Stav. 25S # frrta, ¥ nedeljo 21. septembra 1919 £ ?niK XL!V I/ha!a vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-BiStvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorci) Hsta Edinosii. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol leta L 18 — in celo leto L 3o—. — Telefoa trednišiva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po IG stotink. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mrt). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stok; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po SO stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—<. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se cahajata v Tisto, uL sv. Fraac.^a Ai 2(1 Mladca kriia SHS še nerešena Paši*, dr. Trumblć, dr. in t govori nato o italijansko-fraacosko- angleškem dogovoru. Trttooi je potrdil, da obstoji ta dogovor med tremi državami in da ije dosegel tudi privolitev ameriške misije v Parizu. Polk da se je odkrito izjavil v zadnjih dneh, da je za to, da se spoštuje italijan-stvo Reke. Privolil da je zaito na Tittonijev načrt, po katerem bi propadlo mesto Reka Italiji, a luka bi se podvrgla Zvezi narodov. Ne govori se torej bajfe več o vmesni državi, o katere usodi bi odločilo ljudsko glasovanje, temveč o obmejni zoni med italijansko Istro in Jugoslavijo. Ta zona bi se nevtralizirala kakor leva obal reke Rena z istimi vojaškimi jamstvi. Upa se, da pride Wilsenov odgovor ▼ treh ali štirih dneh. To je vzrok, radi katerega je Nitti predlagal odgoditev zborničnega zaseda- pisan pri glavarstvu, Če pa strogo izvršim, kar -glavarstvo zafeteva, me pa vse vp^ek preklinja. Naijrajše bi vse tje vrgel in pustil podžupanu, ki že komsij čaika, da se vsede na moj stolček. Pa se ne (bo! Če še županstvo izgubam, bo prazna moja gostilna. On ima gostilno pri cerkvi, bogat je, da mu je vse dolžno, navihan, da mu ga ni para, selob — vse je odvasno od njega, dobro: tafccle beeno naredili: za častnega občana ga besmo izvolili, pa bo pri miru pustil /noje županstvo. Možje bodo že potrdili, č« jim tako predlagam jaz — župan. Tedafj so oče župan naročili dekli, naj prinese rz kota pcliček refcŠka. Dekla, ki je poznala že dolgo let vse dobre in slabe lastnosti gospoda župana, katerih pa seveda po vasi ni raznašala nobena druga ženska oseba, raz v en nje, je hotro postregla županu vesela, ker je vedela, kedar pride tisti črni na mizo, so oče župan posebno dobre volje, ali pa pride kdo od glarvarstva — m tedaj je bala vselej tudi dekla deležna kozarčka črnine. Kar je župan sklenil, to je izvriiL Miha Mogočen — podžupan občine Zaibu-kovije — je prejel od županstva domače občine obvestilo, da je bil pri zadnji slasvnostni seji izvoljen »oglasno častnim občanom zaradi zaslug, ki ai jih je pridobil tekom let za občino. Sam oče župan so nesli na pošto prepis nje tor tako ▼ nja na sredo. Razumljivo je, v kakšni neprili-ki bi se našel Tittoni, če bi moral govoriti o rešitvi reškega vprašanja, preden izve za mnenje predsednika Zedinjenib držav, Tittonijeve izjave se ne bodo seveda omejile samo na reško vprašanje. Izvrstni parlamentarec bo govoril o vseh vprašanjih italijanske vojne in mirovne politike. Parlament in država si bosta torej lahko ustvarila jasnejšo sliko o položaju in rešitvah, ki se predlagajo. (Jpati je, zaključuje list, da se bo vršila razprava o Tittonijevih izjavah resno in dostojno kočljivosti spornih interesov in težkega časa, ki ga preživlja Italija.« »Corriere della Sera« piše: V seji ministrskega sveta je Tittoni tovarišem podrobno poročal o poteku pogajanj z zavezniki za rešitev jadranskega vprašanja. Obvestil jih je tudi o pogojih dogovora s Francijo in Anglijo, ki je bil predložen Wi!sonu na odobritev. O tem dogovoru se je danes živahno razpravljalo v političnih krogih. V glavnih potezah je že znan, a podrobnejše bo poročal o njem Tittoni v zbornici prihodnjo sredo. Po informacijah, ka smo jih dobili nocoj, .pripade mesto Reka Italiji, piše list. Luka in železnice se podvržejo Zvezi narodov. Za poglavarstvo Volcsko bi 6e uvedlo isto postopanje kakor za ozemlje na desni obali reke Rena, t. j. bilo bi nevtralizirano tako, da bi se na zoni 50 km ne smele graditi vojaške utrdbe. Trst bi torej ne bil pcxl večno grožnjo jugoslovanskih utrdeb, toda z d nege strani «bi mankalo me 1 Trstom in Reiko zveza po državni (italijanski) zemlji. Reka bi bila torej izolirana. Nekateri oteki bi pripadli Italiji, a Zadar bi po- j stal svobodno mesto.« Isti lisi poroča iz Paruza: Brzojavke iz Wa-shingftona javljajo, da iJe konferenca predložila Wilsonu na odobritev kompromis v reškem vprašanju, ki predlaga, kakor piše »Ghicago Tribune«, *da se naredi iz Reke posebna država, ki bi morda mogla postati italijanska.« Brez ozira na nevtemeJ^enoet te rešitve, k«i, kakor se zdi, meša dva posebna načrta, ki sta ihila sestavljena, preden je zasedel Reko D'Annunzio s svojimi prostovoljci, ie vendar ta vest zanimiva, ker javlja, da Wilson bržkone ne zavzame stališča napram novemu načrtu za rešitev reškega vprašanja, preden se ne vrne iz potovanja po ameriških mestih v Washington. Zdi se torej, da se Wi3sonu prav nič ne mudi z zavzetjem stališča napram rešitvi reškega vprašanja, morda, ker upa, da se medtem reši D'Annunaijev slučaj. Hiravna pogodba z Ecfg nke samo2bt3žbe. — Mirovni pogoji ra miroma ugodni. PARIZ, 19. (S.) Izročitev mirovne pogodbe bolgarski delegaciji se je vršila danes zjutraj ob 10.30 v ministrstvu za zunanje 6tvari. Precejšnje število radovednežev se .je zbralo pred ministrstvom. Ob 10.30 so vstopili zavezniški zastopniki v orno dvorano, kjer so se porazdelila v maijhne skupine. Clemenceau je vstopil ob 15.25. Prisrtcpil je k Polku, ameriškemu državnemu tajniku, ki se je pogovarjal z Venizelosom. Stisnil jima je roke in rekel smehljaje Vendzelosu: »Postajate prijatelj z Zedimj;en&mi državami!« Ob 10.35 je Clemenceau povabil pooblaščence, naj zasedego svoje prostore, in dal nalog, da se uvedejo bolgarski delegatje. Obr-nivši se h konferenčnemu tajniku Dutasti je vprašal ironično: »Kaj je sedaij Bolgarstka? Kraljestvo, cesarstvo ali republika?« »Kraljestvo!« mu je odgovoril tajnik. Čim so bolgarski delegati vstopili, je Clemenceau vstal in izročil spis opozorivši iih, da imajo 25 dni časa za predložitev morebitnih pripomb. Nadaljnje T—*-— j^*"* o bolgarski ne dolžnosti. PARIZ, 19. (S.) Zakasnelo. (Ob priliki izročitve mčrovnih pogojev je Teodorov držal govor, katerega prvi del smo posneli včeraj; danes pri občujem o drugi del- Prep. ur.) »Nismo krivd, je izjavil Teodorov, da smo izdal? 1. 1913. naše zaveznike in da smo 1. 1915. vstopali v verno ob strani centralnih držav. Vse države lahko pričajo, da bolgarski narod ni hotel nemške zveze, ki mu je bila vsiljena. Nr.še edi.no tipanje je, da bo konferenca v svoji veliki modrosti sodila nesrečo nagega naroda s prizanašanjem veliicih in velikodušnih duhovi Nismo vodćli imperialistične politike; nikdar nismo hoteli drugega, nego ude>stv4tev našega zedinjen^a. Bolgarski narod noče tuje lastnine, gleda celo, da bi pozabil bolgarsko zem4jo, ki jo je 1. 1878. be-rolansika pogodba prisodila Srbiji in Romunski. 2e (pol stoletja niso imeli naši napori, ki so jih velikodušno podpirade zapadne države in Rusijja, drugega cdlja, nego osvoboditev naših bratov, ki jih je berotinsrki kongres pustil pod turškim gospostvom. Naše zahteve nimajo nikakor imperialističnih namenov, temveč so bile in so samo vkLjučenje v državni program tistega, kar so prej države pri-poznale kot pravico, katere udejstvitev je v evropskem inieresu. Dogodki 1. 