Kazalo 4 Občina 6 Intervju 9 Obvestila - Oglasi 10 Reportaža 12 Mengeški utrip 24 Zanimivo 27 Šport 32 Iz življenja cerkve 33 Kultura 36 Politika 37 Pisma bralcev 38 Zahvale - Oglasi 39 Koledar dogodkov SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 31. maja 2016. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Obliko­vanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www. ar tline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kr­žan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e­-pošta irena.podborsek@menges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajst­krat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Tradicionalno postavljanje prvomajskega mlaja. Foto: V. E. Naslednja številka Mengšana izide v petek, 10. junija 2016. Da si zopet pridobimo človeka dostojno življenje Ko me je pred nekaj dnevi poklical urednik in mi predlagal, da napi­ šem uvodnik za občinsko glasilo, me je to po eni strani navdalo s po­ nosom, po drugi pa spravilo v zagato, saj sem se prvič znašel v taki situaciji. Mengšana re­dno prebiram in vedno zanimanjem prebe­ rem tudi uvodnik, ki ga največkrat napiše pod­ župan Bogo Ropotar. Njegovi prispevki so mi všeč, saj vedno najde zanimivo temo in po­ zitiven odnos do stvari, zato sem svojo nalogo vzel še bolj resno, saj je razlika napisati prispe­ vek o dogajanju v lokal­ ni skupnosti ali uvodnik v občinskem glasilu. Za nami so prvomaj­ ski prazniki – nostalgi­ čen spomin na praznik dela. Slovenci ga pra­ znujemo kar dva dni, dan več od večine ostalih Evropejcev. Upam si trditi, da je (fizično) delo pri nas med najslabše plačanimi v EU, nam morda prav zato »oblastniki« to dovolijo, kot kompenzacijo? Na predvečer prvega maja po naši domovini gorijo številni kresovi, ki pa jih večina ljudi ne doživlja več s ponosom, pač pa bolj kot »žurko« (predvsem mladi), da se pač nekaj dogaja. Sindikati so včasih pri delavcih imeli nek pomen (vsaj simboličen), čeprav so v glavnem skrbeli le za ugoden dopust in ozimnico. Danes število sindikalno organiziranih delavcev upada, saj je njihova moč, razen morda v javnem sektorju (predvsem v FIDESU), zanemarljiva. Srednji razred izginja, vse več ljudi živi v revščini ali na njenem pra­gu. Denar odteka političnim elitam in njihovim podpornikom, da taj­kunskega ropanja delavcev oz. države ne omenjam, četudi na račun zadolževanja pri raznih mednarodnih inštitucijah – dolg pa plačuje­mo vsi. To lahko imenujemo legalizirani kriminal, drugje temu rečejo mafija. Očitno so si državo prilastile politične elite, vseeno ali desne ali leve, saj ni razlike, ko se zamenjajo na oblasti. Moralne vrednote, ki so nas jih učili starši, so nam bolj v breme kot korist, saj če ne izkoriščaš, si izkoriščan. Vse manj upanja nam ostaja na boljši jutri, ljudje zapadajo v apatijo, vse več izobražencev in mladih (prihodnost in upanje naroda) odhaja v tujino. Zato, gorite kresovi, gorite in nas prebudite, da si zopet pridobimo človeka dostojno življenje in samospoštovanje, da sami odločamo o svojem življenju. Naj uvodnik zaključim optimistično, saj je naše življenje veliko več, to je le del, čeprav zelo važen del našega življe­nja, so pa še druge vrednote in lepe stvari. Živimo v miru, marsikje na svetu nimajo te sreče, pijemo čisto vodo – samo pipo odpremo, imamo prekrasno naravo in imamo prijatelje, sosede, ki nas obkro­žajo. Skrbimo za te vrednote, obiščite prijatelja, soseda, popijte z njim kavo, poklepetajte ... Prav je, da ljudje razmišljamo globalno, a delujmo predvsem lokalno, saj zgledi vlečejo in, verjemite, tudi dobri! Tone Vidrgar Se vidimo na praznovanju! Tudi letos bo v mesecu maju v naši občini veliko dogodkov na različ­nih področjih. Imamo društva in organizacije, ki se želijo v tem času predstaviti in nam pokazati, na kakšen način delujejo in nam s svojim pestrim zanimivim in kakovostnim programom obogatijo naše občinsko praznovanje. Praznik Občine je 29. maj. Janez Trdina je naš rojak in po njem smo si vzeli njegov rojstni dan za praznik Občine Mengeš. Vsem, ki boste ustvarjali in s tem popestrili ter olepšali praznik, se iskreno zahvaljujem in vam želim veliko sreče in zadovoljstva pri vašem delu. Osrednji dogodek bo Trdinov dan - praznik Občine Mengeš, ki ga bomo obeležili 28. maja ob 19., uri v Kulturnem domu Mengeš. Tudi na nivoju Občine smo v času od prejšnjega do današnjega praznovanja zaklju­čili ali pa so še v teku pomembni projekti in dosežki. Prepričan sem, da ste opazili spremembe in pridobitve v naši občini. Tukaj mislim predvsem na severni del Men­gša, južno stran Grobeljske ceste, zaključena je strateško pomembna vodooskrba ter nekaj manjših, ravno tako pomembnih stvari. Lahko bi jih našteval ali pa govoril o delih, ki smo jih zaključili, vendar so pred nami novi izzivi, ki jih bomo morali oziroma smo se jih že lotili. Najbolj pomembni od teh so reševanje prostorske problematike OŠ Mengeš, nada­ljevanje postopka in iskanje rešitve za dokončanje obvoznice in občanom čim prej zagotoviti možnost nakupa oz. raznoraznih storitev v predelu nekdanjega Traka. Tukaj potekajo razgovori z DUTB, ki je lastnik, lahko pa rečem, da se v zadnjem času stvari odvijajo oziroma premikajo nam občanom v prid. Treba je povedati, da je na nekaterih ključnih projektih Občina samo sogovornik oz. zelo zainteresirana skupnost, da se problemi, ki nas pestijo, rešijo v dobrobit občanov. Upam in želim, da na nekaterih področjih že v letošnjem letu. Naj vam na koncu tega uvodnika kljub težavam in problemom, ki nas pestijo in nam popestrijo naš vsakdan, zaželim, da se skupaj z našimi ustvarjalci, ki sem jih omenil na začetku, poveselite in uživate v dogodkih, ki so namenjeni občinskemu praznovanju, vam občanom. Lepo vabljeni. Besedilo: Franc Jerič, župan Deseto tradicionalno srečanje občin in županov Slovenije 23. marca 2016 se je v Festivalni dvorani odvila konferenca Zlati kamen. Letos sta bili na konferenci izpostavljeni dve temi: evropska sredstva in trajnostna mobilnost. Konference se je udeležil tudi župan Franc Jerič. Ena od osrednjih raz­prav na konferenci je bila namenjena iskanju odgovora, kako uspešno črpati evropska sredstva, zaključevanje prejšnje perspektiv, odpiranje novih priložnosti, poznavanje, kaj ponuja Bruselj direktno in zakaj se je potrebno povezovati. V Sloveniji nimamo pokrajin, občine pa so majhne, zato bo za uspešno črpanje evropskih sredstev nujno potrebno povezovanje med občinami. Srečanja se je ude­ležilo preko dvesto najvišjih predstavnikov lokalne samouprave. Do certifikata ISSO Zlati kamen so upravičene občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, torej jih odlikuje uravnotežena stopnja doseženega ra­zvoja. Izhodišče za podelitev certifikata so konkretni in merljivi podatki, združeni v indeks ISSO. Certifikat lahko pridobijo občine, ki sodijo po skupni vrednosti sesta­vljenega indeksa v zgornjo tretjino vseh občin Slovenije. Indeks ISSO je sestavljen iz večjega števila kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov v občini. Meri doseženo stopnjo razvitosti ob­čine ter spremlja demografska gibanja (občina Mengeš – 36. mesto), učinkovitost delovanja, dinamiko gospodarskega razvoja (občina Mengeš – 15. mesto), stanje na trgu dela in na področju izobrazbe (občina Mengeš – 17. mesto), življenjski standard, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini. Zajetih je štiriinpetdeset kazalnikov z osmih področij. Več informacij najdete na spletni strani www.zlatikamen.si. Besedilo in foto: Marjana Vohar, Zlati kamen Začetek arheoloških izkopavanj v Mengšu Občina Mengeš namerava v letu 2016 izvesti preureditev OŠ Mengeš z izvedbo vzhodnega prizidka. Prizidek bo izdelan v letu 2016, z deli pa se bo pričelo takoj po izboru najugodnejšega ponudnika in uvedbi ponudnika v posel. Območje OŠ Mengeš se nahaja na arheološkem območju Osnovna šola Mengeš (EŠD 9707) in Mengeš – arheološko območje Gobavica (EŠD 9718). Za navedeno preureditev so bili, poleg gradbenega dovoljenja, iz­dani tudi kulturnovarstveni pogoji št. 35101-0472/2015-2, z dne 5. 6. 2015, ki jih je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slo­venije, Območna enota Kranj, iz katerih izhaja, da je potrebno na območju gradnje prizidka predhodno izvesti arheološka izkopavanja v skupni površini cca 330 m2. Za potrebe arheoloških izkopavanj je občina Mengeš v letu 2015 pripravila razpisno dokumentacijo in izbrala najugodnejšega ponu­dnika podjetje PJP d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica. Predstavniku podjetja PJP d.o.o., Rafku Urankar, smo za­stavili nekaj vprašanj, vezanih na arheološka izkopavanja. Kakšen je predviden terminski plan arheoloških del? Pričeli bi 16. maja, ko bomo imeli na razpolago ekipo. Verjetno bomo potrebovali kakšen mesec, predvsem je odvisno od najdb in vremena. Vedno se trudimo končati v najkrajšem možnem času, saj se pogoji za delo z vsako uro poslabšujejo, še posebej v vročem in suhem vremenu, ko se plasti izredno hitro sušijo. Kako bodo potekala izkopavanja? Najprej strojni izkop vrhnjih plasti ob strogem arheološkem nadzoru, nato ročni izkop kulturnih plasti in njihovo natančno dokumentira­nje. Ker bo gradnja uničila plasti, najdbe in ostale kulturne ostaline, jih zato strokovno odstranimo in iz njih pridobimo kar največ podat­kov. Ko končamo z raziskavami, gradbeni posegi ne ogrožajo več kulturne dediščine, zato lahko gradnja nemoteno poteka naprej. Ali bo možno na najdišče povabiti učence šole? Vsekakor. Vabljeni tudi ostali Mengšani. Kakšen je scenarij v primeru večje arheološke najdbe? V primeru pomembnejšega odkritja moramo obvestiti Zavod za var­stvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj. Odgovorni konzervator nato pelje postopek dalje, obveščati mora tako investitorja kot Mi­nistrstvo za kulturo. Podrobno je postopek opisan v 10. in 11. točki Kulturnovarstvenega soglasja. Kot izvajalci arheoloških del nimamo vpliva na potek tovrstnih scenarijev. Besedilo: Gregor Lojevec, višji svetovalec za investicije Med najbolj priljubljenimi športi je med mladimi zagotovo nogomet. Dobra infra­struktura, urejeni klubi in popularnost v nogomet privabijo mnoge mlade nadobu­ dneže in nekateri svoje življenje povežejo z žogo že v rosnih letih. Eden takšnih je zagotovo Miha Vrhovnik iz Mengša, ki je kmalu ugotovil, da je žoga okrogla in da se vse vrti okoli nje. Svoje veselje, talente in čas je pri svojih petnajstih letih že kronal z zavidljivimi uspehi in postal eden od uspešnih mladih Mengšanov, ki svoje uspehe že dolgo žanjejo izven domačega dvorišča. Zakaj igraš nogomet? In od takrat sta z žogo nerazdružljiva. Nogomet igram, ker