cvetličarna Podbregar Žalec, gostišče Štorman Šempeter, Hmezad Kmetijstvo, enota Arja vas; Stane Jakše Žalec, Dušan Kladnik, izdelovalec, sladkorne pene; Komunala Žalec, Mesnica Žalec, Občinska matična knjižnica Žalec, Osnovna šola Žalec in Griže, pekarna Peternel Prebold, pekarna Miroslava Roterja iz Šentruperta in naslednje trgovine: Alf Žalec, Čevelj Polzela, Frklja, Žalec, Govc Žalec, Jasmin Žalec, Kos Žalec, Kosem Latkova.vas, Košarica Galicija, Mirna Žalec, Oljka Polzela, Pingo Levec, Pukmajster Polzela, Režaj Prebold, Rok Žalec, Saghar Žalec, Sanles Polzela in Žalec, Tara Galicija in Žiga Polzela. V imenu vseh srečnih otrok še enkrat hvala vsem imenovanim darovalcem in vsem tistim, ki jih nismo omenili pa tudi vsem, ki so karkoli storili, da je prireditev uspela. Občinska zveza DPM Žalec V začetku meseca so v Žalcu v prostorih delavske univerze odprli oddelek delavnic pod posebnimi pogoji celjskega centra za varstvo in delo Golovec. Oddelek v Žalcu lahko zaenkrat sprejme dvanajst duševno prizadetih oseb. Starši in drugi, ki se ukvarjajo s problematiko prizadetih oseb, so si že dolgo želeli, da bi v Žalcu odprli tak oddelek, uradno pa so akcijo začeli lani aprila, v društvu za pomoč duševno prizadetim v občini Žalec. Kot je na otvoritvi povedal predsednik žalskega društva, Rihard Kopušar, so si takšen oddelek želeli iz več razlogov. Problematiko duševno prizadetih naj bi reševali vsak v svoji občini, želeli so skrajšati razdaljo med domom in delavnico, ki sojo duševno prizadeti morali opraviti vsak dan, največkrat v spremstvu staršev. Delavnica na Golovcu je že dalj časa prezasedena, obenem pa delo v Žalcu omogoča staršem boljši pogled nad otrokovim delom. Predsednik društva je tudi povedal, da so bili pri soustanavljanju deležni vsestranske pomoči, za kar se vsem najiskrene-je zahvaljujejo. V imenu centra Golovec je spregovorila direktorica Ana Junger, ki je v Sola in starši z roko v roki V Andražu je letos spet potekala tradicionalna prireditev Družina poje, na kateri je sodelovala tudi podružnična šola Andraž. Skupaj s starši so pripravili bogat srečelov, z izkupičkom pa so kupili nekaj učil, med njimi dolgo željeni računalnik, sintesajzer in močnejši kasetofon. Vse to bodo s pridom uporabili pri rednem pouku pa tudi na različnih kulturnih prireditvah, saj v Andražu ni proslave, na kateri ne bi sodelovala šola. Uspešno delo podružnice so javno pohvalili tudi na centralni šoli na Polzeli, saj je sekcija zelo uspešna kljub počitnicam in neugodnemu povojnemu času. Na sliki: Vidimo vesele andra-ške šolarje z učiteljicama Anko Spiljak in Martino Ograjenšek z vsem, kar so kupili. T.T. poudarila pomen teh delavnic tako za svojce kot za prizadete osebe, v imenu IS občine Žalec pa Boris Kranjc. Za to priložnost so varovanci pripravili prisrčen kulturni program, ki je vsem prisotnim znova dokazal, da bi bilo skrajno krivično postaviti dušev- no prizadete na rob družbenega življenja in dela. Trak ob odprtju pa je namesto katerega od pomembnih mož prerezal varovanec in delavec v delavnici s posebnimi pogoji v žalskem oddelku, Branko Košenina. T. Tavčar OPTIKA SALOBIR Šlandrov trg 23, ŽALEC Telefon: 063/713-250 Odprto: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure • vsak ponedeljek od 15. ure nasveti okulista • velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih izdelovalcev • uvožene dioptrijske plastične leče • fotostekla • aparat za avtomatsko določanje vida (refraktometer) ROMANA SALOBIR Žensko modno šiviljstvo »HELENA« Gornja vas 84/a, Prebold telefon: (063) 723-222 e izdelovanje modnih oblačil po meri e ekspres izdelava svečanih in žalnih oblačil Poslujemo: ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure Za posebne primere vsak dan! Se priporočamo! 