1918. so osvobodili Bolgarsko izpod dolgega tiraaastva, ki je vezalo njeno voljo. Naša demokracija sedaj lahko obnovi Bolgarsko moralno in jo utrdi v orijentaciji, ki si jo je izvolila po svojih pravih čustvih, da podpira na vzhodu mir in kulturo. Bolgar- garstka ni le imela potrebnega časa, da naredi vse, kar je potrebno za dosego popolnega zaupanja držav, od katerih pričakuje obsodbe; napela bo vse sile in dobro vero, da upraviči v bodočnosti zaupanje napram sebi, napela bo vse svoije sile, da se očis'ji od greha in da doseže vse prednosti, ki jih nudijo demokratične ustanove. Enakopravnost, ki se je dovolila narodnostnim manjšinem, dokazuje, da se bo Bolgarska formalno podvrgla vladavini Zveze narodov. Srečna bo in vesela, če jd bo dovoljen vstop v to zvezo. Ko je Teodorov dokončal svoj govor, je Clemenceau zopet vstal in izreke! samo te besede: »Seja je zaključena.« Bila je 11. Bolgarska delegati so izšli prvi. Bolgarske meje. O kflavzuilaih, ki določajo bolgarske j gre, in drugič jL*h je pohvaVl, da so vsi prišli, še prečno se je seja pričela. Sploh so imeS cče žtrprn lepo navado, da se seja ni prej pričela, d'Ci'Jer niso prišli vsi možje. Nato je gccpcd žrpan razložil ob kratkem, zakajj tu gre. Govoril je poltiho, včas:h polglasno, pcseVno takrat, kadar so imeli možje medseboj kek važen iknpčijski po-tovor. »Pravzaprajv, možje —« teko je zadel prijazno in prikrr-ljivo župan občine Zabukovje, a vendar resno — »provznptrav bo danes slavnostna seja. Zato vas torej prosim, aiko pride torej naš gospod podžupan k seji, da Torej...« Gospod župan je bil znan kort dober govornik d-aleč na okrog. »Še en liter« — je ravno takrat zaklfca! kovač Komatic, da ga je moral župan resno posvariti, naj se drži nazaj, saj je še čas. »Saj še ni se;a« — mu je vrgel kovač nazaj. »Pa je precteeja« — je odločil župan — in vse je umolknilo. Vse je postalo resno in tudi liter na mizi je ostal nedotaknjen —- celih pet minut. * »Komatic, natoči« — je dejal občinski duga — in Komatic (e natočil vsem iti rim svojim prijateljem, ki so sedeli pri njegovi mizi in pogledal je jezno na gospoda župana, ker ga i« poavaziL in dobavljanje podvodnrkov, tudi trgovinskih, sta prepovedana. Vse pomorsko oroije in vojni materijal, ki ga je Bolgarska imela ob podpisu premirja, se bo izročiilo zaveznikom. Skozi tri mesece petem, ko vs'topi ta pogodba v veljavo, ne bo smela radiobrzojavna postaja v Sofiji prenašati trgovskih brzojavk brez nadzorstva zavezniških držav. Bolgarska ne bo smela graditi brezžičnih brzojavnih postaj. Zračne klavzule. Zračne klavzule določajo, da ne bo smeli. Bolgarska imeti sploh nikakršnega vojaškega in pomorskega zrakoplovstva. Gradba zrakoplovov je prepo\ edana za 6 mesecev. Vse vojaške in pomorske zrakoplove s tozadevnim materijalom bo morala Bolgarska izročiti. Bolgarska se obvezuje, da ne bo pošiljala vojaških, pomorskilj ali zrakoplovskiih m"s:ij k tujim misijam in da ne bo dovolila nobenemu bolgarskemu državljanu, da vstopi v vojsko, mornarico ali k zrakoplovskim oddelkom kake tu20 in .januarja 1921, bo^te predstavljali 2% obresti na skupno svoto. Od 1. januarja 1920. dalle bo z vsakim polletnim vplačilom vezano .plačilo 5% obresti na ostalo svoto in plačilo doJočene amortizacijske svote, ki zadostuje da bo ves dolg izplačan 1. januarja 1. 195S. Komisija za odškodnino bo imela pravico do razpolaganja s prodajanjem in drugimi operacijami na vrednostmeah, ki se morajo pkčati v zlatu, in ki so bile dane Bolgarski kot zalog. Nominalno svoto leh vrednos'.nic bo določila komisija za odškodnine z medzavezniško komisijo, in ne bo smela prekoračiti svot, ki ostanejo za glavnico. V tem poslednjem slučaju 'bo Bolgarska izročila komisiji za odškodnino potrebne vrednost-nice, kr se tičejo neposredne obveznice s strani bolgarske vTade, toda vse določbe glede omenjene obveznice bo -določala medzavezniška komisija. Bolgarska privoljuje, da prevzamejo zavezne in pridružene vlade v vplačilo vse kredite, ki jih imajo zavezne drževe napram njej, a zavezniki se z druge strani obvezujejo, da ne bodo zahtevali od Bolgarske nobenega plačila za te kredite, ki so se že ocenili pri določevanju svote finančne odškodnine, ki jo mora Bolgarska plačati. Bolgarska bo povrnila Grčiji, Romunski in državi SHS vse spise in arhive, arheologične, zgodovinske in umetniške vrednosti, ki jih je odvzela tem državam med vojno. Ravnotako bo povrnila določeno število plemenske živine. Bolgarska bo morala izročevati s-korzi 50 let Srbiji 50 tisoč tonelat .premoga kot odškodnino za uničene rudnike. Medzavezniška komisija, o kateri se je zgoTaJ govorilo, se bo nahajala v Sofiji in bo sestavl cna od treh članov: angleškega, francoskega in !ta-lijanskega. Botgarska bo zastopana od komi.-:, rja, ki se bo udeleževal sej, ko ga komisija pov bi, toda ne bo imel pravice do glasovanja. Komisija bo sestavila listo za davke in dohodke, ki zadostujejo, da se zbere zgoraj omenjenn svota. V listi bodo navedeni dohodki, ki bi jih poneslo izkoriščanje rudnikov v slučaju, da bi se Bolgarska ne držala svorih obvez. Komisra bo imela pravico do kontroliranja točnosti bilance o davkih in dohodkih. Bolgarska mora vplačevati v naslednjem redu: 1. stroške, ki jih je povzročila vojaška zasedba; 2. plače nje dela turškega zunanjega dolga, ki bt ga mogla naložiti Bolgarski posebna komisija; 3. odškodninsko svoto. Gospodarske k!avzu!e. Gospodarske klavzule so podobne klavzulam v mirovni pogodbi z Avstrijo. Gotovo Število novih določeb nalaga Bolgarski obveze, ki M pripadajo vsled teritorijalnih pridobitev v balkanski vohri. Poglavje o pristaniščih, rečnih poteh, železn cah Či»Jino je pa, da je imel gospod žup^n kot gostilničar to posebnost, da je imela njegova gostilna snimo zelo velike kozarce. To je bilo zelo praktično, da ni bilo treiSa ve "krat natakniti — in dekli je bila prihranjena ^pcr.-_ « mirovne pogodbe z Avstrijo. Odstavki, I ' sc . . ,;•-! na Zvezo narodov, na -kazenske dclc -l":e, ra -plovbo in delovna vpraša- nja so tr.»'rc- ek-oč pepolaoena enr'.i v obeh po-foc'bah. Meje Bolgarske pa so določene takole: Na severu se meja z Rcsmcnsko ni izpreme-rila Čisto t<£. — PoteKitakem ostane meja Dcina-va. KaV.tli 20 kilometrov zapadno Tu-trci'ia^ia prcsicpa meja Donavo, odkoder gre proti jpgczapadu do Črnega monja med Bal-čikorn, ki je r-c-cnurski, in Varno, -ki ostane bolgarska. Vsa BoKrudža estane Romunski. Na z en adu gre anega z državo Snbov, Ilrva-tcv in Slovencev v splošnem po stani srbeki meji. Strumica z okolišem (.jugozapadni kot) pripade državi SKS in ravno trko tudi še ne-Lateri dru^i majimi deli ozemlja. — Žal nam je, aa poročilo ine označa tu meje natančneje, ziasti ne kar se tiče timoskega oziroma višinskega cfcoIiSa, ikjer je kila poprava meje nucn« potrebna zaradi varnosti Železnice £2,ječa!-Niegotin, ki teče »tik ob stari mc'i. Vsekale« pa se poprava meje tiče onega predela, ki leži vzhodno solunske železnice med Vranjo in Leskovcem, Ljer se je telo prav v zadnjih časih prigodi!® nekoliko napadov bcl^arskin četašev na železnico. Etru miški okoliš pripade iz istih razlogov Jugoslaviji, kajti tam doli se pribJ;žu;e so-lunrfka železnica na 10 kilometrov stari srb-fko-ibolgarski meji. ,Na jugu se je izpremenila meja glede na ena ozemLja, ki pripadejo zaveznikom. Nova so podobne Klavzulam v- on-* Kater ano 2» roleti, ni dront, Ji ■« W Bolgarska podipisala mirovne pogodbe. Po vsestranski odobritvi nastopijo torej med njo in zavezniškimi državami zopet redni odao-šaji. Da bodo ti odnoidfi med Bolgarsko žn držarvo SHS iprravdlđM, je timijivo samo po sebi, če se bo Bolgarska ttočno držala svojdfc ob^ez, da pa ne ibodo, vsaj v prvih časih, prijateljski, je pa tudi umljivo. Kajti preveč krvi je poteklo, da bi jo bilo mogoče pozatiiti kar čez noč. Žal nam je, da je tako in da ne more b-iiti drugače, tkaj ti mi Slovenci, ki smo bili daleč proč od onih strahot, ki so se dcl^a tri leta ponavljale dan za dnem po onih srbskih predelih, ki so bili zasedeni po Bolgarih, in so jih csbču-iMi edino le eni naši, ki so se koriti proti Ecl^r.jem kol Ie^:.;onarji-prostovoljci, so-'rno t'aže in odpuščamo raj^i, kot pa Srb, ki je (moral prestajati vse grozote. Sedanji rod, 'ki mu .je bosanska krutost na nečlover-ki na-čin pomorila oče^e, matere, žene, -brate, sestre in deoo, sedanji srbdk' rod bo težko mc^el podati Bclgarju roko kot prijatelju, bratu. ŽcjI nam je, da ;je talko in da skoraj ne more bati drugače, kajti če bi ne bilo tega vsaj za sedaij skoraj nepremostljivega prepada med nami, .bi mogli upati, da 4yi ne bilo dolgo, iko bi se izgubljeni sin skesan in spokorjen vrnil v okrilje svoje matere Jugoslavije. Resnica je, da je čas naj-bol š? zdravm.k za vse rane, in zaito tudi upanro, da prej ali slej zaceli tudi ono silno težko rano, ki jo je zaidal brat bratu kt omogoči o-berua složno .bivanje pod isto skupno streho. Naj predvsem Bolgarska odpravi vse, kar ge bilo ■glavni vzrek njenega nebratskega ravnanja, naj izloči iz sebe vse tisto in vse tiste, ki so .jo zavajali in zavedli, da .je dvignSa roko proti svoji sosedi, sestra po rodu in jeziku, naj iztrebi rt dežele 4feti nemški duh, ki je bil glavni krivec vsega zla, ter si krepka VA*«««««, —--------------—.ko zamaši ušesa proti vsem z*'rn prišeroe- pcja-gre približno po črti, ki se pričenja 8> talcem in svetovalcem, naj pokaže z dejanji _«_ 1 v m ■ • • • 1___?____ ____• . t ___1"_ J^ L n X A Al" 4 ; io lo Ntarfljo in nvftfdn r"lj juigczapadao Pašmakliga in končava v tCilkiki. (Imamo sicer dober zemljevid, ven-f ar pa ne moremo najti na njem kraja s ta-! im imenom. Morda naj bi se glasilo »ČiBt-lik«, tik zapadno Dedeagača, ki pač po pri-prvdevar^u Amerike, ki je hotela, da imej Bolgarska izhod v Egejsko morje, ostane £c2gars.' i.) Andabaši(?) in Darider ostaneta Bolga-ski. Tre^a črta gre preko Kalaildaga m Toa- fčkdaga. Na južni meji se je izvršila majhna izpre- fr.e-ruba, s katero se majhen del turškega o-zen !;a severozapasdno Mustafapaše prideluje Bolgarski. VzhoJffio mejo tvori Črno morje. Politične kla\-zule določajo, da Bolgarska priznava državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Komisija sedmih članov, katerih jih pet imenujejo zavezniki, enega država Srbov, Hrvatov in SJovencev in enega Bolgarska, določi na licu mesta mejno črto. Bolgarski državljani, ki so se po 1. ^armarija l. 1919. nastanili na ozemlju, ki pripade državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne dobe srbsko-hrvat-sko-slovensskega državljanstva, 4>rez posebnega dovoljenja te države. Bolgarska priznava pogodbe zavezniških in pridruženih vlasti ter vlasti, ki so se borile ob njihovi strani. Nadalje priznava francosko pokroviteljstvo nad Marokom in pokroviteljstvo Angleške nad Egiptom. Vojaške klavzule določajo Število bolgarske velike na 20.000 mož s častništvom vred. Vojska se bo uporabljala izključno le za vzdrževanje redu in ctoiejne straže ter ee bo se-stav^aia od prostovoljcev. To bi bile potemčatkem gfla\iie toč*ke mirovne porfor'ibe, 1-ti naj jo in ki jo itisdi gotovo pcdp'še Bcijsrska. če primerjamo te pogoje s poboji, kakor so se nal-ožili Nemčiiji in Avstriji, je treba priznati, da je Bolgarska izšla precej poceni iz svetovne vojne, posebno pa da je svoje naravnost zvernsko divjar-je proti svoji sosedi Sr.Hji, sedan*ji Jugoslaviji, .plačala z gotovo m^lerukostnifmi teritorialnimi izgubami. Mislimo, da se ne motimo, če .pravimo, da so Bolgarji pomorili več snfcskLh starcev, žena in otrok iter ranjenih in onemoglih srbskih vevakov kot pa šteje prebivalstvo onega o-zemlja, ki ga mor?fo sedaj odstopiti Jugoslaviji. Napram Rcmtimski ne izgvib« ničesar, ker so Ddbrtrdžo itak že v 'bukareškem miru morali odstop ii Romunski. Izguba na jugu, v korist Grški, bo mekaij večja k^ ona v korist državi SHS, tako da je Grška v primeri z državo SHS sijajno plačana za svoje več kot skromno sodelovanje na strani zaveznikov v svetovni vojni. svojo trdno vcLjo, da hoče, koliikor ji je le mogoče, popraviti, ikar je zagrešila: poiern emo prepričani, da pride čas, "ko se v bratski ijt&ezni zed:ni ves narod od AdrLje do Cmega mor^a v eno samo veliko, mogočno enotno celoto, ki si bo izlahka priborila in zavarovala po vsej pravici ji pripadajoče odlično mesto v zboru narodov. Bog daj, da bi bilo tako I Neomajno Wi?sonovo stališče v jadranskem in reSken vprašanju. PARIZ. 19. (rGiornale d'fcaiia«.) V krofih mirovne konference vlaća še vedno negotovost glede \V^lsonovega staVšča v jadranskem vprašanju in posebno v reškem vprašanju. Vesela predvidevanja, ki se dosodaj formuliraj na VVilsonov odgovor, temelje le na ugcdn'li Izjavah an eriške delegacije; toda ni se zgodilo or-vvč, da zanikajo dejstva te izjave. Severa 4>r;-prde po Tittonijevem nečrtu, z Llcyd Geongevo in Cle-menceau:evo odobritvijo. Reka Italiji, 4oda pristanišče pride cwxl suverenost Zveze narodov, do-č:m je Italija za to primorama odstopiti važne kraje v Dalmaciji. Mogoče bi Wilson ravno raci teh odpo\edi bM primoran odobriti načrt, čeravno — ponavljamo — se ne ve nič pozitivnega o resničnih predsednikovih namenih. Nemška vlada bo odpravila čl. 61» iz nemške ostave. BEROLIN, 19. (S.) Zakasnelo. Večerni listi porcča-jo, da se je izrazila komisija narodne skupščine za zim ar je stvari za cdpra«vo čl. 61. iz ustave. Nemška vlada bo sporočila potem Lerscienja ententnim državam, da je Nemčija pripravljena zadovoljiti njihovi zahtevi. PARIZ, 19. (S. Zakasnel.) Nemška delegacija v Versa-llesu je pcs!afa tainiku mirovne konference Lersnerjevo noto, v ka*eri se izjavlja, da se Nemška vkca vklanja ententni noti in da bo odpravila čl. iz svoje ustave. Lersner 5e pKro-žuje radi ironičnega tona zsi^nje zave^nišKe note. Pogodba med zavezniškim! državami In Poljsko glede Galiciji. PARIZ, 19. (S.) V današn'i seji je vrhovni svet nadaljeval rezpravo o poročilu .posebne konrlsije, ki je prečJožila načrt za pogoda reoapola|eaia. Potovanje je zelo težavno, vlaki .prenapolnjeni. Za Gradec je zelo težko dobiti dovoljeoje. Na železnicah je ja in dovolila za selitev v domovino. Se-*v so preveč od Dunaja, in je pos-lovar.je prestonno. Strarmke, naši ljudje v t vrini, trpe škodo v nujnih slučajih in tedaj, kHar so -brez sredstev, na ulici, pa ne morejo domu. Prod tromi dnev-i so v republiki avstrijski zopet uvedli cenzuro. Potrebo -utemeljujejo s tem, da ie treba preprečiti zanašanje nem-ško-avstri skerfa premoženja, katero baje beži čez južno mejo v Jtvjoslavijo. Ce zanašajo nemški kapitalisti čez našo mejo svoj banke-rotni papirni denar, je nam oživljena cenzura pisem in druge ,pcS.tc le ugodna. Žalibog je cenzura preslabo sredstvo za pretkane ptiče, ki so si z vojnimi dobički in verižništvom pridobili krivično prem žerre Verižništvo cvc-te seveda te^no tudi v A^traji, proti tej kugi bo treba, složnega poisitctpanja vseh držav. Iztrebiti sicer ne bo lahko tega gorja. Raznim jugoslovanskim trgovcem, ki poslujejo na Dunaju, skrbno pomagajo ž:dje, ki smo ,jih spoznali svoj čas v slaci Ljubljani. Za t^enotek se je premagal ki ugriznil v iexT,k. M slil si je; pri seji ga bom jaivno, bo že čas prišel. Te-^ai je prfšel v sobo Martin ŽivHenje. prvi o'e-menilo. Od zahcuine strani so med vojno z-'radilu lepo stopnišče na grad. Delali so ,t?a Rusi in se zove »Russenstergc. V Gosooski ulici dovršujejo dve bančni palači »W:e-er Bank-verefna« in »Depos'lenrba-nk^, štajerska enkornptna bartlia ima tudi lepo novo palačo. Mesto ima socija-lncdemoikrateke^a žuroana Mnhiča, ki je vsded pcmankanja drobiža izdai občmSiki novec. V premetu so rjavi listki po 10 v. iih »Maltic«. Ob karakterizaciji naže pesmi pravi: »Polna je otežnesti in rpanja, ket luna in zvezde v jutru, ki fih je Ilirija postavila v svoje prapore. Ne crdseva v njej polna cvetoča lepota, kakor -v lepem slovstvu narodov, katerih naloga je že določena od zdavnaj; ne skrifcd za ofcLSco, toda vsebuje v navečji meri, česar našim literaturam manka: dmha dejanja, zvezo z realnim življenjem. Naša poezija, ko je pomankljiva, je imitacija in ne občutek, ko ije dob;a, odseva dušo individaa, v slovanskem rodu pa izraža oviran boj nareda. Naša poezija stremi po izolaciji od družbe, njegova po stnnitva ž.rijo.