mi je všeč in mi veliko Kdaj pa si začel s svojimi prvi pravimi pomeni. Je naporen, a v dobrem smislu, saj treningi? imam občutek, da se vloženi trud tudi povr-Redno treniram že od četrtega leta dalje, ne. Sicer pa zelo uživam v igri. ko sem še obiskoval vrtec v Mengšu. Za­ čel pa sem trenirati v Mengeškem klubu Se še spomniš svoje prve žoge? NK Mengo 28. Moj prvi trener je bil Aleš Ko sem bil majhen, sem se z žogo igral Dimc. Takrat še ni bilo selekcij in sem igral pred domačo hišo. Dobro se spomnim, da tudi s starejšimi igralci – igral sem prav vse sem imel prav posebno žogo, zlato žogo z pozicije, najraje pa napadalca. In postajal logotipom Nike. vse boljši. Tudi danes igraš napadalca? Danes igram zadnjega veznega igralca. Zasluge za to gredo predvsem mojemu pr­vemu trenerju pri Olimpiji, Dušanu Goren­cu. Občutek imam, da se na tem položaju odlično znajdem tudi zaradi svojih fizičnih predispozicij, a če sem povsem iskren, bi raje igral na bolj ofenzivnem položaju v sre­dini igrišča. Kdo vse so bili tvoji trenerji? Po prvem trenerju Alešu Dimcu je bil moj trener Darko Karapetrovič, nato pa celo za­dnjo sezono Veljo Varga. Tako je bilo vse do mojega 12. leta, v času, ki sem ga preživel v NK Mengo 28. Mengeški klub pa je bil le tvoja odskočna deska. Na podlagi dobrih predstav sem prejel povabilo NK Olimpija in odšel k njim, saj se mi je zdelo, da je to nov korak naprej v moji karieri. Pravzaprav sem takrat imel povabilo tudi iz NK Domžale in NK Bravo iz Ljubljane, a sem se na koncu odločil za NK Olimpija. Zakaj si se odločil prav za NK Olimpija? Je to splet naključij ali pač tehtna izbira? Ravno v tistem času sem dobil priložnost da se preizkusim tudi v NK Olimpija in tako sem z njimi odšel na tridnevni mednarodni turnir v Čakovcu. Tam sem se spoprijateljil s soigralci in to je bilo odločilno. Moj novi trener je postal Dušan Gorenc, danes pa je to Klemen Avbelj. Delo trenerja je v vsakem športu zelo po­membno. Kateri izmed tvojih številnih ti je pustil največji pečat? Največji vtis je name naredil Darko Karape­trovič. Pri njem sem se največ naučil in še danes z njim individualno treniram, tako bi lahko dejali, da se še danes učim od njega. Odigral si že veliko tekem. Katere so ti ostale v spominu? V NK Mengo 28 mi je najbolj ostal v spo­minu turnir v Celovcu, kjer smo osvojili tretje mesto. Pri NK Olimpija pa je bila naj­boljša celotna lanska sezona. Dve leti smo bili nepremagani in to je bil velik uspeh. V Berlinu smo na mednarodnem UEFA turnir­ju leta 2014 osvojili prvo mesto med 54 ekipami, ki so sodelovale. Najbolj pa sem si zapomnil zmago nad ekipo Bayern Mün­chen istega leta na turnirju v Kitzbühelu, kjer sem k zmagi pripomogel tudi s svojim zadetkom. In tvoji osebni uspehi? Igral sem v reprezentanci medobčinske no­gometne zveze Ljubljana in nastopal v Beo­gradu. Med dosežke, na katere sem najbolj ponosen, pa štejem tudi vpoklic v državno reprezentanco U-15, kjer sem že odigral tekmo proti Slovaški. Zmagali smo 2:1. V čem so tvoje prednosti? Moje kvalitete so fizična moč, hitrost, dobra tehnika in pregled nad igro. Kaj pa prijatelji, s kom se družiš ob pro-stem času? V Ljubljani imam soigralce, ki so tudi moji prijatelji, a se veliko družim tudi z nekda­njimi soigralci iz Mengša in Domžal. Za kaj več pa ni prav veliko časa. Razmišljaš tudi kaj o prihodnosti? Se še vidiš v nogometu? Ob odsotnosti poškodb je končni cilj igrati nogomet na visokem oziroma profesional­nem nivoju. Rad bi stopnjeval svoje nogo­metno znanje. Moj prvi cilj je, da zaigram za člansko ekipo NK Olimpija. Fizična moč, hitrost, dobra tehnika in pregled nad igro so vrline, ki so Miha Vrhovnika postavile na pot uspešnega nogometaša. Foto: arhiv Vrhovnik V nogometu je veliko odličnih igralcev. Je kateri od njih takšen, ki ti je za vzgled? Moj idol je Cristiano Ronaldo, na moji po­ziciji zadnjega veznega pa mi je v navdih Paul Pogba iz Francije, ki igra za italijanski Juventus. Kaj pa šola? Uspeš uskladiti šolske obve­znosti s treningi in tekmami? Kako poteka tvoj delovni dan? Zaenkrat šola ne trpi in sem zadovoljen. Ko pridem iz šole, imam nekaj časa za kosilo in druge malenkosti, potem grem na trening v Ljubljano. Zvečer se učim in grem spat. In naslednji dan enako. Med vikendi pa so tekme in turnirji. Zavedam se, da bo uskla­jevanje šole in treningov čedalje težje, če oziroma ko bom nogomet igral na še višji ravni, kot zdaj. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Prva je šola in druga športno življenje, pravi oče. Miha pa ... Oče Filip stoji trdno za svojim sinom in ga podpira pri njegovih naporih. A je odločen pri življenjskih prioritetah, ki jih sinu poskuša predstaviti na nje­govi poti skozi mladostno energijo in zagnanost. Kaj pa talent, nima prednosti pred vztrajnostjo? Seveda ima vpliv, a brez vztrajnosti in rednih treningov ne bo nič. Trening in samodisciplina sta odločilnega pomena, veselje in navdušenje pa je samoumevno. A prva stvar je šola, in šele nato nogo­met. No, pri mojem sinu je ravno obratno (smeh). Ste tudi vi svojo mladost preživeli z žogo? Kot otrok sem do osmega razreda osnov­ne šole igral nogomet v Mengšu, nato pa sem ugotovil, da me bolj zanima košarka. Bil sem košarkar in do svojega sedemin­dvajsetega leta igral za Helios Domžale, zato sem želel, da bi tudi sin igral košar­ko, vendar je pri njem prevladala želja po igranju nogometa. Kakšna je vaša vloga pri nogometu? Z ženo sina podpirava in ga vsak dan vo­ziva v Ljubljano na treninge ter se ude­ležujeva skoraj vseh njegovih turnirjev in tekem, tako v Sloveniji kot v tujini. Pogo­sto pa si kakšno tekmo ogledata tudi nje­govi sestri s fanti, najraje kakšne turnirje v tujini. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik GLASBENA ŠOLA DOMŽALE Glasbena šola Domžale objavlja na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur.l. RS 81/2006) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. l. RS 44/2001) naslednji RAZPIS za vpis novih učencev za šolsko leto 2016/17 – oddelek Mengeš Oddelek Instrument /petje Priporočena starost Sprejemni preizkusi Mengeš Klavir Orgle Harmonika Violina Flavta Klarinet Trobenta Rog Pozavna Evfonij Tuba Tolkala Petje 7 – 9 let 11 – 18 let (zahtevano je predznanje 4. razreda klavirja in NGL) 7 – 9 let 7 – 9 let 9 – 11 let 9 – 11 let 9 – 12 let 9 – 11 let 10 – 18 let 10 – 18 let 11 – 18 let 9 – 18 let dekleta 17 – 24 let fantje 18 – 24 let sobota, 21. maj 2016, ob 9. uri v stavbi glasbene šole oddelka v Mengšu, Trdinov trg 8, 1234 Mengeš O REZULTATIH SPREJEMNIH PREIZKUSOV IN VPISU BOSTE OBVEŠČENI PO POŠTI OD 1. DO 10. JUNIJA 2016. Za sprejemne preizkuse se ni potrebno predhodno prijaviti. PREDŠOLSKI POUK Oddelek Naziv skupine Leto rojstva Opombe Mengeš Glasbena pripravnica (GLP) Pouk na oddelku Mengeš bo organiziran, če bo vsaj 12 prijav, sicer bo pouk samo v Domžalah. 2010 Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa, vpisujemo do zapolnitve mest. Vpis bo 1. in 2. junija 2016, od 8. – 15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale. LEPO VABLJENI! JAVNI RAZPIS garancij za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem v okviru Regijske garancijske sheme v Osrednjeslovenski regiji Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom objavila Javni razpis za bančne kredite oziroma dodeljevanje garancij namenjenih gospodarskim subjektom, ki delujejo in vlagajo na območju občin statistične regije Osrednja Slovenija. Statistična regija obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova -Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, MO Ljubljana, Logatec, Log – Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. Na razpis se lahko prijavijo mikro, male in srednje velike gospodarske družbe, samostojni podjetniki ter zadruge, ki imajo sedež podjetja ali njegov registriran del (poslovno enoto) na upravičenem območju in so na dan oddaje vloge registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah ali po Zakonu o zadrugah, oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost vpisano v drug ustrezen register. Upravičeni prijavitelji so tudi socialna podjetja, ki so status socialnega podjetja pridobila po Zakonu o socialnem podjetništvu in ustrezajo predhodnim določbam tega odstavka. Iz garancijskega sklada se bodo izdajale garancije v višini 50 % vrednosti kredita, preostalo polovico kredita pa zavaruje banka po svojih pogojih. Najvišji znesek kredita je lahko do 150.000 EUR, najvišji znesek odprtih garanciji na upravičenca pa do 120.000 EUR. Predmet prijavljenega projekta so naložbe v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva in obratni stroški v povezavi s prijavljenim projektom, vendar največ 20 % vrednosti kredita. Rok za prijavo je odprt od dneva objave v Uradnem listu RS (8. 4. 2016) do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. 5. 2018. Vloge (obrazci in priloge) je potrebno poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslov: RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Javni razpis je objavljen na: http://www.rralur.si/sl/projekti/regijska-garancijska-shema-v-osrednjeslovenski-regiji. V času odprtja razpisa se lahko za dodatne informacije obrnete na RRA LUR, tel.: 01 306 1902 oziroma na e-naslov: roman.medved@ljubljana.si. LETOVANJE OTROK – KRK 2016 Zveza prijateljev mladine Domžale vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejoosnovne šole v Občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin, in sicerdo zasedbe mest po izmenah. Termini: 1. izmena: 02. 07. 2016 do 12. 07. 2016 -50 mest 2. izmena: 12. 07. 2016 do 22. 07. 2016 -50 mest 3. izmena: 22. 07. 2016 do 01 .08. 2016 -50 mest Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja pa je podjetje Leštan & Leštan d.o.o., šport,turizem in rekreacija. Cena 10-dnevnega letovanja je 350,00 €. Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih. ZDRAVSTVENO LETOVANJE Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinskidokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (dva in več v času od preteklega razpisa –31. 12. 2014) ali so bili pogosteje bolni (dva ali več zapisov v medicinski dokumentaciji včasu od preteklega razpisa – 31. 12. 2014). Zdravstveno letovanje je namenjeno pogostobolnim otrokom, astmatikom, otrokom z atopijskim dermatitisom, skoliozo in psoriazo indrugimi boleznimi. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana leto­vanje, in sicer v znesku 25,24 €/ na dan oz. 252,40 €/za 10 dni.Prispevek staršev ali skrbnikov je 97,60 EUR/ po osebi/za 10 dni.Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) obrokih. Letovanje mora biti plačano do odhoda.Za več informacij nas lahko pokličete na tel.: 041/728-179 ali na telefonsko številko:01/721-27-91, vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net. Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali jo osebno prevzame­te v naši pisarni, v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok. Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka– iz teh podatkov bo razvidno, ali otrok izpolnjuje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS)lahko oddate osebno v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnikpred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale, ali jo pošljete po pošti.Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši /skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene pogodba. Ema Škrjanc Ogorevc / predsednica ZPM Domžale Pred gasilskim domom so vrli Mengšani 29. aprila postavili nov mlaj v obliki dolge, ravne smreke z vrhačem. Njegova višina je bila šestintrideset metrov in na vrh so obesili veliko slovensko zastavo, ki jo bodo po prvem maju zamenjali z občinsko. Zgodba postavljanja mlajev v Mengšu sega že v leto 1974, ko je bila dekliščina kmečke ohceti pri Jamšku. V štirih urah so postavili rekordno dolg mlaj, ki je meril kar petinšest­deset metrov in pol. Mlaj so zaradi veliko­sti postavljali s pomočjo traktorskega vitla in veliko zavzetih Mengšanov. Posebnost je bila, da so ga okrasili s sedemdesetimi raznobarvnimi žarnicami, ki jih je sestavil Jože Žargi, predsednik društva električarjev. Žarnice so postavili v čast praznovanja roj­stnega dne sokrajana Franca Jamška. Mlaj je bil osvetljen vsako noč in se je videl celo iz Jarš in Trzina. Franc Blejc se še živo spominja postavljanje mlajev vse do danes in pravi: »Postavljanje mlajev sem vodil dolga leta. Vse do zadnje nove maše, ki jo je imel gospod Mehle, pred štirimi leti. Danes pa postavljanju poveljuje Tomaž Žargi, nekdanji poveljnik Gasilskega društva Mengeš. In mu bom danes čestital za odlično vodeno postavitev.« Besedilo in foto: E. V. Vsako leto je v naravi manj smeti Čistilna akcija in tekmovanje Na dan hecov, 1. aprila 2016, smo čisto resno izvedli čistilno akcijo, s katero smo si uredili okolje in pomagali naravi, da v prihajajočih toplejših dnevih lažje zadiha. Čistila akcija je bila izvedena pod okriljem PGD Topole, ŠD Topole in vaške skupnosti. Na čistilni akciji nas je podpiralo tudi nekaj otrok. Združili smo pri­jetno s koristnim, ker smo pobrali kar nekaj stvari, ki ne sodijo v naravo, in prijetno poklepetali. Ugotovili pa smo, da je letos manj neodgovorno odmetanih smeti v naravi in da imajo čistilne akcije poleg praktičnega pomena tudi nekaj vzgojne note. Gasilsko tekmovanje v orientaciji 23. aprila smo se s tremi ekipami udeležili tekmovanja v Gasilski orientaciji v Lukovici. Ekipa pionirjev je dosegla četrto mesto in je tekmovala v vezanju vozlov, praktičnih vajah iz orientacije, vaji z vedrovko, in v poznavanju topografskih znakov. Ekipa mladincev je zasedla tretje mesto, ekipa mladink pa prvo mesto. Tekmovali so v veščinah zvijanja cevi in spajanja teh na trojak. Besedilo: Mateja Kržin Foto: Matjaž Hribar Ekipa mladincev je zasedla tretje mesto, ekipa mladink pa prvo mesto Delavnice v Topolah 18. marca smo v prostorih gasilskega društva Topole otro­kom pokazali, da jih lahko naredimo tudi sami. Delavnice se je udeležilo enajst otrok, kjer so s pomočjo petih men­torjev izdelali prelepe butarice. Materiale za pripravo butaric smo nabrali v naravi, pobrskali smo po domačih policah za ustvarjanje in izpraznili zaloge v gasilskem društvu. Na delovni mizi so se tako znašle leskove veje, bršlja­novi listi, leseni ostružki, barvaste vrvice in sponke. Osnovnim materialom smo dodali nekaj dobre volje, otroci pa so vse skupaj začinili z veseljem in navdušenostjo nad ustvarjanjem. Skupaj smo ugotovili, da butarica lahko nastane kar hitro in da se ob tem lahko tudi zabavamo. Iz leskovih vej, bršljanovih listov, lesenih ostruškov, barvastih trakov in sponk so nastale čudovite butarice Ali kure valijo tudi barvasta jajca? 25. marca smo na drugi velikonočni delavnici v Topolah ugotovili, da najbrž ne. Na mizah, ki so bile pripravljene za ustvarjalno delav­nico, so bila namreč samo običajna, bela jajca. Pirhe je bilo očitno potrebno izdelati. Ker pa imajo običajne pirhe že povsod, smo se odločili, da bodo naši malce boljši, ker smo za vsakega naredili še košarico. Delavnice se je udeležilo štirinajst otrok in šest odraslih, ki so z nasveti pomagali otrokom do izdelave svojega pirha s košarico. Besedilo: Mateja Kržin Foto: Špela Batis Delavnice se je udeležilo štirinajst otrok in šest odraslih Kres na Gobavici Tradicija privablja vse več ljudi. In to se kaže tudi pri vse večjem obisku prižiganja predprvomajskega kresa na Gobavici, ki ga je spremljala Mengeška godba. Ljudje so prišli iz Mengša ter sosednjih občin ter pohvalili mengeški kres in dogodek. Ljudi, ki so se zbrali okoli grmade, je bilo res veliko in kres so mengeški gasilci prižgali prav v trenutku, ko je jaso na Gobavici zajela tema in je ogenj razsvetlil okolico in množico ljudi, ki so počastili spomin na prvi maj. Mengeška godba, ki vsako leto spremlja vse tovrstne dogodke, je zaigrala nekaj koračnic. Druženje se je nadaljevalo z zabavo in živo glasbo na Mengeški koči in v gostišču Pri Fartku. Besedilo in foto: E. V. Večer s Tonetom Partljičem Domžalski veterani vojne za Slovenijo smo medse povabili pisatelja komediografa in predvsem domoljuba, ki rad piše o ljudeh s katerimi živi in o času, v katerem živi. Poleg tega je tudi ljubiteljski zgodovinar, saj nam je razkril, da Slovenci nismo razdvojeni zgolj zaradi druge svetovne vojne. Že v Prešernovih časih, ko se je začelo narodno prebujenje, smo imeli dve struji, med obema svetovnima vojnama pa je bilo poznano rivalstvo med Orli in Sokoli. Da se je lotil tudi politike, ga je nekako gnala narodna zavest. V ti­stih časih je bilo tudi v parlamentu več kulturnikov, zato je bil nivo komuniciranja na bistveno višji ravni, kot smo temu priča sedaj. Z veseljem se spominja časov, ko je v politiki sodeloval s Cirilom Zlobcem, Matjažem Kmeclom in Tonetom Pavčkom. Na pripombo – Slovenci pravimo, da je smeh pol zdravja – kako to, da ni nikoli kandidiral za zdravstvenega ministra, saj bi lahko še naprej pisal komedije, se je le prijazno nasmehnil. Na vprašanje, zakaj se še ni lotil pisanja o osamosvojitvenih časih, je odgovoril, da je morda le bolje še malce počakati. Besedilo in foto: Janez Gregorič Srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost Letos nam je malo ponagajalo vreme in smo v dobri veri, da bomo priklicali sonce, srečanje prestavili iz srede 27. aprila na četrtek 28. aprila, a ni nam povsem uspelo. Iz sredinega popoldneva na četrtek zjutraj nas je pobelil sneg in kar nekaj odločnih in neustrašnih se nas je zbralo v Šentožobol­tu ob desetih dopoldan, ko smo doživeli celo nekaj sonca. Za kratko, ta se nam je kmalu skril. Pohod do lovske koče je minil v prijetnem pogovornem vzdušju in temperaturi, ki je bila ravna prava za hojo. Srečanje v lovski koči na Prvinah je potekalo v zabavnem ustvarjalnem vzdušju. Stisnili smo se v kočo, izdelovali rožice iz krep papirja in kar je najlepše: obiskal nas je Boštjan Gorenc-Pižama. Znanega raperja, prevajalca, igralca in komika smo bili izjemno veseli. V njegovi družbi ob pripovedovanju pra­vljice o tem, kako so živali pomagale lisici prepoditi Grdobino iz njene hiše, nam je bilo res zabavno in lepo. Otroci in odrasli smo lahko glasno sodelovali, še posebej pa smo bili veseli njegovih avtogramov in knjig o Kapitanu Gatniku, ki bodo del knjižnice za rejniške družine v CSD Domžale. Manjkalo ni niti doživetij na snegu, kjer smo iskali skrite zaklade. Prijetno in sproščeno dru­ženje v idilično zasneženem okolju smo zaokrožili z okrepčilom, ki smo ga sami pripravili v lovski koči. Besedilo in foto: Marta Tomec, univ. dipl. soc. del. Letni zbor veteranov vojne za Slovenije Domžale V Domžalah, na letnem zboru OZVVS Domžale, se nas je zbralo blizu sto veteranov vojne za Slovenijo. S svojo prisotnostjo so zbor počastili tudi gostje: delegacija OZVVS Kočevje, Vrhnike, Grosuplja, Kamnika in veteranske organizacija Sever Ljubljana. Najprej smo si ogledali film iz časa osamosvajanja, nato pa smo z Zdravljico začeli z zborom. Predsednik delovnega zbora, dr. Janez Kušar, je učinkovito nadziral dogajanje. V poročilu predsednika OZVVS Domžale je bilo naštetih blizu petdeset akcij in dejanj, ki se med letom zvrstijo in bogatijo dejavnost ter pomen te veteranske organizacije. Poudaril je pred­vsem petindvajsetletnico MSNZ. Seznanjanje s tematiko novejše zgodovine učence osnovnih šol domžalske upravne enote, pohod Po poteh vojne za Slovenijo, na katerem mlade Srednje šole Dom­žale na inovativen način seznanjajo z dogodki izpred dvajsetih let, ter še vrsto drugih komemorativnih in športnih dejavnosti. Glede na to, da tudi na finančno poročilo sekretarja združenja, Vasje Novaka ni bilo nobenih pripomb, je sklepati, da se dela veli­ko, prostovoljno in v mejah zakonitosti. Na koncu so gostje pozdravili zbor in združenju zaželeli uspešno delo še naprej, mi pa smo to vzeli kot poklon, ki se bo, upamo, izrazil v ne le moralni obliki. Zahvaljujemo se našemu članu Duša­nu Grošlju, ki nas je presenetil s priložnostnim darilom, KD Franca Bernika za gostoljubnost in pomoči Glasbene šole Domžale. Tudi tokrat se je srečanje končalo s prijateljskim druženjem vedrih in ponosnih ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v naši mladi državi. Besedilo in foto: J. Gregorič Društvo upokojencev in redni letni občni zbor Pred uradnim začetkom občnega zbora so člani Veteranske sekcije Mengeške godbe s prijetnimi melodijami poskrbeli za dobro voljo udeležencev. Društvo je ob koncu leta 2015 štelo petsto sedeminšestdeset članov. Na občnem zboru je bilo prisotnih sto sedemnajst članov. Poročila o delu upravnega odbora in finančno poročilo za leto 2015 ter program dela in finančni plan za 2016 je podal predse­dnik društva Janez Šutar. Pohvalil je tudi uspešno sodelovanje z ZDUS, PZDU Gorenjske, Občino Mengeš ter z domačimi društvi in sosednjimi društvi upokojencev. V društvu uspešno delujejo naslednje sekcije: • Balinarska sekcija, ki jo vodi Marjanca Lavrič. Sekcija šteje dvajset članov in članic. Redno trenirajo in uspešno tekmu­jejo. • Pohodniška sekcija, ki jo vodi Anton Janežič. Sekcija šteje okoli štirideset članov. V letu 2015 so opravili petindvajset pohodov in tako prehodili 386 km, v različne smeri po Slove­niji in bližnjo Avstrijo. • Kolesarska sekcija, ki jo vodi Jakob Reven. Sekcija šteje triin­dvajset članov. V letu 2015 so prekolesarili 832 km. • Ženska rekreacija ima dve skupini, ki ju vodita ga. Jožefa Ja­nežič in ga. Francka Svete. Obe skupini štejeta več kot dvajset članic, rekreirajo pa se v telovadnici ŠD Partizan Mengeš. • Avtobusni izleti, katerih vodja in organizatorica je Marija Šte­be. V letu 2015 je bilo organiziranih devet izletov. Sledilo je poročilo NO, ki ga je podal njegov predsednik Alojzij Janežič. Na naše povabilo so se občnega zbora udeležili tudi: predstavnica PZDU Gorenjske Mimi Skok in predstavniki DU Dob, Domžale, Kamnik, Komenda, Radomlje, Trzin, Vir. Vsi so pohvalili delo organov upravljanja društva in aktivnosti posameznih sekcij. Člani UO in NO smo veseli vseh pohval. Seveda pa želimo, da bi se še več naših članov aktivno vključilo v delujoče sekcije društva. Vabimo tudi ostale upokojence, da se včlanijo v naše društvo. Hvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji občnega zbora, še posebej pa Osnovni šoli Mengeš, Veteranom Mengeške godbe, Gasilskemu društvu in glasbeniku Francu Ostermanu. Besedilo in foto: Francka Trobec, tajnica DU Mengeš Čistilna akcija uspela tudi v Loki Vsakoletna čistilna akcija je uspela tudi v Loki! Čeprav je treba priznati, da je bila Loka tokrat manj onesnažena ka­kor pred leti. Je k temu prispevalo naključje ali ozaveščenost ljudi, bo pokazal čas, lahko pa mirne duše napišem, da tudi vsa tri loška društva – gasilsko, športno in kulturno, ki so nosilci vseh prireditev v vasi, pripomorejo k temu, tako da po dogodku poskrbijo za čistočo prireditvenega prostora in njegovo okolico. Tako je okoli gasilsko-kulturnega doma, športnega parka, sre­dnjeveškega oz. kamnitega mostu in cerkve vedno čisto. Smo pa kljub temu člani društev prvo aprilsko soboto ponovno pregledali in očistili vse omenjene lokacije, člani Kulturnega društva Antona Lobode pa tudi jarke za odvodnjavanje od vasi mimo cerkve do Jabelj in ob cesti do gozda proti Dobenu, ki so bili doslej najbolj kritični predel onesnaževanja. Tokrat pa na veselje vseh čistilcev ni bilo tako. Ja, lepo bi bilo, če bi zavest ljudi o čistem okolju še naraščala in da takih akcij v prihodnosti sploh ne bi bilo več treba organizirati. Realnost ali iluzija? Kdo bi vedel! Besedilo in foto: Jože Brojan Športni park je spet čist Loka tudi letos organizirali vsakoletno čistilno akcijo. V prekrasnem vremenu se jo je udeležilo 17 članov in čla­nic, med njimi tudi nekaj najmlajših, kar je še posebej pohvalno. Očistili smo okolico športnega parka, istočasno pa tudi pripravili igrišče za odbojko in balinišče. Lepo je vedeti, da so med nami še vedno ljudje, ki jim ni vseeno za našo okolico in se vedno z veseljem udeležujejo takšnih akcij. Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar Bralna večera v marcu in aprilu V mesecu marcu in aprilu smo v Knjižnici Mengeš nadaljevali z branjem filozofov Lucije Aneja Seneke ter Marka Avrelija, da bi poglobili razumevanje stoiške vrlinske etike. V 59. pismu Seneka izpostavi razlikovanje med radostjo in nasla­do in pravi, da z naslado označujemo veselo duševno razpolože­nje, radost pa je veselje, ki nikoli ne preneha in se ne sprevrže v svoje nasprotje. Radost ni čustveno veselje in ne prihaja od zunaj, ampak se rojeva v vrlinah. Zakaj nas ne-umnosti tako trdovratno držijo v pesteh? Ker se jih ne poskušamo otresti z vsemi močmi, ne zaupamo in smo prehitro zadovoljni sami s seboj. Želimo biti hvaljeni, čeprav delamo povsem nasprotno od tega, za kar nas lju­dje hvalijo. Nočemo se spremeniti, ker mislimo, da smo najboljši. Držijo nas, ker smo nestanovitni. Omahujemo med raznimi načrti in ničesar ne sklenemo trdno, ničesar za vselej in pri ničemer ne vztrajamo. Toda kdaj se jih bomo otresli in kako? Nekateri ljudje si z lastno voljo pomagajo priti do resnice, drugi potrebujejo pomoč. In kdo nam lahko pomaga? Tisti, ki je zgled ter s svojim življenjem in dejanji dokaže, kaj je treba storiti in čemu se izogibati. V pogovoru smo se dotaknili problema današnjega časa, ki kaže na pomanjkanje zgledov. Po stoiški etiki (ethos, kot način življenja) se vrlin lahko učimo le pri nekom, ki vrline živi in je vrl človek. Naslednji bralni večer bo, 24. maja 2016, ob 19.30. Besedilo in foto: Regina Bokan, Društvo za študije kontemplativnih tradicij Konec uvajalnega obdobja pri Palčkih in Paličicah Ko smo prvič prestopili prag vrtca, smo bili prestrašeni in previdni, a zelo radovedni. Na vsakem koraku je bilo tu za nas nekaj novega. Nove osebe, okolje, nove igrače. Z velikimi očmi smo opazovali, s prstki tipali in bili nadvse zvedavi, seveda smo kdaj pa kdaj tudi zajokali. Vsak dan smo prihajali v vrtec in vsak dan z večjim zaupanjem skočili vzgojiteljicama v objem. Za nami je že kar nekaj tednov, me­secev in sedaj smo že pravi korenjaki. V skupini Palčki in Paličice že veselo tekamo okoli vrtca. V mesecu marcu smo se poigravali s pisanimi barvami in ustvarili čudovite pisanice, spuščali smo ladjice ter poslušali, kako se ptički ženijo, brali smo zajčkove zgodbe in se veliko gibali na svežem zraku. Trenutno se v vrtcu najmlajši otroci aktivno pripravljamo na nastop za naše očke in mamice in komaj že čakamo, da jim pokažemo, kaj vse že znamo. Naj zaključim z mislijo Toneta Pavčka: »Otroci imajo kratke noge, a delajo največje korake. Do sonca, do sreče, do sveta in puščajo za vse zanesenjake v prihodnosti sledi«. Besedilo in foto: Nuša Rogelj 4. najboljši barman v Sloveniji V organizaciji Društva barmanov Slovenije-DBS je v restavraciji Panorama, Sava Hoteli Bled, 19. in 20. aprila 2016 potekalo 38. Tradicionalno mednarodno tekmovanje barmanov in 25. Državno prvenstvo v pripravi koktajlov. Nas­topilo je šestindvajset profesionalnih barmanov iz Estonije, Švice, Češke, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Barmani so nastopili v dveh ločenih kategorijah, in sicer v pripravi sladkega koktajla, After dinner, ki je veljalo tudi za državno prven­stvo, pri kateri so morali tekmovalci pri kreacijah uporabljati izključno pijače podjetij parterjev DBS, in v pripravi dolge fantazijske pijače, v kateri pa so lahko izbirali oziroma uporabljali produkte brez omejitev. Tekmovanja sta se udežila tudi brata Tomaž in Jožef Fartek. Jožef Fartek, uradno član društva barmanov Slovenije od letošnje spo­mladi in najmlajši udeleženec tekmovanja se je uvrstil v finale šestih najboljših tekmovalcev za naslov državnega prvaka iz kategorije After dinner. V finalu so tekmovalci morali povedati zgodbo, zakaj so se odločili za svoj koktajl oziroma opisati in razložiti svojo kreacijo. Jožefova zgodba o njegovem koktajlu se je glasila: »gentleman« bo rešil svojo skrivno­stno blejsko deklico in na koncu postal heroj in pravi »gentleman«… Jožef Fartek je tako prvič nastopil na državnem prvenstvu v mešanju koktajlov in dosegel izvrstno četrto mesto ter tako postal četrti naj­boljši barman v Sloveniji (kljub šele dvajsetim letom). Besedilo in foto: Sabrina Fartek Pri Horaciju vsak dan kaj novega Mengšani in okoliški prebivalci so že lahko dodobra spo­znali Horacij pekovski magazin na Grobeljski cesti 38 (bi­vši market Brigita). V trgovini vam poleg prijazne postrež­be in svetovanja ponujamo vsak dan svež domač kruh in piškote iz različnih domačih pekarn po Sloveniji. Počasi so Horacija našli tudi porabniki, ki potrebujejo večje količi­ne moke (petindvajsetkilogramske vreče). Mlinopek in Mlin Katič bosta še naprej skrbela za odlično in konstantno kvaliteto moke. Našo ponudbo širimo sproti, glede na povpraševanje. Tako smo vključili v našo ponudbo tudi bio suhi kvas, bio vinski kamen, mle­ko, začimbe, sol, oreščke, slano pecivo, po naročilu tudi odlične pi­knik lepinje iz krušne peči. Zvestim strankam postrežemo s kavico, v kratkem bomo dodali še osvežilne pijače in rogljičke. Besedilo: Martin Mirtič, Top mlini d.o.o. Prvomajsko kresovanje na Dobenu Slabo je kazalo letos s prvomajskim kresom na Dobenu, saj je v sredo večji del Slovenije prekrila snežna odeja in vse skupaj je bolj spominjalo na božične kot na prvomajske praznike. Pri Vrhovnikovih, najvišje ležeči hiši na Dobenu, so okrog 22. ure namerili 32 cm snega, cesto na Dobeno so prekrivale odlomljene veje in tudi nekaj debel, skoraj pol dneva smo bili brez elektrike, stanje pa je spominjalo na predlanski žledolom. K sreči smo domačini lahko sami hitro odstranili ovire in tudi cesta je bila kmalu splužena, da smo bili spet povezani z občinskim centrom »Blaževi« so doma, na hribčku nad domačijo, pripravili precej velik kup suhega lesa in vej za kres, dva dni sončnega vremena pa je pripomoglo, da Primož s prižiganjem kresa ni imel težav. Že nekaj let zapored KT Blaž organizira prvomajsko kresovanje, ki vsako leto na Dobeno privabi večje število ljudi, saj prireditelji poleg velikega kresa poskrbijo tudi za veselo razpoloženje in ra­znovrstno dobro jedačo, pa tudi žejo znajo pogasiti. Že popoldan so se začeli zbirati obiskovalci, »Mladi Stoparji« pa so skrbeli za prijetno razpoloženje. Njihovo kvalitetno in doživeto izvajanje domačih viž je zadržalo kar precej naključnih obisko­valcev, ki sicer niso imeli namena kresovati na Dobenu. Ko se je stemnilo, je Primož prižgal kres in množica prisotnih je to pospre­mila z glasnim ploskanjem, »Stoparji« pa s poskočno vižo. Čutiti je bilo tisto pravo prvomajsko razpoloženje, kot je včasih bilo ... Ko se je plamen pričel počasi manjšati, se je večina prisotnih preselila pred in v prostore kmečkega turizma, kjer so mladi mu­zikantje s svojo energijo pritegnili mlade in manj mlade, da so se pari vrteli v poskočnem ritmu. Pesmi prisotnih so se razlegale iz gostišča, tudi ko so glasbeniki, med pavzo, za trenutek odložili instrumente. Veselo rajanje, ko so bili obiskovalci in muzikantje združeni v pesmi, se je nadaljevalo do zgodnjega nedeljskega jutra. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Predavanje o bio vrtnarjenju V organizaciji TD Dobeno je bilo 14. aprila, v gostišču Dobenski hram, zanimivo strokovno predavanje za vse vrtičkarje in ljubitelje okrasnih rastlin, na balkonih ali oknih: Bio vrtnarjenje in trajnice v okrasnih vrtovih, v izvedbi dveh priznanih, sloven­skih strokovnjakov, Jerneje Jošar in Matica Severja, ki sta izdala tudi vsak svojo strokovno literaturo Moj vrt je lahko balkon in Vroče kombinacije, zelo iskani, med vrtičkarji. odgovori, pa še z veliko vsesplošnimi, uporabnimi nasveti sta nam postregla. Zelo kvalitetno predavanje, na visokem strokovnem nivoju, so na žalost motili manj ali bolj glasni gostilniški zvoki, čemur pa se upo­števaje prostora izvedbe ne da izogniti. Zahvala Robiju, ki nam je odstopil osrednji prostor in na koncu vse prisotne pogostil še z pri­grizkom. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Stereotipi o slovenski zgodovini 19. aprila smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš gostili mladega mengeškega diplomiranega zgodovinarja Matica Brato­vža. Spregovoril je o stereotipih in mitih ter subjektivnih pogledih na našo zgodovino. Nesreča (narodne) zgodovine je ta, da je spomin nanjo selektiven in jo nemalokrat krojimo po svojih lastnih željah, tako da na koncu od nje ostanejo le stereotipi, miti, predsodki oz. zgodovinski konstrukti. S tem imamo v mislih napačne predstave, ki jih imamo Slovenci o svoji lastni zgodovini. Slovenci kot majhen narod vežemo svoje mite predvsem na starejšo zgodovino in malo manj na pozno srednjeveško in sodobno. Tako sta med drugim v zavesti ljudi prisotni dve nasprotujoči si ideji, bodisi o avtohtonem slovenskem narodu, bodisi o preselitvi že kar Slovencev v začetku 6. stoletja. Obe ideji sta mitski predstavi in z realnostjo nimata nobene osnove, saj so narodi nastajali konec 18. in v začetku 19. stoletja in so tako produkt razsvetljenstva in romantike. Videti Slovence že kar v pozni antiki je tako kolektivna fatamorgana, je ne­kaj, kar vsi vidimo, v resnici pa sploh ni obstajalo. Zaradi prepišnega prostora so slovenski prostor poseljevala (ali pa šla skozi) različna ljudstva: Kelti, Veneti, Japodi, Rimljani, Langobardi, Goti, Huni itd. Preselitev Slovanov v vzhodne Alpe konec 5. in v začetku 6. stoletja pa je temu prostoru dala tisto jezikoslovno identiteto, ki ga ima naš prostor še danes – a kot rečeno, na ta prostor so se naselili Slovani in ne Slovenci (!), o čemer pričajo tudi mnogi avtorji (Jordanes – Getika, Diakon – Zgodovina Langobardov, Porfirogenet – De administrando Imperio itd.), ki govorijo izključno o Slovanih. V resnici lahko o Slo­vencih začnemo (sprva kot jezikovni skupnosti in šele kasneje kot o narodu) govoriti šele konec 16. stoletja, ko je tudi pri reformatorju Primožu Trubarju izpričan pojem ''Slovenci''. Na podoben način imamo napačno percepcijo o Karantaniji, ki je razumljena že kar kot prva slovenska država. A Karantanija je bila dr­žava Karantancev, ki so bili slovansko ljudstvo, ne pa že kar Slovenci. Njihova etnična identiteta je bila karantanska in ne slovenska. V vseh Pleš’, pleš’, pleš’ V soboto, 23. aprila, je v Mengšu v ŠD Partizan potekalo že 5. plesno street dance tekmovanje PLEŠ’ v organizaciji mladih iz AIA – Mladinskega centra. virih so izpričani kot Karantanci, in če jim rečemo, da so bili Slovenci, jim delamo krivico, saj jim vsiljujemo naše sodobne predstave, ki bi jih radi videli v daljnji preteklosti. Tako so tudi (zaradi Karantanije) v slovenski percepciji knežji kamen, vojvodski prestol in cerkev Gospe Svete na Koroškem razumljene kot slovenski narodni simboli, ustoliče­vanje vojvod pa kar nekakšen slovenski obred. Takšne ideje so prišle na plan v času 19. stoletja, ko se je slovenski narod kot vsi drugi začel formitati, narodni prebuditelji pa so potrebovali neko identifikacijsko sidro oz. ''narodni temelj'', na katerem so lahko (z)gradili slovensko identiteto. Slovenci so potrebovali mogočno zgodovino, ker bi jim to kot narodu dalo večjo veljavo in so jo tako (preko Linharta) iznašli. Za starejšo zgodovino sta pomembna še dva mita/stereotipa: o Slo­vencih kot izključno kmečkem in hlapčevskem narodu in o tem, da je bilo vse plemstvo na slovenskem tuje ali kar nemško. Obe predstavi sta plod 19. stoletja, ko se je začela tudi percepcija, da so Nemci sko­zi vso zgodovino izkoriščali in zatirali Slovence, zaradi česar so postali naši ''dedni in večni sovražniki''. V času narodnega prebujenja pa je na plan prišel zgodovinski mit, da so Slovenci že od nekdaj želeli svojo državo, v resnici pa je do te ideje prišlo šele v osemdesetih letih 20. stoletja, ko Jugoslavija Slovencem ni več ponujala nekega varnega okvira, pred tem pa so Slovenci želeli le večjo avtonomijo znotraj drugih državnih okvirov (Avstro-Ogrske ali Jugoslavije). Od sodobnih mitov pa so v ospredju tisti, ki govorijo o Kraljevini Jugo­slaviji, Avstro-Ogrski in SFRJ kot ječah narodov ter o tem, da je pravi Slovenec le katoličan, kjer ima veliko vlogo Marija in je razumljeno, da smo ''Marijin narod''. Prav to pa za sebe pravijo tudi Poljaki, Slovaki idr. Besedilo in foto: Matic Bratovž Plesno tekmovanje je bilo odprto, kar pomeni, da so se lahko prijavili plesalci iz različnih plesnih šol kot tudi vsi tisti, ki imajo radi ples ter se želijo preizkusiti na plesnem tekmovanju. Dogodka se je udeležilo šestinštirideset plesalcev, odplesali so triinštiri­deset tekmovalnih točk in tekmovali v osmih disciplinah in dveh staro­stnih kategorijah. Med premori je dogodek popestril talentirani glasbenik Burry Yurman in poskrbel za dobro vzdušje v dvorani. Seveda so se tekmovanja udeležile tudi naše plesalke AIA - Mladinskega centra. Besedilo in foto: Sanja Tomšič Vidim prihodnost – spoznaj študij in delo na področju video in grafičnega oblikovanja V okviru projekta Vidim prihodnost potekajo v Mladinskem centru Mengeš različne delavnice in pogovorna srečanja. Cilj projekta je pomoč posameznikom, da bi prepoznali svoje talente in prednosti ter preko pogovornih srečanj z uspešnimi posamezniki spoznali različne poklice. Projekt je pomemben tudi za tiste, ki so že zaključili študij in razmišljajo o svoji karierni poti, ali pa za tiste, ki si želijo ‘’razširiti svoje obzorje’’. Z isto izobrazbo lahko namreč opravljamo zelo različne poklice, po drugi strani pa z različno izobrazbo lahko opravljamo isti poklic. 5. aprila 2016 je potekalo osmo pogovorno srečanje, ki ga je vo-Koliko poklicev zares poznamo in ali znamo dovolj ceniti in spo­dila Alenka Zdešar. Urška Vavpetič, video montažerka in Jure štovati to, kar delajo drugi? Spoznajte različne študijske in poklic-Trtnik, internetni in grafični oblikovalec, sta predstavila študij in ne možnosti, ugotovite, kateri poklic vam je pisan na kožo, ali pa delo na področju video in grafičnega oblikovanja. Izvedeli smo, se poučite o drugih poklicih, da boste poznali, znali in razumeli, katere so možne izobraževalne in učne poti, kakšne talente potre-kaj in kako delajo ljudje okoli vas. bujemo za uspešno opravljanje poklica, kaj so prednosti in katere so slabosti na tem poklicnem področju. Predstavila sta nam, kako Besedilo: Blanka Tomšič nastajajo risanke, videospoti, dokumentarni filmi, spletne strani, celostne podobe podjetij in njihovi logotipi. Ena izmed ugotovitev je bila, da si sploh nismo prestavljali, kako zahtevno je ustvar­janje risank in koliko ur materiala je potrebno, da nastane film. Urška in Jure svoj poklic opravljata z velikim veseljem, kot naj­večjo slabost svojega poklica pa sta izpostavila, da morajo imeti najbližji veliko potrpljenja in razumevanja, saj velikokrat med de­lom pozabita na čas. Talenti v AIA Mladinskem centru Mengeš – Nina de Sinne V okviru AIA – Mladinskega centra Mengeš poteka pro­jekt, poimenovan TALENTI v ŽIVO, ki ga izvajamo že peto leto, na odru Mladinca se tako javnosti predstavi­jo različni talenti. 9. aprila sta se na našem odru predstavila mlada talentirana pevka Nina de Sinne (Nina Zupan), pevka s svilenim glasom, ki jo je na aku­stični kitari spremljal odličen kitarist Aljaž Zupan. Nina de Sinne je pevka in avtorica številnih pesmi, poje že od malega, pesmi pa je začela pisati pri sedmih letih. Pela je tudi v zborih, kot so Menge­ški črički, mešani pevski zbor Veter in mešani pevski zbor Slamnik. Trenutno se pevsko izpopolnjuje pri mag. Evi Černe in še vedno poje v pevskem zboru Slamnik. Z bratom ustvarjata avtorske pesmi že približno šest let. V Mladinskem centu sta imela svoj drugi skupni koncert, na katerem sta predstavila tudi dve avtorski pesmi. V okviru akustičnega koncerta sta predstavila pop in rock skladbe znanih Vikendi odprtih vrat v petih občinah Srca Slovenije »Kamnik, Šmartno pri Litiji, Litija, Lukovica in Mengeš so občine, v katerih bodo v naslednjih petih mesecih potekali Viken­di odprtih vrat. Lani se jih je v štirih občinah udeležilo več kot 2500 obiskovalcev, sodelovalo je kar 60 ponudnikov, letos jih pričakujemo še več,« je bila na novinarski konferenci optimistična Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, ki že drugo leto zapored organizira Vikende odprtih vrat v partnerstvu z lokalnimi organizacijami v vsaki od občin. »Naša osrednja dejavnost je povezovanje ljudi na območju Srce Slo­venije. Kreiramo dobre zgodbe, v katerih se prepletajo podjetništvo, turizem in trajnostni razvoj okolja,« je povedala Gradiškova. Vikendi odprtih vrat so priložnost za predstavitev raznolike in kakovostne po­nudbe doživetij Srca Slovenije v neposredni bližini Ljubljane, s čimer omogočijo tudi manjšim ponudnikom, da jih spozna širša javnost. »V sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije omogočamo lo­kalnim ponudnikom, da svoje znanje, izkušnje in ponudbo pokažejo številnim obiskovalcem iz vse Slovenije, ki se bodo udeležili Vikenda odprtih vrat. Z dogodki, kot je ta, omogočamo ljudem in ponudnikom v našem lokalnem okolju, da razvijajo svoje dejavnosti. Posledično se krepi in bogati turistična ponudba, dobra promocija, ki jo skupaj za­gotavljamo, pa prinese nove obiskovalce turističnih točk tudi v drugih dneh leta,« je dejala Božena Peterlin, direktorica Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik. Obiskovalci bodo lahko obiskali več ponudnikov, ki bodo označeni s posebnimi srčki na vratih, deležni bodoposebnih ugodnosti, ki bodo veljale le ob vikendih odprtih vrat. Pri tem je po besedah Aleksan­dre Gradišek pomemben rezultat povezovanje turističnih ponudnikov in njihova medsebojna promocija: »Ponudniki s sodelovanjem pri Vi­kendih odprtih vrat predstavijo svojo kakovostno ponudbo doživetij in izkažejo gostoljubje na domačem dvorišču, v delavnici, trgovinici, kleti ali v svojem degustacijskem prostoru. Na svojih lokacijah pa nudijo tudi informacije o obisku drugih točk. Srce Slovenije skrbi za usklajeno in povezano komunikacijo ter za krovno promoviranje ponudbe nav­zven, da jih prepozna tudi širša javnost.« Tudi sicer ponudnikom v lokalnem okolju dajejo možnost, da razvijajo svoje dejavnosti, jih prodajajo, razvojni center pa jih promovira. Na ta način se bogati turistična ponudba, dobra promocija pa prinese nove obiskovalce turističnih točk. V Razvojnem centru Srca Slovenije želijo krepiti lokalno ekonomijo območja Srce Slovenije, zato so vzpostavili koncept mrežnega pove­zovanja. Tako koordinirajo Mrežo lokalne samooskrbe s hrano, Mrežo turističnih ponudnikov, Mrežo podjetnikov in rokodelcev, Mrežo vrtcev in šol ter Mrežo skupnosti. Na ta način po besedah Gradiškove pove­zujejo 72 rokodelcev, 100 kmetov, 150 turističnih ponudnikov in 14 šol in vrtcev. Tudi letos so za obiskovalce Vikendov odprtih vrat pripravili obilico ne­pozabnih doživetij. Odkrivali bodo »Okuse Kamnika« – s tipičnimi jed­mi iz »Okusov Kamnika« in tradicionalnimi kamniškimi dobrotami jih bodo razvajali številni kamniški ponudniki, tudi butični. Odkrivali bodo lahko tradicionalna mojstrska znanja, kot je ustvarjanje na lončarskem vretenu, spoznavali lepote Kamnika in okolice na vodenih ogledih in izletih, se sprostili z zdravilnimi energijami, obiskali najstarejše plan­šarsko naselje v Evropi, na brezplačnih vodenjih po mestu pa odkrivali skrivnosti iz kamniške preteklosti. Podroben program dogajanja na: www.srce-slovenije.si/turizem/viken­di 0 (Bodi prvi!)Oceni članekPrijavi napako. Besedilo in foto: A.B., Razvojni Center Srca Slovenije Vikend seminar Medobčinskega društva Sožitje Kraj Radenci leži v severovshodnem delu Slovenije. To je dežela termalnih in mineralnih vrelcev. Člani Medobčinskega Dru­štva Sožitje smo se udeležili izobraževalnega vikend seminarja, ki je potekal od 22. do 24. aprila 2016, v Zdravilišču Radenci. Udeleženci seminarja, pod vodstvom Francija Rozmana, smo se dnevno udeleževali aktivnosti v vodi in razvijali plavalne veščine po metodi Halliwick, ki so potekale v notranjem in zunanjem bazenu. Te je vodil član društva in oče osebe z motnjami v duševnem razvo­ju, Ahmad Mazen. Kljub izobraževanju in delu v vodi smo vsi neiz­merno uživali. Takoj prvi večer smo praznovali Borutov rojstni dan, ki so mu v hotelu pripravili tortico, vse udeležence seminarja pa je ob mamini podpori pogostil s sladkimi dobrotami. V sobotnem po­poldnevu smo prisluhnili predavanju dr. Ksenije Šajn o odgovornosti do zdravja. Zvečer nas je presenetila maskota Radencev, veverička Muki, ki nas je prišla razveselit in radi smo se posladkali z mede­nimi kolački. V nedeljo smo se po zajtrku zbrali v seminarski sobi in se udeležili predavanja na temo aktualne zakonodaje, ki nam ga je pripravila Vesna Rebronja, pravnica Zveze Sožitje. Da je seminar potekal popolno, je poskrbelo tudi prijazno osebje hotela ter njihova animatorka Janja. Seminar smo zaključili z lepimi vtisi, pridobili smo nova znanja, vsak trenutek pa smo izkoristili za izmenjavo mnenj, nabiranje energije in prijetno druženje. Besedilo in foto: Metka Mestek in dr. Tatjana Novak, MOD Sožitje Taborniki in kup izzivov Mesec april je bil za mengeške tabornike zelo pester – na programu so imeli tri akcije na ravni rodu, udeležili pa so se še štirih drugih akcij. V soboto, 9. aprila 2016, se je starejši vod GG-jev Givji Grasci od­peljal v Škofljico, kjer je potekalo tekmovanje Gotik, kar je skrajšava za grozljivo orientacijsko tekmovanje in kričanje. Ekipa se je ob 17. uri prijavila, nato pa si v telovadnici tamkajšnje osnovne šole našla prostor, kjer so lahko razgrnili svoje armaflekse. Po uvodnem zboru je sledil sestanek vodij ekip, kjer so izvedeli, da lahko na nočno orientacijo vzamejo največ dve baterijski svetilki na ekipo. Pred od­hodom na progo so se ekipe še preizkusile v prejemanju sporočila z Morsejevo abecedo. Ko se je zvečerilo, se je njihova ekipa, ki je na žrebu startnih številk izvlekla prvo uro odhoda, končno podala na progo. Organizatorji so ekipo nekajkrat prestrašili, vendar so kljub temu in deževju našli skoraj vse kontrolne točke in na koncu zasedli osmo mesto. Naši taborniki so pokazali znanje, korajžo in da pravi tabornik ne obupa niti ob slabem vremenu. En teden po Gotiku, je vod Givjih grascev čakala še ena preizku­šnja. Tokrat so kljub svojim štirinajstim letom pokazali organizacij­ske sposobnosti in izpeljali akcijo GG projekt – domorodci z otoka Čadolopš, ki so ga načrtovali na prejšnjih vodovih srečanjih. Ko so ob deveti uri prišli mlajši taborniki, so jih razdelili v mešane skupine, jim prebrali zgodbico, nato pa jih poslali na lov za lisico, ki je vodil do ploščadi pred osnovno šolo. Ekipe so tam krožile po točkah in z opravljenimi nalogami zbirale material za postavitev bivaka. Vsaka ekipa je po postavitvi bivaka dobila zastavo kot simbol svojega me­sta in tako so na koncu igrali še krajo zastave. Mladi organizatorji so videli, da je za organizacijo akcije potrebno kar nekaj vloženega truda, vendar pa se strinjajo, da je bilo vseeno zabavno in da to za njih ne bo zadnji projekt. Sočasno z GG projektom je v okolici taborniškega doma potekala tudi čistilna akcija, na kateri so naši člani in prijatelji tabornikov pripravili taborniški dom za poletno obratovanje in očistili in uredili okolico kamnoloma. Vsem, ki so pri tem pomagali, se taborniki zahvaljujemo. 22. april ni samo dan Zemlje, je tudi dan tabornikov, zato je bila v Rodu upornega plamena organizirana zaprisega. Vsi novi člani in tisti, ki so dokazali, da si zaslužijo prehod v višjo starostno vejo, so dobili nove rutke. Akcija se je začela ob 17. uri z uvodnim zborom in formacijo ekip. Te ekipe so kasneje v okolici taborniškega doma morale najti skrite kontrolne točke, na katerih so udeleženci poka­zali znanje o rodu mengeških tabornikov, izvedeli pa tudi, kdo sta bila Ernest Thompson Seton in Rober Baden Powell – moža, ki sta taborniško gibanje pomembneje zaznamovala. Pred koncem je načelnica rodu, Urška Gjergek, podelila nove rutke in nagrade zlate lučke 2016 za člane, ki so se udeležili skoraj vseh akcij. Letošnje leto MZT (mestna zveza tabornikov iz Ljubljane) praznuje 20 let delovanja, zato so v ta namen poskrbeli za še posebno ra­znolik program. V parku Tivoli je potekal že 20. Taborniški feštival, organizirali pa so tudi koncert ob svoji 20-letnici in urbani izziv. V soboto, 23. aprila, se je štirinajst otrok in štirje vodniki zbralo na avtobusni postaji pri kulturnem domu in se odpeljalo v Ljubljano. V parku Tivoli je potekal Taborniški feštival, dogodek, namenjen predvsem MČ članom, ki ga ne zamudijo niti taborniki z oddaljenih koncev Slovenije. Letošnje leto je za MČ družino nekaj posebnega, saj je minilo že sto let, odkar je lord Baden Powell zanje oblikoval prvi program. Tam so se razdelili v manjše skupine in tako lažje obiskali različne delavnice. Nekateri so se pomerili v streljanju z lokom, orientaciji, scoutballu, drugi pa so raje risali z naravnimi barvili, kot je rdeče zelje, in naredili klinčke za taborniško rutico. Istega dne zvečer, se je šest članov rodu tudi udeležilo koncerta, na katerem je nastopil taborniški bend Kazenski vod iz Sežane, Vlado Kreslin in med taborniki zelo priljubljena skupina Mi2. Vsi udeleženci so bili s koncertom zelo zadovoljni. Ljubljanski taborniki niso nikogar želeli pustili počivati niti v nede­ljo, zato so organizirali Urbani izziv, katerega so se udeležili Blaž Slabajna in Anita Jerič iz mengeška rodu ter Mark Dolenšek iz Rodu enajste šole na Vrhniki. Na progo so se podali s Prešernovega trga, nato pa po Ljubljani našli vseh dvaindvajset kontrolnih točk. Treba je priznati, da so se organizatorji zelo potrudili in nikomur ni bilo dolgčas, saj so s supom in zorb žogo prečkali Ljubljanico, se kljub hladnemu vremenu spustili po vodnem toboganu, se prebili skozi zadimljen avtobus in z znanjem prve pomoči oskrbeli ponesrečen­ce, pokazali, da je možno postaviti bivak tudi z zaprtimi očmi in se zabavali na še mnogo drugih nalogah. Z naravo k boljšemu človeku! Besedilo in foto: Blaž Slabajna in starejši vod GG-jev Givji grasci Prvomajski nastopi Mengeške godbe Za prvomajske praznike je Mengeška godba vsako leto tra­dicionalno zelo aktivna. Na predvečer praznika dela, torej 30. aprila, godba zaigra ob kresu na Mengeški koči, nasle­dnje jutro pa že navsezgodaj budi občane. Tudi letošnje leto ni bilo nič drugače. Godbeniki smo se na poti na Mengeško kočo ustavili v Lokalu na Gobavici, pri Fartku, kjer smo zaigrali nekaj koračnic. Nekaj po osmi uri zvečer, ko se je počasi že začelo temniti, pa smo zaigrali ob prižigu prvomajskega kresa. Druženje v prešernem vzdušju smo nadaljevali na vrhu, kjer smo se tudi okrepčali. Med pavzo Ansambla Jureta Zajca pa smo v krogu zaigrali še nekaj poskočnih skladb. Naslendnjega dne, 1. maja, smo ob 6. uri zjutraj pričeli z budnico. Kislo vreme ni pokvarilo vzdušja v godbenih vrstah, tako da je naša pot potekala tradicionalno in smo obiskali ter prebudili vse naše podpornike, ki so nas lepo pogostili. Bliža pa se tudi naš letni koncert v pop-rock ritmih, ki bo ob občin­skem prazniku, 28. maja 2016 ob 19. uri, v KD Mengeš. Ponovili ga bomo v petek, 3. junija zvečer, v mengeškem kamnolomu pri tabornikih. Po godbenem koncertu bo sledilo še eno glasbeno pre­senečenje, nastop popularne skupine, s katero smo godbeniki že sodelovali in imamo namen tudi v prihodnje. Besedilo: Maja Keržič Foto: Matija Škrlep in Ana Per KARIERNI COACHING POMOČ PRI IZBIRI POKLICA Kje nadaljevati šolanje? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s kori­stnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele. Katere medovite rastline, ki privabljajo čebele, lahko posadimo na domačem vrtu in na javnih površinah? Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafra­ni, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbnice in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa, javor, kostanj, sončnica, ajda, facelija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbeki­ja, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostro­žnik, ameriški slamnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, meli­sa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipanovec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen do čebel, saj bodo v njem vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos. Katere medovite rastline lahko posadimo na večjih kmetijskih povr­šinah, denimo na njivah? Na večjih površinah je še precej neizrabljenih možnosti. Rastlin, ki jih lahko zasadimo na njih, je precej, vse pa so poleg tega, da čebe­lam omogočajo pašo, koristne tudi za tla, saj izboljšujejo rodovitnost. Navadno je v poletnem obdobju precej njiv praznih, vendar jih lahko zasejemo. Tako lahko kadar koli v letu sejemo facelijo, katere cvetovi so modre barve, saj je njena vegetacijska doba kratka. Čebelam po­nuja veliko medičine in cvetnega prahu. Po cvetenju rastlino prepro­sto podorjemo in s tem obogatimo tla s humusom. Prav tako lahko sejemo vse vrste detelj, ki so zelo medovite rastline. Tudi te lahko po cvetenju podorjemo in na ta način obogatimo prst predvsem z dušikom, lahko pa jih pokosimo in uporabimo za krmo živalim. Zelo koristne so buče, ki dajejo veliko cvetnega prahu zlasti jeseni, ko ga čebele najbolj potrebujejo. Semena buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Koristne so tudi sončnice, saj čebelam ponujajo cvetni prah in nektar, po cvetenju pa precej izboljšajo strukturo tal in jih obogatijo s humusom. Sejemo lahko še oljno ogrščico ali mak, kajti obe rastlini dajeta čebelam hrano. Največje možnosti vsekakor ponuja ajda, ki smo jo v zadnjem obdobju kar nekoliko zapostavili, vendar se v zadnjih letih to spreminja. Ajdo sejemo poleti, in ko zacveti, čebele na njej nabirajo nektar in cvetni prah. Ko dozori, jo lahko požanjemo in zmeljemo v moko. Njive morajo biti vedno zelene, saj za vse letne čase obstajajo rastline, ki so koristne za tla, čebelo in ne nazadnje tudi za kmeta. Kaj pa lahko naredijo tisti, ki imajo zgolj kako cvetlično korito? V cvetlična korita in lončke lahko sadimo vse vrste začimbnic in dišav­nic ter najrazličnejše cvetje. Naj jih navedemo le nekaj: nizka sončni­ca, limonski ožep, poletna astra, okrasna facelija, ameriški slamnik, dišeči grah, kapucinka, limonska monarda, mehiška cinija, boreč, zla­ti šeboj, dalija, kana, verbena, ognjič, kozmeja in seveda še številne druge. Po mnenju Čebelarske zveze Slovenije je nujno razglasiti čebelo za ogroženo živalsko vrsto ter sprejeti vse potrebne ukrepe za njeno zaščito. Glede na to je treba sprejeti zakonodajo, ki bo spodbujala sajenje avtohtonih medovitih rastlin, saj bodo te čebelam omogočale pašo, hkrati pa bomo na ta način ohranjali avtohtono rastlinje in s tem tudi biotsko pestrost. Ne nazadnje se moramo vsi zavedati vsestran­skega pomena čebel, še posebej njihove vloge pri opraševanju, saj brez čebel ne bo hrane, pa tudi vloge čebeljih pridelkov kot zdrave in varne hrane. Podrobnejši seznam medovitih rastlin je na voljo na ČZS. Zakoni, ki veljajo v čebelji družini, so lahko zgled za vse nas. Spošto­vanje, pripadnost, odgovornost do svojih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje, pa tudi temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet. Besedilo in foto: Jure Justinek, ČZS Žabe na svatbo so hitele V mesecu marcu je bila na odseku ceste med občinama Mengeš in Vodice pri Šinkovem Turnu dobre tri tedne postavljena zelena varovalna ograja. Njen namen je nakazoval prometni znak s simbolom žabe, ki je bil postavljen na začetku odseka. Za kaj je torej šlo? Pobuda za postavitev ograje je prišla iz lokalnega okolja, saj so domačini iz Šinkovega Turna že vrsto let vsako spomlad opažali, da je na tem odseku ceste, ki pelje skozi gozd, zelo veliko število povoženih žab. Strokovno tak odsek imenujemo »črna točka« množičnega povoza dvoživk. Taki odseki cest ne le, da močno zmanjšajo žabje populacije, temveč zaradi spolzkega cestišča ogrožajo tudi prometno varnost. Lokalni prostovoljci so zato v preteklosti že večkrat sami organizirali akcijo postavljanja ograje in prenašanja dvoživk, v letu 2016 pa sta jim na pomoč pristopila tudi Zavod RS za varstvo narave in Občina Mengeš z nakupom ograje in pomočjo pri njeni postavitvi. Zakaj do »črne točke« pravzaprav pride? Splošno znano je dejstvo, da dvoživke živijo v dveh domovih, v vodi in na kopnem, nekoliko manj pa, da se dvoživke na kopnem selijo, včasih na prav dolge razdalje. Rjave žabe na primer do dva km, rekorderke pa so navadne krastače, saj premorejo tudi razdalje do pet km. Življenje večine vrst dvoživk je zelo dinamično. Selijo se spomladi (iz prezimo­vališča do mrestišča), poleti (iz mrestišča do poletnega bivališča) in jeseni (iz poletnega prebivališča do prezimovališča). Odrasli osebki ve­čine vrst dvoživk tako pravzaprav sploh ne živijo v vodi, temveč se tam zberejo le v času razmnoževanja. Tako na primer rosnica ali sekulja, ki ju uvrščamo med rjave žabe, večji del leta preživita v gozdu, kjer se poleti prehranjujeta, pozimi pa prezimujeta pod koreninami dreves, v luknjah ali celo jamah. Spomladi se odrasli osebki odpravijo iz gozda do mokrišč in vodnih teles (na primer iz okoliškega gozda proti Phliške­mu bajerju), kjer poteka parjenje in odlaganje jajc, nato pa se ponovno vrnejo v gozd, kjer preživijo preostali del leta. Te vsakoletne pomladan­ske selitve se pričnejo ob primerno toplem in vlaženem vremenu, takrat se osebki v velikem številu istočasno odpravijo proti mrestiščem in zato je učinek povoza tako drastičen. Prav tako lahko pride do množičnih povozov jeseni, ko mladi osebki zapustijo vodo in se odpravijo iskati zavetje na kopnem, vendar so te selitve ponavadi manj opazne od spo­mladanskih. Podobno množično usodo si delijo tudi navadne krastače, medtem ko so navadni močerad, navadni in veliki pupek in zelena rega, k sreči nekoliko redkejše žrtve, saj se selijo na krajše razdalje. Selitve iz gozda do vode in nazaj potekajo za dvožvike (podobno kot selitve pri pticah) po dolgoletnih ustaljenih poteh. Kadar človek med gozd in vodo zgradi cesto, se njihovo vedenje še naprej odvija, le da morajo tokrat preko ovire, kjer jih mnogo konča pod kolesi in nikoli ne prispejo do mrestišča. Populacija tako vsako leto izgubi določen delež osebkov (lahko tudi do 40 odstotkov) in se skozi leta postopoma manj­ša, v najhujšem primeru lahko pride tudi do lokalnega izumrtja. Študije na primeru navadnih krastač so pokazale, da je pri gostoti prometa petnajst do štirideset avtomobilov na uro povožena kar polovica oseb­kov, ki prečakajo cesto. Dvoživke pa imajo pomembno vlogo v naravi kot regulator mrčesa (komarjev, muh ...) in kot plen drugim živalim v prehranjevalnem spletu. Ob zmanjšanju populacij dvoživk v naravi pride do okrnitve naravnega ravnovesja. S postavitvijo ograje tako preprečimo množičen povoz in zmanjševanje populacij teh zavarovanih vrst, vendar je ograja učinkovita le ob aktiv­nem prenašanju osebkov čez cesto, zato se vsak večer ob ograji »dežu­ra«, k čemur največkrat prispevajo prostovoljci. Takšne akcije se odvi­jajo v začetku pomladi tudi v sosednjih občinah (Domžale, Medvode) ter drugod po Sloveniji. Bolj dolgoročna rešitev bi bila postavitev stalne ograje, ki usmerja osebke v podhode, vendar je ta ukrep ponavadi po­vezan z večjimi finančnimi sredstvi. Izgradnja podhodov na lokacijah »črnih točk« se sicer vedno pogosteje uporablja kot omilitveni ukrep pri načrtovanju novih cest ali pri obnovi obstoječih. Eden od dejavnikov, ki veliko pripomorejo k zmanjšanju povoza v času selitev, je tudi omejitev hitrosti prometa na kritičnih odsekih cest. Z združenimi močmi lokalnega prebivalstva, prostovoljcev, javnega za­voda za ohranjanje narave ter občine smo tako v letošnjem letu v dolo­čenem obsegu (prenešenih je bilo preko devetsto osebkov) pripomogli k odvijanju tisočlenega naravnega procesa ter k ohranjanju biotske razno­likosti mengeških gozdov. Besedilo: Andreja Škvarč, Zavod RS za varstvo narave Foto: Nika Hrabar včasih povzročijo tudi smrtne žrtve, močan veter takrat podira krhko grajene koče, zaradi obilja deža pa pride tudi do večjih poplav. Država ima okrog 100 milijonov prebivalcev, dodatnih 12 milijonov pa jih dela v tujini. Španski in nato ameriški kolonializem je zelo vplival na njihovo kulturo, vero, jezike, običaje in navade. Življenjski pogoji so za večino zelo slabi, večina populacije je zelo revna. Njihove koče so zgra­jene iz bambusa in pločevinaste strehe, večkrat pa smo med njimi videli ograjene in varovane vile. Vse napeljave in kabli so speljani po zraku, števci za elektriko so pogosto kar zunaj na drogu. Pravila obnašanja so precej drugačna od naših. Njihova družba je zelo konservativna, pogovori med ljudmi so tihi in mirni, veliko stvari izrazijo indirektno. Načeloma so zelo vljudni, lahko pa so zelo hitro užaljeni, saj ne prenesejo kritike. Namesto 'ne' rečejo raje 'da' ali 'mogoče', govorica telesa pa pove pravi odgovor. Presenečenj v komunikaciji ne zmanjka, a se sčasoma navadiš na unikatno filipinsko mentaliteto. Tudi na karaoke, ki so priljubljena aktivnost tako mladih kot starih. Otroci posameznih šol se razlikujejo po uniformah. Banke in večje trgovine imajo oborožene varnostnike. Prva stvar, na katero naletiš, je malo kaotičen in počasen promet. Ceste so polne triciklov, na katere se včasih zbaše tudi od pet do deset potni­kov, a ker so majhni in suhi, pač gre. Drugo pogosto prevozno sredstvo so 'jeepneyi', neke vrste jeepov, ki so predelani v mini buse z odprtim vhodom zadaj. Med večjimi mesti vozijo avtobusi, osnovni so brez oken, boljši imajo okna in so klimatizirani, sedeži so manjši. Večina avtomo­bilov je japonskih in korejskih, prevladuje Toyota. Na registrske tablice se čaka mesece. Dosti vozil ima kičaste in barvite dodatke. Na cestah je dosti potepuških psov in mačk, ki pa so večinoma sestradani in suhi, žal včasih končajo tudi v loncu. Sicer je osnovna hrana riž, zraven pa zelenjava ali ribe. Nakupi na lokalnih tržnicah so ugodni, zlasti zelenjava je poceni. Presenetilo nas je meso, ki je razstavljeno kar na stojnicah, kar je sicer običajno za azijske tržnice. Poskusili smo tudi sladice raznih NAPOVEDNIK AIA – Mladinski center Mengeš: maj 2015 MLADINC je odprt vsak dan popoldne ali glede na dejavnosti in dogodke drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070 KAJ SE DOGAJA * SPOZNAJTE POKLIC IN DELO VZGOJITELJA PREDŠOLSKIH OTROK, pogovorno srečanje, v torek, 17. maja, ob 19.00, v Mladincu (Alenka Z.) ANIMACIJE UČENJE IN ZAPOSLITEV *BREZPLAČNA UČNA POMOČ, v četrtek, 16.00 - 21.00, za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu, termin po predhodnem dogovoru, v Mladincu, (Rok R.) *ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, 10.00 – 13.00 ali 13.30 – 16.30, ali po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra (Sanja T.) ZDRAVJE IN LEPOTA *Telovadba za mlade in mlade po srcu ''MIGAJ ZDRAVO ZA ZABAVO!'', v ponedeljek in sredo od 19.00-21.00 (2 skupini), v Mladincu (Ajda S.) PLES IN USTVARJANJE *Predavanje NAPOVED NOVIH PLAČNIŠKIH NAVAD IN PODJETNIŠKA PRILOŽNOST, v torek, 24. maja, ob 19.00, v Mladincu (Damir K.) * MOVIE NIGHT RISANKA – HIŠA VELIKEGA ČARODEJA, v soboto, 28. maja, ob 17.00, v Mladincu (Sara P., Kaja T.) *ZANIMIVO POPOTOVANJE – MOJE ŽIVLJENJE PRI MASAJIH, v torek, 7. junija, ob 19.00, v Mladincu (Mira T.) *Odprto plesno tekmovanje PLEŠ', v soboto, 23. aprila, pričetek ob 12.00, v dvorani ŠD Partizan (Sanja T.) *Movie night – ogled risanke MALI PRINC, v nedeljo, 24. aprila, ob 17.00, v Mladincu (Sara P.) SVETOVANJE * HIP HOP, torek in četrtek, od 18.00 do 19.00 - pionirska skupina, v torek in četrtek, 19.00 - 20.00 – mladinska skupina, v četrtek, 17.00 - 18.00 - hip hop plesne urice za mlajše (za predšolske), v plesni dvorani Mladinca (Sanja T.) *Udeležba YES TEAM na Slo Cheer Open, v soboto in nedeljo, 21. in 22. maja, v Novi Gorici (Sanja T.) * Udeležba YES TEAM na Alpine Cheermaster 2016 v Avstriji, od petka do nedelje, od 27. do 29. maja, v Innsbrucku (Sanja T.) * DRAMSKA SKUPINA ZORANA, v petek, od 17.00 - 19.00, v plesni dvoranici Mladinskega centra (Nika M.) *PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA ZA MLADE (za člane), anonimno, individualno, predhodni dogovor: svetovalni­ca.aia@gmail.com, v Mladincu (Mojca P.) *KARIERNO SVETOVANJE (karierni coaching), individualno, po dogovoru, v Mladincu (Silva A.) *MOVIE NIGHT RISANKA - ZVONČICA IN LEGENDA O NIKOLIZVERI, v soboto, 21. maja, ob 17.00, v Mladincu (Sara P., Kaja T.) Ko si je Aleš Selak, glavni trener pri Smučarsko-skakalnem klubu Mengeš, pred začetkom sezone 2015/16 za enega od ci­ljev zadal okroglih sto uvrstitev na zmagovalni oder, so ga nekateri zgolj čudno gledali. Toda njegovi varovanci drznega cilja niso le dosegli, ampak so ga celo še presegli; skupaj so namreč od konca maja do sredine marca na različnih tekmovalnih ravneh zbrali kar sto enajst stopničk. Da bo tudi marec zelo uspešen, je nakazal že Jure Močnik, ki je v začetku (prejšnjega) meseca na šestdesetmetrski skakalnici v Plani­ci prepričljivo v svojo korist odločil tekmo za pokal Cockte. Le nekaj dni pozneje je v dolini pod Poncami zmago opravil tudi nordijski kombinatorec Leon Šarc, ki si je zanesljivo priskakal in pritekel na­slov mladinskega državnega prvaka do dvajset let. V konkurenci skakalcev do dvajset let je devetnajstletni Kamničan pristal na osmem mestu, s katerim je dopolnil uspeh klubskega ko­lega Anžeta Laniška, ki se je ovenčal s srebrno kolajno. Na zmago­valni oder se je marca zavihtel še Alen Pestotnik, ki je na preizkušnji skakalcev za pokal Cockte v Bohinju osvojil prvo mesto med ciciba­ni (do devet let). Zima se je sicer že po tradiciji iztekla z velikim finalom svetovnega pokala v Planici, na katerem so sodelovali trije člani SSK Mengeš. Anže Lanišek si je prav na zadnji tekmi z 29. mestom izbojeval še dve točki, v skupnem seštevku pa je med sedeminsedemdesetimi skakalci iz petnajstih držav, kolikor jih je osvojilo točke, kot peti najboljši Slovenec z 232 točkami zasedel zelo dobro petindvajse­to mesto in si za prihodnjo sezono prislužil status člana naše repre­zentance A. Ob tem kaže še pripisati, da je nadarjeni Domžalčan, ki bo 20. aprila praznoval dvajseti rojstni dan, v posebni razvrstitvi smučarskih poletov prvo celo zimo med elito končal na sedemintri­desetem mestu. V udarno slovensko moštvo se je prav za konec prebil tudi Ma­tjaž Pungertar, ki pa se mu nastop na sklepnem dejanju v dolini pod Poncami ni izšel tako, kot si je zamislil. Tudi sicer bo poskušal petindvajsetletni Vrhpoljčan minulo sezono, na katero se zaradi po­škodbe gležnja in težav s hrbtom ni mogel pripraviti optimalno, čim prej pozabiti, premagati zdravstvene težave in prihodnjo zimo spet pričakati v vrhunski formi. V izjemnem planiškem vzdušju je letos vidno užival tudi Leon Šarc, ki se je izkazal v vlogi predskakalca, potem ko je že v drugem posku-su poletel dvesto metrov daleč, a je bil po besedah očividcev njegov polet vsaj še meter daljši. Tako je obetavni nordijski kombinatorec iz Kamnika že kot četrti član SSK Mengeš po Roku Benkoviču (z oseb­nim in klubskim rekordom 226 m), Matjažu Pungertarju (210 m) in Anžetu Lanišku (215 m) premagal »magično mejo« dvesto metrov. Za konec velja še omeniti, da so konec marca v klubu spravili pod streho redno sejo občnega zbora, na kateri je predsednik Matija Šarc ponovil že pred letom sprejeto odločitev, da po dolgih osmih letih od­stopa s svojega položaja. Ker pa novega prvega moža SSK Mengeš (še) ni na obzorju, so navzoči člani dosedanjim organom podaljšali mandat do konca letošnjega septembra. Njihovo delo je pohvalil tudi mengeški župan Franc Jerič, ki je med drugim poudaril, da je izje­mno ponosen na vse uspehe Selakovih varovancev. Besedilo in foto: Miha Šimnovec Žan Podboršek osvojil WAKO svetovni pokal! V Innsbrucku je med 16. in 18. aprilom 2016 potekal kickboxing WAKO svetovni pokal Austrian Classics, kjer je sodelovalo neverjetnih dva tisoč dvesto enainpetdeset tekmovalcev iz triintridesetih držav. Mengeški klub SONKAL je zastopal Žan Podboršek, ki je v sklo­pu slovenske izbrane vrste prvič na uradnih WAKO tekmovanjih nastopil v elitni disciplini K-1r. Gre za borbo v ringu, kjer so poleg boksarskih in nožnih tehnik dovoljeni tudi udarci s koleni. Prav sle­dnji so se izkazali za Žanovo nevarno orožje, saj je že v prvi rundi z močnim in natančno odmerjenim udarcem s kolenom nasprotnika spravil na tla. V drugi rundi je Žan nadaljeval silovito, kjer je zopet s kolenom in kombinacijami ročnih tehnik nekajkrat natančno zadel nasprotnika, a pa se ni več mogel braniti in sodnik je dvoboj upravičeno prekinil in razglasil zmagovalca s TKO (technical knockout). Besedilo: Ivan Budimir, TKD Sonkal Foto: WAKO Slovenija 6. tradicionalne teniške priprave Lošinj 2016 Kaj novega naj napiše kronist o že legendarnih teniških pripravah TK Mengeš, ki so bile med 9. in 13. aprilom 2016? Vsako leto si govorimo, da boljše ne more biti. Pa vendar je naslednje leto na kupici dodatne smetane še ena slastna, rdeča gozdna jagoda. Štirideset mengeških teniških igralcev se je napotilo na za nas idiličen otok Lošinj v Kvarnerskem zalivu. No, niso bili vsi člani TK Mengeš. To­krat so nam zopet priskočili na pomoč teniški prijatelji iz teniških klubov Duplica in Domžale, saj toliko odpovedi, tudi tik pred zdajci, kot jih je bilo letos, še ni bilo. Opravičili so se skoraj vsi z bolj ali manj izvirnimi in verjetnimi razlogi. Le Vinko Cotman se ni opravičil, ker se je njegova življenjska pot malo pred odhodom nenadoma pretrgala na teniškem igrišču v Harmoniji. Začeli smo z žrebanjem. Vsaj za veliko večino. Koliko časa, živcev, po­pitega soka, ostalega dopinga in usklajevanja so porabili neumorni or­ganizatorji, ne bomo nikoli izvedeli. Znamo ceniti njihovo delo? Letošnje žrebanje so polepšale naše zale teniške igralke, ki bodo maja odšle na prve priprave na isto lokacijo v Veli Lošinj. Kar osem jih bo! Bo to nov izziv in nadaljevanje zavisti pri ostalih prijateljskih teniških društvih? Pri žrebanju, kje drugje kot pa v Harmoniji, je tokrat pomagala poskočna Maja Hurwits, ki je uspešno nadomestila lansko radijko, Uršulo Majcen. Profesionalno povezovanje prireditve je prevzel, kot vselej, Izidor Grošelj – Izi. Stane Ocepek - Suhec, naš informatik, je ažurno vnašal izžrebane igralce po skupinah in deskah. Še preden smo se vrnili domov, nas je že prehitela e-pošta z urnikom igranja za vsakega. Da naše priprave niso kar tako, je pokazalo majhno nezadovoljstvo pri igralcu, ki je vskočil namesto nekoga, ki se je opravičil. Mnenja je bil, da je za stopničko ali dve na prenizki deski. Malo bo potrebno še trenirati za višji položaj! Naši novi, bolj ali manj mladostniški igralci, grabijo z velikimi koraki in boj za višje deske je neizprosen. Tenis je že takšen zapleten šport, da vedno nekdo zmaga, drugi pa izgubi. V soboto nas je Lošinj pričakal z dežjem. Po okrepčilu na terasi pod Hotelom Punta nas je Sonce že obsijalo z ne premočnimi žarki. Posedali smo ob mizah, v roke vzeli za nas tako značilne karte za tarok, balinčke ali odšli na kratek obhod. Zagrizeni so se zbrali na horuk in igrali tudi teniške dvojice. Za predvideno sobotno igranje dvojic po programu smo izbrali drugi termin v torek, pol ure po poldnevu. Po večerji prvega dne smo se družili na terasi hotela in nadaljevali z nočnim zabavljanjem. Zadovoljstvo, da smo zopet zbrani v tolikšnem številu, je bilo neizmerno. Zjutraj, v nedeljo, smo bistrih glav in poskočno odšli na sončna igrišča in senčno teraso pred njimi. Tudi naslednja dva dneva sta sledila začrta­nemu scenariju. Igranje je potekalo mirno, z nekaj nesrečnimi udarci, ko je žogica zadela nasprotnika. Nenamerno!? V torek popoldan je že bilo znano, kdo so zmagovalci desk in katera je zmagovalna skupina desetih igralcev. Zvečer, po večerji, smo se zbrali v Pianinu baru v Punti. Žal zaključne prireditve, kot je bil to običaj doslej, ni vodil Izi. Zdravstvene in drugačne težave mu tega niso dopuščale. Zato je predsednik Mar­jan Mušič najprej povzel nekaj besed, Jaka Kruljec pa v zadovoljstvo vseh, posebno zmagovalcev in prejemnikov nagrad, uspešno vodil in pripeljal priprave do njihovega zaključka. V sredo smo nabirali moči po tridnevnemu celodnevnemu igranju tenisa. Posedali smo ob morju, se ne preveč zagnano pomenkovali ob soku in kavici in okoli poldneva zapustili Veli Lošinj. Najboljši igralec turnirja je postal resni, prizadevni in na tenis osredoto­čeni Aleš Šporn, ki je osvojil vseh možnih 18 točk. Skoraj pa bi pozabili na letošnjega uradnega fotografa. Prijazen, miren, tih, dobrovoljen in skorajda neopazen (kljub svoji višini), Marko Faletič, je poskrbel, da bodo tokratne priprave imele tudi fotografski zapis. Se naslednje leto zopet dobimo na pripravah? Seveda, kakšno vpra­šanje pa je zdaj to! Le organizacijski odbor mora ostati takšen kot do sedaj – združen in sinergijski. Saj veste, tudi v boljših družinah pride kdaj pa kdaj do nesoglasij in zamer, ki pa se nato kmalu razrešijo s popuščanjem vseh udeleženih in na splošno zadovoljstvo. Zatorej: »Na snidenje ob letu obsorej!« Besedilo in foto: A. B. V namiznem tenisu dvakrat odlično na državnem prvenstvu V soboto in nedeljo, 23. in 24. 4. 2016, je namiznoteniška sekcija Partizana Mengeš organizirala 25. državno prven­stvo za mladince in mladinke posamezno, dvojice in meša­ne dvojice. Tekmovanje je bilo tudi tokrat v športni dvorani Komenda, organizirali so ga izkušeni športni delavci Parti­zana Mengeš, ki so dvodnevno tekmovanje brezhibno izve­dli. Piko na i pa so seveda postavili mengeški tekmovalci in tekmovalke z odličnimi igrami in doseženimi rezultati. Tekmovanje so vodili Tone Gostiša in Jože Mlakar, ki je bil tudi de­legat NTZS, vrhovni sodnik Janez Stibrič, predstavnik organizatorja Dušan Osolin, računalniško vodenje rezultatov Žiga Zupan in vodja sodnikov Janez Erjavec. Za pravilen potek tekmovanja je skrbelo devetindvajset sodnikov namiznoteniške sekcije Partizana Mengeš. Ob odprtju tekmovanja je nastopila mengeška veteranska godba, tekmovanje pa je odprl župan občine Mengeš Franc Jerič. Na prvenstvu je nastopilo 69 mladincev in 43 mladink iz triindvajse­tih slovenskih namiznoteniških klubov. Tekmovanje se je pričelo z igranjem po skupinah. V finalni del tekmo­vanja so se uvrstili Mengšani Aljaž Frelih, Tilen Šalja, Nejc Erjavec, Bor Rutar in Tim Pavli. Aljaž, Tim in Tilen so se uvrstili med šestnajst najboljših, