Jadje v Nemciii prcd rcvolucifo. Mnogo se je v zadnjem času pisalo o Judih, katere preganja Hitler v Nemčiji. Imeli so pa Judje res tudi zelo velik vpliv v Nemčiji in nekatere stroke gospodarstva so bile pod njihovo popolno oblastjo. Naj navedem tu nekatere statistične podatke, katere v ikratkem posnemam po listu »R. gol.« Judje se bolj naglo množe kot Arijci. Leta 1800 je bilo na vsej zemlji le okrog 2 milijona Judov, leta 1930 jih je pa bilo 15 milijonov. Arijcev je bilo leta 1800 187 milijonov, leta 1930 pa 602 milijona, torej so se Judje dvakrat bolj pocnnožili fcot Arijci. Po svetovni vojni je v Nemčiji na vodilna mesta prišlo zclo veliko Judov. V veletrgovini je bilo dosti več Judov kot kristjanov. Judovski vpliv je pronical v vse panoge gospodarskega živIjenja. Po statistiki je do smrti Rathenaua bilo 80% vseb važnih mest v celi Nemčiji, v malih državah in mestih, v rokah Judov. Mnogi Judje so bili mitiistri in uradniki na najvišjih mestih. Na visokih šolah, na univerzah in na akademijah, je bllo vedno več Judov. V zadnjem času je na teh šolah izmed 3140 profesorjev bilo 937 Judov. Medit-inska fakulteta berlinske univerze je ime.a leta 1932 celih 45% Judov. Na univerzi v mestu Breslau je bilo na medicinski fakulteti tudi 45% judovskih profesorjev, na juridični pa celo 47%. Po statistiki »Zveze nemških akademikov« iz leta 1928 je bilo tudi mnogo advokatov judovskega pokolenja. V Stettinu jih je bilo 36%, v Karlsruhe 40%, v Beuthen 60%, v Frankfurtu n. M. 64% Judov. Nič dosti boljše ni bilo z zdravniki. V Mainzu je bilo 30% v Gotti 31%, v Berlinu 52% in na Dunaju celo 80% Judov. Največje veselje so pa imeli Judje z z bankami. Nekatere so bile sploh popolnoma v njihovih rokah, n. pr. Diskonto-Gesellscbaft, Kommerzialbank, Dresdener Bank, Mendelssohn. V drugih bankah so pa imeli Judje večino, ali so bili v obi.nem številu zastopani. Iz tega je razvidno, da so bili Nemci v denarnem oziru pod judovskim jarmom. Tudi na borzah so igrali Judje prvo vlogo. Predsedstvo berlinske borze je bilo sestavljeno izključno iz Judov. Na drugih borzah je bilo pa Judov dosti več kot kristjanov. Vseh članov na borzah, v predsedstvu in komitetih je bilo 147, med njimi 116 Judov, torej okrog 80 odstotkov. Še ve.jo silo so predstavljali Judje v trgovini. Njih obrati so imeli samo v 1 letu (1931) 25 milijard mark prometa. Trgovina na debelo je bila sploh vsa v judovskih rokah. In kje je denar, je razvidno tudi iz tega. da je zdaj okrog 50% vseh poslopij v Berlinu v judovski lasti. Tudi v politiki so igrali Judje v Nem.iji od leta 1848 naprej važno vlogo. Ustanovitelj marksistične znanosti, Karol Marks, je bil Jud. Ustanovitelj socialdemokratske stranke jc bil Jud Lassalle. Ustanovitelji »Neodv. strankč 80 bili Judje: Bernstein, Kauts_y. Hil-< ferding, Kohn, Davidssohn, Rosenfeld itd. Ustanovitelja ikomunistične stranke sta bila Jud Karol Liebknecht in Ju-< dinja Roza Luksenburg. Judje so ude-< leženi pri vsaki revoluciji. Izmed 39 pa* slancev, katere je poslala s.cialdemokratska stranka v razne odseke v nemškem državnem zboru, je bilo 33 Judov« Izmed 16 docentov na kurzih za izob« razbo delavcev je bilo 13 Judov. Tako je bila nemška država, da niti ne omenimo zelo razvitega judovskega časopisja, jako pod židovskim vplivom. Silili so le na visoka, vplivna mesta. Sedaj jih je Hitler izrinil od državnega korita in iz vseh vplivnih postojank. Res je, da se je Judom tu in tam storila krivica; ne bi pa se smela pozabiti neizmerna krivica, katero so Judje storili ru.kemu narodu. Vsled preganjanja v Neničiji se Judjo zbirajo po cclom svetu in prirejajo shode. V Parizu jc bil shod v dvorani »Vagram«, v Londonu bodo zborovali dne 5. novembra. V marcu leta 1934 bo svetovno judovsko zborovanje, kjer bodo zavzeli svoje stališče pi*oti Nemčiji. Proti nemškim izdelkom napovedujejo Judje bojkot. Na Dunaju so sklenili zdravniki, ne naročati zdravil iz Nemčije. Avstrijski socialdemokratje in v Čehoslovaški so sklenili, da ne bodo kupovali nemškega blaga. Isto so sklenili v Njujorku itd. Bomo videli, kakšen bo konec. Kaj pa potem, če bi Izrael Hitlerja premagal? K. ei_i