« Tudi našega Stanka Vraza ni pozabil in ga imemrje kratko »Stanko«, zamenjujoč ime s priimkom. »Zgodovina pripoveduje o Iliriji grški, o Iliriji rimsiki, leta 1810. je živela Ilirija francoska; danes (1857) imamo Ilirijo avstrijsko, sestavljeno iz dveh upravnih delov Ljubljane (Leyibach) in Trsta. Ne govorim o tej, (govorim o bodoči Iliriji, po kateri streme Južni Slovani; o oni, ki jo kl:čejo z imenom Velike Ilirije ali o Srbsko-Hirski državi, ki objema v več aili manj definitivni skupni aspiraciji Hrvatsko, Koroško, Srbijo, Črnogoro, Dalma-cijo(!) Bočno in Bolgarijo. Vse te dežele govore, izvzemši ne»iz:Gg:'bnih modifikacij, jezik, o katerem labko rečemo, da je bistveno isti.« Pod Koroško (Caninzaa) umeva tu naravno Mazizjijii vso Slovenijo, ker je bil takrat Celovec še na§e kulturno središče). Značilno je to pis-mro še v dvojnem oziru: Dalmacijo priznava Mazzini brez pomisleka bodoči Jugoslaviji in govori o bistveno istem jeziku, vseh Jugoslovanov, ki ga hočejo novejši, jugoslovanskih raamer nepoznavajoči in nepotkovani publicisti (ala Scrpio Slataper, Attilio Hortis, Leonardo Aizzarata in dru-gi) razdelili v nebroj popolnoma strogo diferenciranih »jeziikoiv« (slovenski, kranjski, morlaški, hrvatski, dalmatinski, bosanski, srbski, mace-donki itd.). ivadno južinja pri županu, katere se je#udeležil komisar od glavarstva, in je fc-'lo tako prijetno slišati, ko je žmpan predstavil Martinovega očeta z besedami: To so pa naš prvi občinski svetovalec, gospod--- To se je prvemu oibčinskemu svetovalcu silno dcpadlo. Saj ni čudno, že 30 let občinski raož — in toliko delati, trpeti in govoriti za občino. Ampak p« tistih volitvah nekaj ni bilo T>rav. Šlo se je za pravilnost ene glasovnice. Komisar ie ugovarjal, da je ena glasovnica veljavna in zahteval glasovanje komisije. Zupan kot predsednik ?e predlagal, da je glasovnica veLjavna in da kdor m za njegov predlog, naj blaigovoli obsedeti. Tedaj pa Martiawv oče sami niso vedeli, za kaj se gre. Komisar je stal, oče župan so sedeK. Ker ni bilo stolov v volivoi dvorani, so se oče Martinov hitro vsedli na šolsko kiop in mislili, tako bo prav, saj so predlagali, da je treba ofcsedeti in sedi sam oče župan. Ampak njihov glas ,e bd odločil^ Drugi možje komike so stali - m predlog županov je propadel - Marbnovega očeta je odločU. M .___ Takrat je župan sfloo zameril Martmovemn očetu, češ, da ga ni razumel, kdaj s« mora obsedeti; pozneje pa je ie povedal, da ▼ volilno komisijo ne bodo nikoli več irvoljem. »Zakaj pa ne?« — ao vprašali Martinov oč«. »So stvarni razlogi« — je odgovoril stvarno oče župan — in oče Martinov so mu dali prav. Hazzlnl ia JašosiSBarJ, »Slovanska pisma«. DL Kdo *e »nisKl na Siavane pred 20 leti? se vp-ošuje iMazZ'-ni, >I:o riše tretjič (16. jtmija 1307) svojemu prijatelju. Kdo je spoznal v poljskem uporu 1856 iskro oplošne^a požara? Edini Napoleon .je uvicel v velikih- evrops'kih vojnah TKiino važnest slovarctkerja elementa in bral v češćem fceju slov-a/nskih vojakov vojakejv Avstrije, povzročene-n drleč proč od njf'i rodne grude po petij.?^'h lei^jah Dcn\-broH»r' skoro proroški znak bodočnosti. Napoleon je ,pc-ol»l svoje agente, ki na; prouče ( Č"nc^oro in Srbijo, in je izroč'1 generalu Dombrowskem(U načnt, ki se, mislim, nahaja 'še danes v vojaškem aiiivi v Parizu in ki je vseboval statistične podatke o slovanskih narodih in navajal sredstva, da bi jih ipobmil. a je pejem to namero opustil. Drnes (18?7!) ?e bavi'o s s!ovcn~kim vprašanjem vri t>o'i-tični micelci« Tudi v Avstriji so pričeli to srveznavati in z rczninii sredstvi so hoteli to gibanje v kali zadušiti. Z občudovanja vrednim poznavanjem razmer ocrtava nato Mazzini v kratkih poitezah svojemu prijatelju narodni in kulturni razvoj j I južnih Slovanov in n>ih bo-)e za osvobojenje §e eno skrivnost — da se spozna vse široko politično cibizorje ob-črnskih mož v Z-»bukovju —. naj .povemo iz živl^etrnia prvega občinskega svetovalca gospoda Martfna Življenja. Ke-^ar je zvedela njegova žena Katra, da bodo orišli mož^e s'ktnpa^ pri županu, to se pravi, da bo seja, tedaj ni skuhala nikoli večenje, ker je vedela, da bo seja dolga in da očeta ne bo dok* o dom«. S.pksh ni v Zafcufeovju na dan občinske se:e nobena gospodinja kuhala večerje možem, ker so vse vedele, da bo trajala naporna seja dolfo v noč. Prvi občinska svetovalec — Martinov oče — je imel pa ie posebno nesrečo. Otrok s- taro gluho Katro nista imela _ edini sin se je ragttbil ▼ Ameriki — zato se je stara m boljša pokjvica vselej po občinski seji bala, ker je bila sama pri hiši, da bi prišel kak tat v hišo, zato je skrbno zaklenila hišne duri in pristavila lestvico, da so Sit Martinov očka vselej po občinski seji naravnost spat na seno. Ce fe bHa seja posebno dolga, so Martinov očka vselej Boga zahvalili, da je bila lestvica tako kratka in seno tako bliza, ampak zadrrja njihova molitvica na zadnji postaj lestvice po vsaki občinski seji je bila: O ta prokleta seja! — Potem so Martinov oče mirno spali na la-vorikah tvojega dela za dbčirno. Naj se r3"" oprosti, da smo tako obširno poročali o delovanjo, samostojnem mišljenju in trpljenja prvega občinskega svetovalca v Zafeukovju. Zaslugam časti — Ko so torej Martinov oče srečno prestopili prag cibčit^iVe pčsame, tedaj so se vsi čes-tiLi občanski svetovalci pedali tdkoj na lice mesta. Prvi je bil Koma.tic in zadnji kot načbolj zaslužni prvi dbč'rrjki svetovalec: Martin Živ-l;enje.-Prr mino* pozneje je prihitel sam župan z lučjo, papir;em in črnilom. Možje so se vseil- okoli župana, eni bolj spredaj, drugi bolj zadaj. Mankal je zaps-nikar. Župan je ponujal temu in onemu, pa noben nI hetel sprejeti. Navadno je bil zrpis-nikar obči-nski slu^a, ta pa ni mc?el priti, ker je imel še spodaj v gostilni uradne opravke. Koma-tic je naročil namreč še en liter za svoje prijatelje, ki so doli ostali. Čudno je bilo, da se 1. Jugoslovanski polk Matija Gubca« v Tomsku in pa polk Srbov, Hrvatov in Slovencev majorja Blagotiča v Celja-binsku; prvi je sestavljen večinoma iz Slovencev in Hrvatov, drugi pa — kot nadaljevan e Pivšesa kor-pu-s-a — večinoma iz Srbov. Vsega skupaj imamo okoli 5.000 bajonetov. Ostalih 5.000 Jugoslovanov se nalnja deloma v ujetniškem Jugoslovanskem Narodnem taboru v Tomsku, deloma kot ujetniki na raz-n h zasebnih in javnih delih. »Jugoslovanski Narodni Svet v Rusiji« s sedežem v Omskem je produkt združitve vseh tukaj živečih Jugoslovanov; elani so izvoljeni od Jugoslovanskega polka oz. bivše Jugoslovanske komisije pri Vojnem murstrstvu CcIiosJo-vaške republilie in od »Jugoslavensko« Narminog Odbora« v Čeljabimsku; deluje kot pomočiti urgiiii Diuloiri-atskoga proc-stavitelja kraljevske srbsko-hrvatsike-s!ovenske vlade g. J- D. MiJankoviča in skrbi v kolikor je mogoče za nr.S živelj v Sibiriji. Vesti iz domovine nimamo ncbenlh; C'namo sicer VE>ak dan francoske ra "io, ki pa -prinašalo samo najvažnejše svetovne dogodke. Vsi si želimo skn-rega povratka v domovino ali upanja je za setlaj še malo. Čakati bomo morali, kot vse kaže, najmanj še leto. •V Tcms-kem Jugoslovanskem pclku se nahajajo poleg drmrLh Slovencev naslednji ča-stn:ki oz. čvst-n:ški aspiranti: proi. Iv n Košnik iz Kranja, Jarc Kado iz Doberdoba. Buh Anton iz Liu.b':ane. Pekle Gašpar iz Ljubljane, Rekel Ciril Iz Mirne, Sv a iger Ciril iz Novega mesta, Demarin Josip iz Medulina, J:;kopcc Pranjo iz Kopra. Ipavec Boris Iz Preseka. Borf=tn''k Bruno rz Ljubi i; ne, Košenc Vinko iz Trsta, Urbančič Josko iz Liubljane, Pretnar Blaž iz Po:'bretf;a. dr. ^tfiid Josip it Podgorja, ančič Jožei iz Vi^n:e sore, Novak Stnno, Janko vrč Franjo iz LIutH^ne, Brat'm Jo^.n iz C;- ce, Fe-,k Josip iz Sv. H"e. Lu-k^čič Am.-M iz Male Nedelie, Erat Josip (s>ud. med.). Breinc C ril u Hotenia, Pilny Karei e LjuM'ane, Sevnik Julij iz Bonskega, Ostanek F-an iz Trsta Legan Ivan z nradcrv;a, Juvanec Albin iz Ljubl'ane, dr. Ste ft Fr-n Godina Leander iz Trs*a, Ncfnt Anton iz Rovinja, Faganelj Pavel iz Mirna, Senk Josip z Prva tooka dnevnega reda: Castrro občan-stvo. Predlagam: Naš pc-džupan Miha Mogočen se imenuje za častnega občana občine Zabu-kovje> — Predle^ bom takoj utemeljil — torej —« Komaj je gospod žu.pan končal, se je že oglasil Kcmrtic: »Knj pa je naredil za nas, kje so njegove zasluge?-* Tedaj je prikipela ftrpann razburjenost do vrbimca \ikljuib slavmcstnemu razpoloženju in se je razlila tc-kole: Jaz sem djal stvarno, da bom svej predlog šele utemeljeval. Torej? — Splcah bom pa že pcaknVel, da ti — ne pritleš pri pi-ihcdirpli cibčir.skib vcl tvah več v odbor, da ti zapremo tveto gofljo. Rrzuaneš? — Disciplina — če je slavnostna seja!« »Kaij, goflrja« — se je osc^-olil Komatic, »bomo pa tevi gofljo zaprli, ko ti 1k.it.o vzeli županski stolček.« »Nikoli, ti že ne, premalo plačaš davka. Sploh pa, torej, če hočeš, pa bodi ti ljudem za osla.« v Zdaj je nastala splečna tibeta. Nobeden at pravzaprav vedel, kdo je razžaljen. Komatic je sedel bled pri beli mizi. Misel ga je obšla da esel nan«j leii, zeto je šlo iz njega, kar j« ležalo danes na njegovem' srcu: »Zakaj si m pa psa naznanil, da tem moral plačati včera deset kron kaizni?« (Konec jutri.) Jezerskega, Završni Atfoos iz Oftevka, ZelemS- kar Saša iz Ljubljane. Gabrijel Stanko iz Krtiteg*. Gabrijel Rado iz Jesenic, Jonežič JobJd iz BizeJj-skega. dr. Pernat Zvonko iz Ptuja, Mencin Miroslav iz Veli-kovca, Mervar Fran iz 2užeinberka, CHi-ha Maksim iz Lojratca. Kos Makso iz Celja, Vrisk KaTel iz Nov. mesta, Turk KaTel Iz Nov. mesta, ćt. Basaj Josip iz Kranja, dr. Mete Voje-.efev iz Nov. mesta. Cepuder Vlado iz Litije, Bra-t^tič (duhovnik), Leban Edvard iz Trsta, Sess K orle iz LJubljane.' dr. Fajdiga Božidar. Arijder Ado-!* iz Ksainika. šircJ JosLp iz Kostanje, Gentner Jirfij iz Logatca, JPaternost Metod iz Senožeč, Ravnikar Anton iz Ljubljane. Možina Fran iz Postcrne. LuKk Avgust iž Ajdovščine, Kreč Steno iz Ljubljane, Cokl Ignac iz Kostrivnice, dr. Kosal-: Josip iz Ljubljane, Komel Lodvlk iz Trtfa, Zak-elj Radivoj iz Ledine. Pirkovič Vladimir iz LHiHjane, Rozman Jrrip iz Vidma, Koutny Vili iz Ljubljane. Gerdol Ivan iz Trsta, Zac Vladislav iz Potok. Lovš:n Ivan iz Ribnice, Jerše Milko iz Ormoža, dT. Vrtačn'k Alojz, LiubTatra, Šmalc Lev iz R:b-ivce, dr. Ples Ivan iz Devina. Ples Leopoid iz Devina, Bre-zovec Ivan iz Trsta, ki vsi pošiljajo najsrčnejše pozdrave vsem scrrodnikom in znancem. L'o.ske stvari. Zaradi v?žnosti stvari objavljamo naslednje, v včera'šnji številki priobčeno sporočilo predsednika našega Političnega društva, dr. Jostpa VVilfana tu^ še v današnji številki: Ker nam je bil za 15. t. m. obljuHjen odgovor, sem se preršnjd teden otoetovano oglasil pri g. drž. svečniku konieradatorju Barone, pre^sećtrku novega šolskega sveta. Zalito«* nisem dobil določnega odgovora na vsa podrobna vprašanja, nego samo sr»Iosne informacije o namenih oblasti glede na naše šokitvo. Javne ljuds-ke šole se odpro, učiteljišče brez dvema tudi; vprašanje sreJoj:h šol (gimnazij in re?ik) zahteva temeljitega pretehtavanja. Tudi zasebnim ljudskim š l^m se ne bodo stavljale ovire, kolikor se te Šele izkažejo za potrebne. Vobče je odlični funk-cijonar naglasa!, da posveti oirlast naSemv šoktvu ono pazijo, ki jo zaslužuje. Rafcel je ze!o prijazne besede; to priznati sem njemi dolžan, 6obi pa, omeniti, da sem poudarjal, kako po več ko 10 mesecih hrepenimo po — de} an^rh. Ker si oHrst glede zaselnih šol — kakor je treba sklepati iz zgornjega — pridržuje popelaoaaa samostojno, po prejšnjem stanji nevezamo so;i>o, je pač n-ajbclre, da se, četiad: se ne mccemo odreči pridobljenim pravicam vložijo proSnje za vsako zasoboo šolo posebej z vseari petrebotoi podatki o ličnih močeh, učnem načrtu, šolskih prostorih, števili očesncerv Hd. Za Trst so dotična dela že v teku; za ctstale kraje je najprimerneje, da sc postopa sporazumno s Političnim društvom, čilar urad bo da,;al potrebna navodila. Posebne prošnje se vlože tudi za srednje šele. Teko se bo seda^ morala voditi akcija zs naše šolstvo razdeljeno, za posamezne šolske naprave pesetej, do čim se je doslej — že o novembra ladijskega leta — uveljavljala boi za vse šole skupaj. Vsi itorej povsod na delo sporazumno in odločno! Dr. Josio Wi!fan. teanfera, se fcuHfcutlu odvzame pravica do aa-daiine rasprodaje petroleja. T tem tednu se r&zdetijo izkaznice Št 49 za nakup pol litra petroleja samo posestnikom sivo-vijoičaste petrolejske izkaznice (stanovanja s pii«-sko razsvetljavo ki stanovanja brez plinske in električne razsvetljave, izključena stanovanja z električno razsvetljavo) in z natisnjeno petrolejko. Preščipne se številka 5, ki se nahaja na levi strani nove petrođ-ejske izkaznice, 'kjer je natisnjena petrolejka Pri nakupu petroleja priščip-nejo naj&prodajalci odgovarjajočo št 5, ki je na desni strani nove petrolejske izkaznice. Petrolej se bo prodajaj od 23. -do 29. septembra t 1. Izkaznice se bodo kontrolirale v ulici Cassa di Ri-sparmio št 13, IL nadstr. do 30. septembra. Raz-prodajalcem petrol-eja. ki bi iz kakršnegakoli vzroka ne prinesli izkaznic na kontrolni urad do 30. septembra, se kratkomaio odvzame pravica do nadaljne razprodaje .petroleja. Pazprodajalci &e opozarjajo, naj ne upoštevajo izkaznic št. 49 z žigom izadruge državnih uradnikov, ker dobivajo člani te zadruge .petrolej neposredno iz skladišča lastne zadruge. NB. Vse druge izkaznice št. 49 Dofitafe ¥3321. Za tržaške slovenske šole. Z oziroan na vest pod naslovom »Šolske stvari« 6e vabijo tisti starši, ki bi radi pošiljali »veje otroke v slovenske šole v mestu, da se priglase v ul. Acquedotto 20, L nadstropje, od jutri, ponedeljka 22. t. m. naprej mod 9. in 12. dopoldne in 4. in 6. uro popoldne. Vo<£tcljl vseh slovenskih mestnih šol predmestja in okolice so vabljeni v torek,* 23. t. m, ob 16 v šolske prostore na Aoquedottu. — F. Mestna ljudska šola aa Katlnari. Vpisovanje za novo šolsko leto bo 34^ 25. in 26. t m., to je prihodnjo sredo, četrtek in petek in sicer samo popoldne od 2 d 4. Vpisati se morajo vsi šoloobvezni otroci, ki stanujejo v tem šolskem okolišu; tudi tisti torej, ki so že hodili v šolo. — Vodstvo kati-narske šole. liuili apnolzstllsHe Kcsilslle. za tedsn od 22. do 27. septembra 1919. (Prešerne se št. 13 živilske izkaznice.) Testenine: 50 dks po 1*30 lir kg. Riž: 1 kg po TIS lir kg. Sladkor: 15 dkg po 470 Pr ki. Losos: v posodah po okoli pol kg po 2'25 Ur posoda na izkaznico. Jezik: V škatljah po okoli pol kg po 4 lire škatlja na izkaznico Po z ivtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v s'la.išču, se dobi: 1 zavoj slavnih biškotov pc 85 stot zavoj in 1 zavoj riževega zdroba fo 81 stot. zavoj. Razun tega ?e bedo razdeljevala v razprcdajal-n'::ii c^roviizaciis}e komisije, v prodajalnah de-J vske zadruge, občins!:e konsumne zedruge, za-Jruse državnih uradnikov. Julijanske zadnje, za-dr- - 2 škc ..nis-'ih delavcev in konsumnega skladišča »B.natkli-e del LIoyd« tudi naslednja živila: Kava: 10 dleg po 12'— lir kg. Ciko-ija: 30 dkg po 2'— liri kg. Fkstiakt holandske kave marka Itaila: 1 zavoi (Ci> gremov) na osebo po 50 stotink zavoj. Leia: 30 dkg po 2'— Kri kg. S anina: 15 dkg po 8'20 Vs kg. Trebuln-na (panceta): 15 dkg po 3*29 Jog. Čisto o'i^no o^ie: 20 ci na osebo po 5'50 lir liter. Kis: četrt litra po 1'40 liter. Kondcnzi ano tn!eko, sladko: 1 noscdica na odmerek živilske izkaznice in *icer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio ali marka Nutrice) po 2*C0 liri posočica; kondenzirano. ncs-IaiJio mleko (marka Golombo) v posodah po 1 kg po 4*10 lir posoda. Jcj-a: 1 >ajce na odmerek po 56 stot P\eie: 1 svečo na odmerek po 28 stot. komad. Živila ki se ra^dele posestnikom ubožniških izkaznic: sladkor, kava, cikorija, ekstrakt holand-ske kave marka Italia, kis in sveče. V ribji tržnici: Nasoljene velike sardele po 1C stot. ena. N sojene majhne sardeie :po 5 stot ena. Prodala kruha na začasne izkaznice. Ti-sti, ki nimajo v Trstu stelnega bivališča in ki ima'o začasne rtzkaiznice za kruh (izkaznice z. tujce), ne bodo mogli kupovati svojega odmerka kruha v vseh pekarnah, ampak samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarja;o tudi vs' razprodajaici kruha, da se odvzame pravica dc n daijne razprodaje kruha onim, ki bi se ne držali teh določil. Nova vpisovanja pri razproda|alnah aprovlzacijske komisija in pri raznih zadrugah. Osebe, ki imajo živilsko izkaznico, s katero pa ne kupujejo sedaj ž*vi4 v razprodajalnah aprovi-komisije tržaške občine ali v prodajalnah goriomen'enlh zadrug, in ki sedaj žele kupovat! vpa živiJa, katera razdeljujejo omenjene prodajalne. naj puste svojo živilsko izkazrrco v prodajalni, kjer hočejo kupovati, da jih ta vpiše ipri uradu za živilske izkaznice v ulči della Vz#e 3 in za kontrolo na kontrolnem uradu cprovizacijske komisije Cprosta luka. trgovski odsek.) Razdeljevanje petroleja. Izkaznice št 48, že v rokah od emalcev, veljajo do vštc.ega ponedeljka 22. septembra 1919. Cene: za mesto in predmestje 88 stotink za liter; za rcz-^rodajalnice bolj oddaljeneiga predmestja, kakor že minuli teden objavljeno, 90 stot. za liter; za okolico 94 stot. za Kter. Vnovič se pozivajo vsi rczprodajalcl petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico s cen:mi petroleja. Izkaenice se bodo kontrdirale v ulici Cassa di Risparmio 13, II. nadstr. samo do torka 23. septembra. Razpro-dajalcem petroleja, ki bi iz kckšnegakoli vzroka u>-jicsli izkaznic na kontrolni urad do 23. &eib ! UCfTEL.JiC.4 izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja cz izpite. Mesečno 12 lir. Acque-detto 33, IV nadstr. levo. P 711 Iz višjee službeno oremeščenje nekaterih učiteljev. Poverjeništvu za iik in bogočastje so se stavili predlogi za zase-ienje staln-ih učnih mest na srednjih šolah in učiteljiščih. Odobrilo se je razširjenje raznih ljudskih šol, ki imajo osem eli več razredov (vzporednic) na Lichtenturničnem zavodu v Ljubljani se je dovolil preustToj šole v petrazredno ljudsko šolo in rirazredno meščansko šolo. Sistemizirala in zasedla so se učna mesta za ženska ročna dela. Nekateri učitelja so se uradoma ali na prošnjo vpo-*;ojHi — Sklenilo se je, da se voditelj ljudskih ol, k imajo osem ali več razredov )vzporednic) oprostijo od raziednega pouka. Končno so se re-iile nekatere stanovske zadeve srednješolskih oziroma Ijudskošolskih učiteljev. Slovensko gledališče. Nocoj ob 20 se ponovi velezabavna burka v treh dejanjih »Nelly Rozier« (»Njegova hišna«), ki je dosegla na četrtkovi ipre-Tiijeri izreden uspeh. Naslovno ulago igTa gdč. Mezgečeva, glavno moško ulogo pa g. SMa. Razun :oh nastopijo v večjih ulogah gdč. Gradišarjeva in Voukova. ter gg. Požar, Kralj in Terčič. Vstopnice n sedeži so v predprodaji danes zjutraj od 10 do 12. ter eno uro pred predstavo pri gledeliški blagajnici. Nadaljevanje angleškega. In prlčetok francoskega tečaja v »Ljudskem odru«. Prejeli smo: Vsem inim. ki so že obiskovali angleški tečaj, naznanjamo, da se bo ta tečaj nadaljeval v novih prostorih. Istočasno .pričnemo tudi s francoskim tečajem in sicer en dan angleško a drugi francosko. Poučevalo se bode vsak dan. PozivUamo tedaj vse one, ki žele še nadalje obiskovati že pričeti tečaj, kakor tudi one učence, ki se hočejo vpisati v eden ii drugi tečaj navedenih jezikov, da se priglase nemudoma v tajniški pisarni »Ljudskega odra« in ' ultumega sveta od 10—12 in 16—19 ulica Ma-ckmnina 15 H. (M. Lovko), kjer dobe vsa natančna pojasnila v to svrho. Iz Vrtojbe, 13. septembra. Minulo noč je grozna neisreča zadela družino Amtona Vuge. Zgorela je baraka z vsem trihovim imetjem in zraven je še gospodinja, na-jvzornejša mati, ki je hotela rešrti živino, ta>ko postaia žrtev nesreče, da so danes izv4ekli iz pepela celo rjuho njenega okostja. Ravno pred k to m Jdni je umrl soprog, potem sin. star 23 let in hči, 20 let stara, vsi v dveh dneh Zdaj je že tretji požar v tem poletju. Zavarovalnine so drage, beda neznosna. Z grozo pričakuje mo, kaj bo po zimi, ko bo vetrovno in se bo več kurilo vsied mraza. Vojaštvo je z nami tu prav prijazno. Le škoda, da hna zdaj nelog popravljati cesto ravno teko, kakor Je bik pred 1000 leti iz St Pdtia v Bilje. Ustanovni občni zbor »Društva jugoslovanskih prostovoljcev za Slovenijo« se je vršil v nedeljo v Narodnem domu v Ljubljani ob udeležbi kakih 150 legljonarjev. Na ustanovni občni ztor poslal je tudi Zagreb 3 odposlance. Referirala sta Ferdo Slajmer o zgodovini le-gijonarjev, njih delovanju na raznih bojiščih v svetovni vo|ska, o postanku (prostovoljskega korpusa itd. ter dr. štefančič. Spre-ela so se pravila, ki določajo, da društvo ni politične in da mu je namen: a) ojačiti narodno in državno edinsitvo na podlagi svobode in enakopravnosti; b) varovati splošne interese prostovoljcev -r- in invalidov, njih vdov in sirot, c) podpirati prostovoljce v njih upravičenih željah in težnjah, d) delovati za tem, da ostanejo vsi-prostovoljci tudi v bodoče močna organizirana skupina, ki bo vedno in povsod stala na braniku idej, v imesiti katerih se je zbrala; e) zbirata historične podatke o delovanju prostovoljcev. — Za predsednika društva je bil izvoljen dr. Štefančič, za podpredsednika prof. Vagaja, za odbornike pa Vladimir Svetličič, Blaž Logar, Anton Rode, Alojzij Spanger, Mraivlje, dr. Pivko, Lajvreočič, Velka»ćiio pregledovalccv računov. 3. Odobrenje računa za h to 1918 in razdelitev čis'ega dubička. 4. Volitev blajarai'iikn. 5 Volitev treh pregledovalcev računov za lelo 1919. 6 Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi NAČELNIŠTVO. Turdka za drcžbsno prepis. (Časa di vendita ali' asta) E. Vianello & i?, da Trat, ulica Chiozza 7. Telefon 34-92. Dm nalik© pa Spalnice. Jedilnice. Pisarne. Spraiemnice. Kuhinje. Stolice In posim^zni kos) pohištva, rovi In rabljeni. Popolna oprema ne, kinemalografe iid- iid. stmova-M. goslil- 8L občinstvo Je naproSeno, da si ogleda prej drage, nazadnje pa naSo tvrdko, in prepričajo se bo, da so naše cene ce. Stran IV. »EDINOST« štev. 258. V Trstu, dne 21. septembra 1919. »Ljudski oder«. PreieK smo: Društvena knjižni- proti raznim škodljivcem sezone, o umnem obde ca posluje odslej naprej redno vsako nedeljo od 10—12 in' vsako sredo od 18*30—20'30. Člani naj se z glase čim preje v svrho revizije izkaznic, ker Je le potem mogoče izposojanje -knjig. Ker nI dobil denarja od svoje matćre, se ie hotel neki Albert Colarich, stanujoč v ulici S. Fitippo 5, včeraj popoldne usmrtiti in je v ta namen izpH precej kaTbolne kiseline. Na rešitni postaji so mu tzrprali želodec. Sedaj se nahaja v precej nevarnem stenju v VI. oddelku tukajšnje bolnišnice. Konj ga je brcnil. Ko je v,pregaJ Ivan Jurca svojega konja, ga je leta -brcnil v trebuh ■in mu povzroča težke notranje poškodbe. Iz rešilne postaie, kjer je dobil prvo pomoč, so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. od/Jelek. Padel ja po stopnicah deček Roman Giacos, star 11 let, stanujoč v uMci S. Cilino 51, in si prt padcu spahnil levo nogo in se pobil po obrazu. Z avtomobilom rešilne postaie so ga peljali v mestno bolnišnico. Sprejeli so ga v IV. oddelek. Samomor. Včeraj ob 5 zjutraj je neka Elvira Taueer, stara 23 let, strežnica, izplia večjo množino karbc-ne kiseline. Ljudje, ki stanujejo v isti hiši v ulici Alesandro Volta 8, so priteteii na pomoč in ji dali piti mleka. Ko je prišel zdravnik:, da bi M izpral želodec, je revioa že umrla. Vzroki so družinske razmere. Truplo so prepeljaH v mrtvašnico k sv. Justu. Hotel se je sam zdraviH. Peder Franco, star 40 let, si je na delu ranil dimije. Ker se mu je zdela rana neznatna, je odšel domov m si rano sam c-b-vezaL Po noči mu je rana otekla in čutil je veKke bolečine. Dal je ^poklicati zdravni-ka rešilne postaje, kateri je ugotovil, da se je rana vnela. Ukazal ga je odpeljati v mestno bolnišnico, kjer *e se:aj nahaja v jako nevarnem stanju. TatvKie. Porabšvši priliko gospodarjeve odsotnosti, so preteklo noč neznani tatovi vdrli v sta- avenje Karoline Subic v ui Rossetti 54 in odnesli za 360 lir perila. — Dvoje koles ie amankalo Rudolfu Rotfe, kateri ima zalo?o keles v u&ci Sv. Frančiška 62. Kolesi sta vredni 500 lir. Za 900 lir čevljev so preteklo noč odnesli neznani tatovi iz čevljamice Josipa Kavahča v iH. Rossetti 35. Kavalič je tatvino naznanil karabi-njerjem. Književnost in umetnost« »Nelly Roeier«. Četrtkova predstava burke »Ne*y Rozier« je privabila toilko občinstva, da je bilo fiiee je zdelo Albertovo iznenađenje pretirano in nenaravno. Dobro pogojen je bN Nctlyn brat Francois, ta žalostni produkt Lhkoživega Časa in kraja. Obraz, kretnje, govorica, vse je harmoniziralo. A'ko bi bil g. Krali vedno pravočasno nastopal, bi povsem in vsakogar zadovoljil. Tako pa so njegove zamude škodile tempu igre in ustvarjale nepotrebne pav-ze. Take nepazljivosti škofijo nadctf n-emu -poteku igre. ker izgube ostali igralci potrebno ravnotežje in vživetje. Gdč. Gradišarjeva je našla svoje polje. V tipih, kakor je Valentine. posebno v i-gri prvega dejania, se kaže nien talent bolj, kakor v ljubimsklh iH&gah. G. Terčič ie zelo napredoval! Bil je ena naj-eiegantnejši-h prika/ni v tej tgrL Njegov -polni gias rnu bo m: dobro služil. Najizrazitejši kotnik vsega ensembJa je brez dvoma g. Požar. Temperamenten je, poln življenja in zadrega mu je tu.a. Le to: im-provlzirani dovtipi niso vsi dobri! Ostale manjše uloge so bile v dobrih rokah. Režija hvalevredna, naglasi besed ne vedno pravilni. a vsaj enotni. Pohvalnega aplavza ni .priman-kovalo. — B;I je vesel večer. R. H lovanju zemlje z odrom na predstoječo jesensko sefiev, navedel fflavne pogoje kulture žitaric, pšenice in rži ter zgodnje zelenjave in poudarjaj, da se bo treba v svrho pomnoženja produkcije živil lotiti intenzivneje kulture žitaric, krompirja in zelenjave aa našo hrano, ako bi nam naša mogočna zaveznica Amerika zatvorila svoje žatne shrambe. Izpočbujal je kmetovalce, da se lotijo zopet z vso vnemo obdelovanja zemlje in da se poprimejo vseh kmetijskih panog, ki bš mogle rešati reSega 'kmeta iz današnjega nepovoljnega gospodarskega stanja, in posebno živinoreje, ki nam je "dajala dosedaj in nam bo tudi v bodoče da-jaia lepe dohodke. Govoril je nato o veliki važnosti gospodarskih svetov. hvtaJil zdravi zmisel ®a gospodarski napredek, ki ga že od netodaj goje naši Lonjerci, - ter navaial velike zashige, ki si jih je pridobil neumorno delujoči naš družb™ odbornik g. Dragotin Cok za prospeh lon^erskega kmetijstva, ter izrazil željo, da bi bilo po vseh naših okoKčanskih in primorskih vaseh mnogo tekih za blagor in gospodarski napredek svojih sovaščanov vnetih mož, pospeše-vat-djev gospodersko-strokovne organizacije. G-Cok je nato obrazložil natančno vse naloge gospodarskega sveta, nakar so bili izvoljeni: kot predsednik gospodarskoga sveta g. Dragotin Cok in kot zaupmki gg.: Cok Mihael, Lonjer št. 50, Cok Andrej št. 150, Cok Lovrenc, Katinara 3, Lovren-č4č Jožef, Katinara 23. Nato je strokovni tainik dal pojasnila o naročilih gospodarskih potrebščin, umetnih gnojil, dreves, trt itd. Pri poznejši razpravi se je govcrMo o poljskih škodah ki jih -pro-vzroča vojaštvo po okolici. Razjwavljaje dalje o človeških »dolžnostih, je dejal strokovni tajnik, da si moramo vsi prvzndevati, da bomo dobri, da ne bomo vzkračali sadov svojih trudov sočloveku, da bomo štedljivi v vsem, posebno v obleki in »dragih industrijskih izdetkih, in da se varujemo zavisti, te največje pregrehe, ki je izvir vsega zla in ravnokar minule -grozne svetovne vojne. Čebelarstvo je posebno v sedanjih časih ko pri-mankuje sladkorja, jako dobičkonosna kmetijska panoga. Cebelanstvo ima veliko narodnogospodarsko vrednost »ter je bilo od pamtiveka v visokih člslih pri vseh starodavnih narodih. Perzi, Indijanci. Egipčani in J?imliaffi so čebelo oboževali, in Grški bogovi so pili nektar, sladki cvetlični sok, ter čebela sama je bila vsem narodom vzor pridnosti, kajti znano je, da izđeti vsaka Čebela okoli petkrat na can med ter posrka vsakikrat iz 50 cvetov sJadki nektar, iz katerega izdeluje med Pri tem pa dela še drugo velikansko korist s tem, da oploja rvetje, ker prenaša iz cvetice na cvetico plodni prašek sadnega cvetja, krmnih in d rug Ji restlin ter pomnožure tako prx'elke. Mnogi poljedetel držijo čebeJarstvo za igračo in [ zabavo, ker ne znajo ceniti velike korteti čebele. Pa tudi Čebelarju sam-emu donaša čebela d&bi-oek, ki mu mali trud stotero poroča s tem, ua f čebeJar prodaje med m vosek, roje in matice po j jako vnosnih cenah, in marsikateri čebelar dcblva vs&ko leto od malega Čebelnjaka do 1000 ftr do-lunlka. Pa tudi gospodinji v kuhinji je med v veđiko korist. Seveda vsako leto ni enako dobre letine medu, ^»sebno Če ni bilo vremena za časa cvetenja, to pa ni v«;'no tako, kajti če je letos manje medu, ga bo drugo leto toliko več -Pa ne samo radi velike gmotne koristi držimo čebede, ampak tudi iz nravstvenih razlogov in kot v»z>podbujo k delu našim otročičem. Saj se večkrat »godi, da sfcmi otroci prosijo očeta, da bi jim -kupil panj, m kako skrbno potem negujeo sami čebele, iščeio matico in opazujejo kako te pridne živalice ic-elajo .po nemih ukazih svoje kraljice matice, kako vzdržujejo same red in čistost v svojih stanovanjih, ka-ko vse ubogajo in ljubijo svojo fnamico ter si složno pomagajo druga drugi pri vseli vsakdanjih opravilih v njihovih celicah ter vzbujajo v mladih srcih ljubezen do starišev, bratov, družbe in domovine, ljubezen do idda, reda. štederra in djecipdžne. PRIPCS2tUWE TURSKE I__ ±IiJ MIRODILNICA Misle) Franc, nL S. Michele Št 26. Dobe »e vsakovrstni mirodrhriški predmeti po nizkih cenah. Čopiči, barve, ftrnež, paralnmi, jesihova kiselina in vse druge kisline, strop za uničevanje miši in podgan, mineralna voda, naitalin, milo, sveče, ščeti itd. itd. 2629 MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarni ca Osvaidella. Via Media26. Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni. KNJIGOVEZNFCA. Pietro Pippan. Trst ulica Valdirivo If. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 HlRMAnO TROCCA, TRST ul. B ar r 3 ara vacchli Štv. 8 ima veliko ztioiju mrtvaških nredmetov. Venci tz porcalaae In biserov, vcuai a me Jeno *ico, iz umetnih vetiic s trakovi in napisu Slik« n3 porcelan* tih pl ličjl za grobna spomenike Itd. Najnižje kon-curenčae ceno. hO-Allfl m d! Trieste - 40 IzMUene molke obleke. Ulica 6. Carđacđ (orel Torreute) štev. 43. Nadaljni dohodi zadnjih novosti, oblek, nepremočljivih plaščev in pomočn kov. Absolutno konkurenčne ceie. MAJOIJCNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Glovanni 6 In 12. Naiboli?a izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 Gos&ođarsfvo. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA. Shod kmetovalcev v Loojerju. V soboto, 13. C m., se ie vr§H shod kmetovalcev v Lonjerju, ka so se udeležili vsi napredni lonjerski gospodarji-Strokovni tajnik Tržcike kmetijske družbe je pozdravil navzoče v imenu družbe ter govoril o veliki važnosti kmetskega stanu kot vodrževatelja vseh slojev 61oveSke družbe, o njegovi organiza-citf. «er na\*ajal v zgled delovanje kmetijskih društev v naprednejših deželah. Govoril je o po-vuoira vseh kmetijskih panog, posebno pa živinoreje na temelju preuredbe današnje poljedelske rotacije z uvedbo krmnih rastiin, detelje, locerne rtd. na njivo. Prešel )e potem na sezonska dda in opravila na poijti, v vinogradu, sadovnjaka ioze-teniadnem vrtu ter podrobneio mjjwavlial o borbi ' PAPIR. Velika zaloga papirla -d ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Oastone Dollinar. Trst. Via dei Gtlsi 16. 256 DAMSKA KROJAČNICA A. Rieger, Trst, ulica Cotnmerciaie 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in irancoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 Cenjeni Inserenfl, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi tni, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo todi, da se oglasi plačajo antecipatno« Bogata ition vreh petevbičla. Viciianiču deinvnca z« v iako pepraviia o; a. titti za h^jj ta pi?1 mli ui^r! Seidel & Neumann In ^Inger4 Gast & Gasser TvilHa ustaaovijan i. t:?T8 FMHCESCO mm T nit, ul- Cumpa« lo lt> 1B9C0iHA mvm IC. C^enkel v frsla naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z dnem 24. avgusta t. 1. preselila s Koiza V. E. 1IL št. 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24. ff £ nSI V zelo prometnem kraju se odda v najem ^r ® fs © v is-sM iglri v Trstu registrovana zadr, z ntomejeaim jamstvom ul. Cera-e Eaiilit! (srel SlnJIoa) il21 sprejema hranilne od L 1 dalje. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Reatni davek plačuje iz svojega. Osie posojila po najugoun jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan iztrzemši nedelj In praznikov od 8 do 1. geg ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -illca Genova ŠL 3. I nadstr (prej ulica Campunile) T. hniSki vodja A. Johnsch«, dolrez ooiaiin. Plombiranja. Umetni zo >ja. aBBKBaHEMBB—BgBMMgBBSB^a i m fiLosa or m ziaiftinas:;: i veliko Lzbero ae vdobi pri A. POVH v Trstu TRG GAR1BALDI (BARRiEitA) v ■ • ZLATARNICA G. P!S0, TRST ie nahaja na Kor3u St. 15 (MvSa satarnica G. Z Rer na Krasu) v LM4lsno. 17*35 D. v črez Cervinjan, Benetke, Padovo, Bologrn^o. 1T55 O. v Videm (-ČTe-z Bivio), Tržič (zveza s CerviKitanom, Ooncti). 1«"20 H. v Reko črez St. Peter na Krasu. Dohodi. 3"— D. Z Dtmsja (črez Trbiž—Videm) vsako sredo, petok in nedeljo. T— D. Iz Beljrrada, Bukarešta (črez Zagreb— Ljub!] ono). S*30 O. Iz Logatca. 9*20 O. Iz Wma (črez Gorico, Tržič, Nabrefino). 10'— D. Z Reke (črez St. Peiter na Krasu). 13'56 D. Iz Rima (črez Bologio, Pa-dovo, Benetke, Cervinjan). 16'50 D. Iz Bc^fftek (črez Videm, Tržič). IS'45 O. Iz Cervinjana, Tržiča (črez Bivio). 19'27 H. Iz Benetek, Mestre, Cervinjan a (črei. Bivio). 21— H. Iz Logo-tca, (z\eza z ReJco). 23'— H. Iz Beneiek (črez Vkleni, Gorico, Tržič. Bivio). 23*20 D. Z Reke 23*45 R. Iz Londona, Pariza, BordeaaiDC. AWana, , r Beaetek. (črez Cervinian). Postaja pri Sv. Andrejo. OdbodL 5*10 O. V Herpelie - e^?-KozMie. 11*20 O. Iz Podbrda, Gorice, A}dovečine, Prvačine, Opčin. 16'50 M. Iz Buj, Kopra. 1&'40 O. Iz Podbrda, Gorice, A>dovšČme, Prva- čine, Opčin. 21'55 M. Iz Poreča. Biri, Konra. 22*20 O. Iz Pule, Rovinja, Kanianara, Herpelj, Divače. atosraiičn! Bteiji Dsiasrre TIpsI, Cer s a 33. Razgled n -ce v plat n j. -pec ial M ta: >lfte v barvah, tetctchlio. Oibinet. vitlt, p>v«činii, n produkcije vukevrsie. E.e*tr. razsvetljava. dvonadstro: na, primerna za letoviščarje s primernim dvoriščem. - Cena pu dogovoru. Pojasnila v Do'ini šrev. 10. Podpisani naznanjam gostilničarjem v mestu m okolici, da sem dobil večjo množino Essrskaga, ns>wega, slsdkaga, crnoga in belaga vma, katerega prodajam po zelo ugodni ceni. Franc Tomsžfl cL'ca Malino a W2Jto it .v. 3 (zalaga na dvoriSču> g..... z doUro 1:2:3 trgovina In gos lino. Zraven so gjspodarska posl pja, obsežno, o^del^no polje, senčnati in sadni vrtovi, studenčna voda itd. — Vse je v najboljšem stanu in z inventatjem. — Nastop takoj ali kasneje po dogovoru. — Naslov pove inser. oddelek Edinosti pod Štev. „1919*. se dobi po konkurenčnih cenah v Trstu ulica Conimerciale št 5, pri trvrdki J. Pipan & C,© ZOBOZDRAVNIK jfižs&aSLSSKi« DR. ^IšAČEfC msi Corso 24, L nadstropja Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. #! uiMm lziinii2 za plminiiiimitilzijn UDUllaalKii Kreditni Daa&a 1 PGdr^nica v Trsta. Centrala v Ljubija »i. PoJruinice: Celie, Celovec. Clor ca, Sarajevo, Split. Del.ndsa gJavn'ca i K . Rezervni ziklsdl: K 3,«00.033.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema v!' ge v lirah na hranilne knjižice p u ti 3 7,7« i^rs^VTlil na ži o-ra une- proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru, izvršuj • borzne italege in daje v najem varnostne celice. IjTel. št. 5 18. Blagaj a je odprta od 9-B. B UMETNI ZOBJ z In brez Cel'usti, zlate krone in tudi oi>r>bkI VJUEM TUKHE^^S TKST, ul 30. oktobra (ex Caser na) 13, ti. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. Poier! Edino le menjalnica in informocljsbo pisarna d. z o. z. o Uubljnnl, Kolodvonka ulica H 43, nasprcll jot kolodvoru menja lire po naJvHJIh dnevnih kurzlh ter daje brezplačno najzanesljivejše bančne in trgovske informacije. Dirigent MILAN STUBEU. Dela. gliv. K Res;r/2 K3,3JJ.djt> Centrali: 7 Al T fla tira d mnn 5 - iti 5. Ml Podružni:e: Dubrovni't, Dunal^ Cotif, Ljubljana, McUovič, )oUiji Sp it, Silje.ii.*. ZdJar EkspKJZtiura: Kratil. Odvija vse v b ».nćio stro ca spalijsia pi»la Sprajana vi03a na hranilne knjižice priti ti/23, letni n oVj-stim v jjincogiro prometu proti 3vo iet.ii n >-bresti;n l.a odpoved naveza ie z.iesce sprs-iema po najugodneje h pobojih. Ki sa imajo pogodit i od slučaja do slučaja. B«!< T tujim ¥H333l31 lUlii (illll JllJ^Il). b. aga j na posluje od 9 do U i D. = Direktni viak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B = Brzovlak. AL = Mešanec. Vo^nl red psrnikov. Trst—Firfa io vinosna pristanišča. Odhod iz Trsta (pornul ribjejta trgri) ob 7 v Piran (8'20), Sa'.vore (8'40), Umas: 9M0), Novigrad (10*10), Poreč (10'S5), Vrsar Rovinj (12*25), Fazano (14*10), Pulo (15). Odhod iz Pule: 6"3*\ Fazana (7*05). Rovin} (8'45). Vrsar (9'20), Poreč (10), Novigrad (10'4.S), Urnag (i 145), Salv ore (12*15), Piran (12*50), Trst (14). Trst—Piran. Odhod iz Trsta ob 17*15, Izola (18'25). Plrrm (19.) Odhod iz Pirana 7, Izola (7'40), Trst (8*45.) Trst—Koper. Ob (delavnikih: Odhod Iz Trsta ob 8, 10*45, 12, 1S'3Q, 19 Odkod Iz Kopra ob 6, 7'30, 9*15, 14, 17'30. Cb ntKleljfch in praznikih. Odhod Iz Trsfa ob S, 10*4S, 12, 15, 21. Odbod Iz Kopra ob 6, 7 ^ 9, 13*80, 17*30, 20. Trst—Punta Soif^. Ob delavnikih: cb 9. 10'45, 15, I8'45. Ob n« del j ah in praznikih: ob 8, 9, 10'45, 12, 14*30, 15,45, 18*45. Punta SottHe—Trst Ob delavmk:h ob 12*30, 18, 19 30. Ob nedeljah in praznikih ob 8*30, 11*15, 13*15, 15, 18*15, 19'30. Koper—Oltra. Ob delavnikih: Iz Kopra 6*30, 9, 14, 16*30. Iz pomorskega ho&plca ob 7, 9*20, 12'45, v Koper ob 1415, v Trst ob 17, Iz Sv. Katarine ob 6*05, 9*30, 16*50. Koper—Izola. Iz Kopra ob 7*30, 12, 20; iz Izole ob 8*15, 12,15, 20'39. Trst—Piran—Portorose. Samo ob delavnikih: Odhod iz Trsta v Portorose dotaknivši Pirs-n ob IO; odhod iz Po-toru*o dotakniv5a lzo!o ob 14, dohod v Trst ob 16*15. Trst—Umas. Odhod iz Trsta: 15 (dotfaknivši Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6"15 (dotaknivSl Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8*45. Trst—Gradež. Odbod Iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18*20. Od-hod Iz Gradeža 7. Dohod v Trst 9 30. Trst—Benetke. Odhod vsak torek, čertrtek in soboto iz 4x>mola Audace ob 9, dohod v Benetke ob 14. Iz Benetek vsak ponedeljek, sredo in petek ab 10, .dohod v Trst ob 15. r. •af PELLEGRIMO CINCELLI Trst - ulica Mal anton 5tv. 9 - Trsi (Hila ustanovljena leta 1828.) KOŽE in USMJE za ženske in moške. Boy in Chevrcau*, lak, podlage In vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih ccnah. Postrežba to?na.