4° Čevljarstvo \o ter brušenje nožev in Škarij RAJKO RIBIČ, Pečnikova 4, Žalec o telefon, doma: 063/701-793 Odprto: vsak dan od 8. do 16. ure, 'v sobota od 8. do 12. ure Narava je kot odprta knjiga Prijetno med vranskimi osmošolci Na osnovni šoli Vransko so spomladi uspešno izpeljali projekt Mozart. V prvem mesecu novega šolskega leta pa so se v okviru naravoslovnega dne lotili novega projekta Narava je kot odprta knjiga. Vsi, ki smo to dopoldne preživeli med vranskimi osmošolci, smo imeli kgj videti. V prijetnem okolju graščine Podgrad je bilo kot v mravljišču. Na delu so bile zavzete in ustvaijalne skupine kemikov, biologov, fizikov, geografov, zgodovinarjev, likovnikov, slavistov in jamarjev. V Podgradu in njeni bližnji okolici je bilo dela za vse. Kemiki so ugotavljali čistost okoliških voda, njuno trdoto in pH. Fiziki so ugotavljali temperaturo vode in zraka, kakšna je njena prevodnost in pretok itd. Biologi so raziskovali izvir potoka Podgrajščice, pogledali so v neposredno bližino izvira in poiskali živali in rastline, ki tam živijo. Geografi so poiskali kraški izvir, se orientirali s kompasom in narisali zemljevid. Zgodovinarji so se lotili vprašanja, kdaj je nastalo pomembno obzidje na Taboru, kako je s cerkvico Sv. Jeronima, kaj je bilo in je z gradom Podgrad. Likovniki so imeli precej dela z upodabljanjem te krajine in objektov, Slavisti so se lotili zbiranja del, ki obravnavajo turške čase. Najbolj doživeto, atraktivno in nepozabno pa je bilo prav gotovo raziskovanje jame Veternice, katero so ob izkušenih jamarjih Črnega galeba iz Prebolda dodobra raziskali osmošolci, ki bodo v teh jesenskih in zimskih mesecih, v okviru jamarskega krožka, še poglobljeno spoznavali podzemeljski svet svoje bližnje okolice. Naravoslovni dan po projektni metodi dela, ki ga je vodila profesorica Vika Čulk s pomočjo ostalih učiteljev in zunanjih sodelavcev, je uspel. Še več. Izkušnje, pridobljene ob tem, bodo nedvomno osnova za takšne in podobne projekte tudi na širšem območju celjske regije. Za to pa bodo poskrbeli opazovalci iz drugih šol, predstavnik regijskega Zavoda za šolstvo, zajeten bilten z vsemi ugotovitvami, posneti video material in še kaj. Pogovor v podgrajskih sobanah, z učitelji, gosti in drugimi sodelujočimi ob koncu naravoslovnega dne, je le zaokrožil prijeten in nepozaben dan. Da je narava zelo nepredvidljiva in težko obvladljiva, pa je tik pred zaključkom pokazala nevihta, ki je skoraj v trenutku prihrumela prek Dobrovelj in otežila izpeljavo zaključka. Ne glede na to pa ni mogla ogroziti vsega opravljenega dela mladih raziskovalcev, ki so s postavitvijo razstave in poročili o opravljenem projektnem deu prekašali sami sebe. Prijetno pa je goste presenetil tudi zasebnik Stojan Golob s svojimi koktejli, kar kaže na dobro sodelovanje šole s krajem in obratno. Darko Naraglav SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) menjava izolacij na podu ter pooblaščeni servis . hladilne opreme /0 »VETRINA« /£/ LJUTOMER Milan Terglav, /©/ Polzela 137 a, ' tel.-fax. 721-406 Teden prometne varnosti Poročili so se: Na teden prometne varnosti od 7-. do 14. oktobra, ki se je letos ujemal s tednom otroka, so se organizatorji še posebej pripravili. Skupna akcija svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in šol je potekala pod geslom DAN VARNIH POTI, in sicer hkrati po vseh slovenskih občinskih središčih. V naši občini je akcija potekala na osnovni šoli Šempeter, kjer je na vprašanja učencev odgovarjal pomočnik komandirja Postaje milice Drago Gorenjak. Učenci so nato na poligonu v Ločici opravljali izpit za kolo, prejeli pa so tudi nalepko - brezhibno kolo. Učencem - prometnikom sedmih in osmih razredov je Marjan Prevoršek predaval o prometni varnosti, ogledali pa so si tudi film o prometu, nakar so se pogovarjali o prometni varnosti. V pogovoru sta sodelovala tudi župan naše občine, Milan Dobnik in predsednik vlade, Boris Krajnc. Učenci so bili zelo kritični, saj so imeli precej pripomb na pomanjkanje označenih prehodov, pločnikov in semaforjev, na preveliko hitrost voznikov ter na neprimernost šempetrske bencinske črpalke zaradi C02. Vse to k; že, da so otroci izredno kritični do nepravilnosti in Iz policijske beležnice Prometne nezgode 2. 10. se je v Pirešici prevril voznik tovornjaka skupaj s svojim vozilom. Božo je iz obcestnega jarka zlezel brez poškodb, policisti pa so ugotovili, da se je prevrnil zaradi nepravilno naloženega tovora. 4. 10. je zaenkrat še neznan voznik poltovornjaka oplazil fasado na hiši, ki je last Draga Tomažiča. Pri tem je lastniku potrgal še neRaj odtočnih žlebov, nakar pa se je odpeljal neznano kam. Vendar ga bodo kaj kmalu izsledili, potem pa se naj pazi! 7. 10. so doživeli trčenje na Prežihovi ulici pred vrtcem, ko se je Anton Ž. zaradi premajhne varnostne razdalje zaletel v avtomobil Dragice B. Pri tem pa sta poškodovala tudi v bližini stoječe avtomobile, slabo pa jo je odnesla tudi pešakinja Bojana K., ki je zaradi lažje poškodbe morala poiskati pomoč v žalskem zdravstvenem centru. 10. 10. pa se je zgodila zelo težka prometna nezgoda. Po cesti Liboj e-Petrovče seje pripeljal voznik osebnega avtomobila Roman L., ki je zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti trčil v železno ograjo mosta na Savinji v bližini gostišča Pospeh. Trčenje je bilo tako silovito, da je Roman pošodbam podlegel, v avtomobilu pa so bili štirje sopotniki huje telesno poškodovani, tako da so jih morali zdraviti v celjski bolnišnici. Kazniva dejanja Že takoj na začetku meseca seje zgodila tatvina, kije nekako kar značilna za to letno obdobje. Namreč tatvina sadja. Zaenkrat neznanci so namreč iz poltovornjaka na žalski tržnici vzeli štiri kartone banan. Za sabo niso pustili nobenih olupkov. V Šeščah sta se stepla C. M. in P. S. M. je najprej ugriznil S-ja v čelo, ta pa mu je vrnil s pestmi. Ker policisti niso mogli odločiti, kdo je zmagal, so obema izdali poškodbene liste, sodnik pa bo odločil, kdo je zmagovalec. Za nagrado bo verjetno dobil zastonj stanovanje in hrano. Nekje na Dolenjskem. To, da je Slovenec najbolj srečen takrat, ko sosedu krava crkne, vemo verjetno že vsi. Kako se pa to dogaja v Savinjski dolini, pa nam dokazuje primer, ko je zaenkrat še neznanec Andreju P. iz Galicije v koruzo zabil železni kol. Ko je Andrej siliral, mu je ta kol uničil siloskombajn. 6.10. seje nad slabimi sosedi ali pač nekom drugim pritoževala tudi Elizabeta S. iz Petrovč. Elizabeti je neznanec pomoči na vrtu populil ves ra-dič, da pa je to storil iz škodoželjnosti, priča podatek, da je populjeni radič pustil ležati kar na mestu, kjer je nekoč uspešno rastel. Isti dan so na Mirosanu ujeli K. Č., ki je imel pri sebi dve vreči na črno natrganih jabolk. Da je rabutanje kaznivo, mu bo poskušal dopovedati sodnik. 9.10. so policisti obravnavali tatvino grozdja. Ivanu P. iz Cr-nove je namreč neznanec ponoči iz njegovega vinograda pobral okoli 100 kg tega sadeža, sedaj pa ga doma verjetno že stiska v mošt. Tega dne pa so policisti dobili A. A. iz Žalca, ki je na rami nosil vrečo s trideset kilogrami krompirja. Ker je ni plačal, jo je moral vrniti, osnove ekonomije pa se bo moral učiti s pomočjo sodišča. a KOMUNALNO PODJETJE p o 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 DEŽURSTVO NA VODOVODU Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni: od 21. 10. do 28. 10. 1991 Marko DOLINAR, Griže 35, tel.: 712-844 od 28. 10. do 4. 11. 1991 Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 4. 11. do 11. 11. 1991 Bogdan PANTNER, Polzela 209 od 11. 11. do 18. 11. 1991 Radovan ČREMOŽNIK, Gotovlje 72/a od 18. 11. do 25. 11. 1991 Anton JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097 Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter prisoten od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. V ostalih dneh pa ga lahko poiščete na domu ali ga pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. NOVO! Sporočila o okvarah lahko sporočite tudi prek avtomatskega telefonskega odzivnika na številkah 712-131, 712-141 in 712-149, v popoldanskem in nočnem času. da si želijo večjo varnost v cestnem prometu. Najvišji predstavniki občine so obljubili, da bodo njihove pripombe posredovali odgovornim za cestno-pro-metno varnost z željo, da po-mankljivosti čim prej odpravijo. Učenci - prometniki so udeležencem akcije praktično prikazali težavnost prehoda za pešce v Šempetru, ki predstavlja največji problem učencem, ki prihajajo v šolo iz Podloga. Učenci so zato pisali predsedniku izvršnega sveta Republike Slovenije prošnjo, da bi se čim prej pričela izgradnja avtoceste od Arje vasi proti Ljubljani, ki bi razbremenila Šempeter tranzitnega prometa in tako bi bila njihova pot v šolo varnejša. J. Koštomaj Moli oglasi INŠTRUKCIJE iz angleščine za osnovne in srednje šole nudim. Informacije na telefon: 063/714-251/Pižorn. VODIM poslovne knjige obrtnikom. Informacije na telefon: 063/711-405, popoldne. Gasilsko društvo Drešinja vas odda v najem skladiščne prostore. Informacije: Franc Zavašnik, Drešinja vas 12/d. Telefon: 063/776-272. Klavdija HUŠ iz Prebolda in Slavko POKLEČKI iz Vrbja; Kristina JELEN z Gomilskega in Stanislav HRUŠOVAR iz Orle vasi; Melita KNEZ in Fredi LESAR iz Gornje vasi; Irena PADER in Danilo TURNŠEK, oba s Polzele; Sonja CESTNIK, Vrhe in Marjan SKOK iz Miklavža pri Taboru; Martina VETERŠEK, Vrhe in Aleksander SKOS iz Miklavža pri Taboru; Metka BRAČIČ, in Marko LENOŠEK, oba iz Letuša; Damjana SLATINŠEK in Stanislav PEČNIK oba iz Železnega; Bernarda VASLE iz Matk in Miran SKOK iz Stopnika ter Silva ZAGORIČNIK iz Zaloga in Roman VRHUNC iz Zg. Grušovelj. Umrli so: Alojzija TAMŠE (82) s Polzele; Ivan TOPOVŠEK (83) iz Oj-svtriške vasi; Avgust ŽAGO-ŽEN (82) iz Dolenje vasi; Apolonija REŠEK (87) iz Celja; Franc MIKLAVC (65) iz Dobrovelj; Borut LEBER (22) iz Matk; Stanislav JANČIGAJ (89) iz Pondorja; Jožef PLANJ-ŠEK (21) iz Zakla;, Anton PRI-VOŠNIKI (89) iz Žalca; Anton BREZNIKAR (78) iz Marija Reke; Emil BARTSCH (72) iz Galicije; Ante PAVLOVIČ (39) iz Žalca; Avgust GOVEK (80) iz Marija Reke; Ljudmila Turnšek (60) iz Pernovega; Zlatko KUČIŠ (29) iz Drešinje vasi; Hildegarda KOŠENINA (69) z Vranskega; Franc MIKLAVŽIN (81) iz Doberteše vasi; Barbara KODRIČ (87) iz Mozirja in Frančišek JEZERNIK (71) iz Pariželj. ' POGREBNE STORITVE HITRO IN SOLIDNO • dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) • postavitev mrtvaškega odra na domu • vse vrste prevozov, tudi na upepelitev v Ljubljano • dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop • ureditev kompletne dokumentacije DELAMO NON STOP V IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽUE 11, telefon: 721-667, 721-395 ZAHVALA Umrla je naša ljubljena mami Velenjska 5, Žalec. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Žalec, 17. 10. 1991 JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3 telefon: 063/712-261 POGREBNE STORITVE Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje LJUDMILA POTOČNIK IV »» . Jj$, ^ fe Borut, zdaj veter veje čez gomilo tvojo, v kateri mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. ZAHVALA Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi najinega dragega sina BORUTA LEBERJA iz Matk se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in izrekali sožalje ter za vso izkazano pomoč ob izgubi najinega dragega sina. Posebna zahvala Savinjskemu magazinu za pomoč, godbi in pevcem za odigrane in odpete žalostinke, gospodom govornikom: Marjanu Golavšku, Jožetu Roglu, Karlu Lobnikar-ju in Martinu Cilenšku za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala gasilcem, posebno GD Matke in Žalec ter mladincem iz Matk. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča: mama in oče ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene in skrbne mamice JOŽICE AGREŽ iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence, cvetje in sveče ter nam izrekali sožalje. Posebna hvala članom ZB NČV in pododboru Tomšičeve brigade iz Žalca za izkazano častno slovo. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom ob slovesu. Žalujoči: mož Lojze, sin Tinko z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica LUDVIKA MUHOVCA iz Preserij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Cukjatiju, dr. Polesu, dr. Žuntarju, g. župniku Jožetu Zidanšku za opravljen obred, GD Braslovče, pevcem, TZO Braslovče in Zvezi borcev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Boleč je spomin na 10. november 1990, ko si za vedno zapustila nas in naš dragi dom, JULIJANA ŠPEGLIČ iz Galicije. Nikoli ne boš izvedela, kako težko je brez tebe. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in ji poklanjate cvetje. Žalujoči: vsi njeni, še posebno mož Franci MARJAN AMON IZDELOVANJE SPOMENIKOV Slatina 9/A Šmartno v Rožni dolini Telefon: 063/38-672 Plačilo na dva obroka Kadija te tuži; kadi ja te sudi To je rek, ki opisuje dogajanja na zadnji skupščini v septembru. Kadija je namreč sodnik, tam daleč nekje na Balkanu. Mi, ki živimo sredi civilizirane Evorpe, ki smo se otresli balkanizmov, smo odločali, kdo bo novi sodnik za prekrške v občini. Šušljalo se je o raznih spletkah, komisija seje potem odločila za predlog gospoda ministra iz Ljubljane. Poslanci pa so začutili, da tu nekaj smrdi in takšnemu predlogu niso dali podpore. Sedaj smo brez sodnika za prekrške trala-la-la, prav v času trgatve. Upamo lahko, da se še dolgo ne bomo dogovorili za novega sodnika, tako da bomo občani še nekaj časa prikrajšani za pridobitve suverene pravne države. * * * Nekaj točk dnevnega reda je zasedel pogovor o denarju. Skupna ugotovitev žalostne zgodbe je bila, da je denarja premalo, da se dogovorjeni programi krčijo, da gre gospodarstvo k vragu, oh! obup in groza. Poslanci, ki se na številke ne spoznamo najbolje, smo v nemi grozi poslušali odgovorne, kako huda nam preti. Vsakdo, kije z govorom končal, je rekel, da mi v občini že nismo krivi za takšno stanje, ampak da v Ljubljani sedijo na zlatih jajcih in nam jih mačehovsko »talajo.« Madona, v Ljubljani so torej tisti, ki nas zažirajo in nam ne puste dihati. Kaj hitro je moč sklepati, kaj nam je storiti. Treba bo belo Ljubljano in tolarčke prinesti nazaj v Savinjsko dolino. Kako pa to storiti brez muje, vidite, tega pa ne vem, preprosto bi rekel, da tisti, ki vztrajno kažejo prst tja proti Ljubljani, naj gredo v Ljubljano in nam tolarčke prinese, ne pa da hodijo po obubožanih fabrikah in skupaj z vodstvi jadikujejo o zli sreči naše lepe doline. * * * Kaj drugega na tem zasedanju ni bilo. Kaj bi tudi silili v obravnavo problematike, ki seje dogajala v Jugoslaviji, kmalu bomo namreč samostojna suverena republika, potem bo vse lepše, boljše... Odvisni bomo namreč od svojega znanja, denarja, dela. Postali bomo ekonomsko urejena, trdna, pravna država. Postali bomo raj na sončni strani Alp. Prepričan sem, da se bo del medu in mleka stekel z Alp tudi v našo dolino, ki bi bila ob obletnici katastrofalnih poplav kaj takega hudo potrebna. Pa srečno, Savinjska moja dolina. Poslanec 61 NAMA HMEZAD TRGOVSKO PODJETJE NAMA p. o. ZALEG V II. etaži Veleblagovnice Nama Žalec oddamo v najem lokal zaprtega tipa v velikosti 8 m2. Informacije pri vodji veleblagovnice Telefon: 063/711-231 Ko spomini obudijo Vedno, ko se bliža dan mrtvih, po novem vsi sveti, me pri srcu duši, stiska: to je spomin na mrtve. Zelo težko je občutljivemu človeku, ko za vedno premine mlad človek ali otrok. Ne spominjam se natanko, koga so prej zagrebli, ali Piklovega ali Gojzdnikovega. Zadnji, kolikor mi spomin veleva, še ni hodil v šolo. Bilje res veličasten pogreb. Žalostna slovesnost, kjer v toliki množici ni bilo suhega očesa. Nadvse nas je ganila Piklovega četrtošolca levkemija. Stranka demokratične prenove pripravlja pogovor z Miranom Potrčem, republiškim poslancem, ki bo 5. novembra ob 18. uri v Občinski matični knjižnici v Žalcu, Beseda bo tekla o lastninski zakonodaji in novi slovenski ustavi. Vabljeni! Najprej se je zdravil, potem je toliko okreval, da je prišel v šolo. Kar pa je najbolj žalostno, vedel je, da mora umreti, o čemer je govoril tudi sošolcem. Mislim, da je to žalost, ki je ni moč pozabiti. V spomin mi pride tudi sinček gospoda Milana Go-lavška, sin kmeta in elektro-inženirja: Mislim, daje bil to prvi civilni pogreb v Preboldu. Skoraj dva tisoč ljudi je bilo v sprevodu. Prav v tem času razmišljam tudi o pokojnem očetu Valentinu in prek 90 let stari materi Mariji. Oba poštena, delovna krajana. Oče je delal 300 metrov pod zemljo v rudniku Zabukovica, matije bila skrbna gospodinja, hodila je h kmetom v tavrh in je z ljubeznijo do zemlje delala, kot da je bila njena lastnina. Hudo mi je za nečakinjo Ireno. Komaj osemnajstletna je morala umreti. Nisem bil na pogrebu, tudi kropit nisem šel. Enostavno ne prenesem take žalosti. Mimogrede se spomnim smrti najstarejšega moškega iz Šešč, Jakoba Zganka. Bil je izredno skrben kmet in gospodar, kije do poslednjega dne skrbel za napredno kmetovanje. Da pa je bila usoda še bolj žalostna, se je njegov sin Rado smrtno ponesrečil prav pri opravljanju kmečkega dela. Branko Brečko je bil zares en zauber. na pol kmečki fant. Čuda stvari sem zvedel, ko sem obiskal njegovega brata in svakinjo. Najprej je umrla mati, potem oče, nazadnje Branko. Nesreča! Nekateri menijo, da njegova smrt ni povsem pojasnjena, preveč je še vprašanj brez odgovorov. Še najbolj svež je spomin na Miha Šusterja, izvrstnega amaterskega igralca, prijetnega, vedno zamišljenega in aktivnega krajana. Šlo je za nepremišljen, žalosten trenutek, ki se je zgodil v sekundi. Veliko jih je, ki se jih v tem času spominjamo; naših najbližjih, sosedov, znancev, sodelavcev, Naj spomin nanje ne zbledi, saj človek zares umre šele takrat, ko ga vsi pozabijo. Drago Kumer Dinar tja, dinar sem Čeprav so bile v Ljubljanski (na posnetku) in tudi drugih bankah prvi dan menjave dinarjev za tolarje vrste, je menjava tekla mirno. Delavci bank so bili na menjavo dobro pripravljeni. Sedaj ko vrst ni več, pa je vse več iskalcev dinarjev, zlasti med delavci iz drugih republik in tudi obrtniki, saj je dinar še vedno edino plačilno sredstvo v bivši Jugoslaviji. »Dohtarske« »Gospod doktor, moj mož si grize nohte, potem ga pa križ boli! Kako to? Na nogah si jih grize.« Šef: »O, si že zdrav!« »Zakaj?« »Sosed je rekel, da si bolan!« »O, ti osel, to bi moral reči šele jutri!« »Gospod doktor, seksi problem imam!« »Kakšen ?« »Kadar se soseda slači, me križ boli!« »Zakaj?« »Čez ključavnico jo gledam.« Kirurg med operacijo: »Sestra, hitro škarje, pinceto, nitko, iglo.:. no. kar pustite vse skupaj, pa prinesite svinčnik in mrliške liste! Pri psihiatru. »Gospod doktor, kar naprej se mi zdi da sem šimpanz!« »No, najprej vrzi stran vrečko s kikirikiji, nehaj se praskati pod pazduho in po jajcih in skoči dol z ,lustra‘, potem se bova pa pogovarjala!« ■¿M Pri nakupu pohištva ste gotovo v zadregi. V največji zasebni trgovini BIO DOM v Celju vam brezplačno svetujejo in vas rešijo takšnih zadreg. Poleg pohištva najbolj priznanih proizvajalcev vam nudijo tudi zanimive programe zasebnikov, ki izdelujejo pohištvo tudi po naročilu. Seveda pa lahko tukaj dobite tudi belo tehniko in akustiko. Se posebno zanimivo pa je, da vam kupljeno tudi zmontirajo. »Med kupci je vedno večje zanimanje za bio program, naš železni program pa je pohištvo za otroške sobe. Na 300 kvadratnih metrih razstavne površine boste gotovo našli tudi rešitev za vaš dom. Obiščite nas, četudi se ne boste takoj odločili za nakup. Če vas težijo finančne težave, bomo skupaj rešili tudi ta problem. Zaupajte nam želje in potrebe, mi pa vam jih bomo pomagali razrešiti.« Tako pravi direktor na trgu vse bolj uveljavljenega zasebnega podjetja, Zdravko Bizjak. Bio dom, ki ima svoj sedež v bivšem Pocajtovem mlinu na Teharski 111 v Celju, se uspešno uveljavlja tudi pri opremljanju poslovnih prostorov. Pričeli so tudi odkupovati hlodovino in rezani les. In če še dodamo, da nudijo tudi stavbno pohištvo po naročilu, potem boste v Bio domu resnično našli vse za vaš dom. Nastop šolanih psov Na Polzeli so ob letošnjem krajevnem prazniku pripravili nastop šolanih psov. Nastopili so mladi psi z vodniki iz celjske, mozirske, velenjske in žalske občine. Tekmovali so v sledenju, poslušnosti ter napadu in obrambi (na sliki). Prva tri mesta so zasedli psi Aleksandra Steblovnika s Polzele, Marcela Vodovnika iz Šentjurja in Franca Kureta iz Velenja. Nastop so omogočili delovne organizacije, zasebniki in krajevna skupnost Polzela. Škoda je le, da si tekmovanja ni ogledalo več ljudi. To medobčinsko tekmovanje šolanih psov naj bi poslej postalo tradicionalno ob krajevnem prazniku. T. T.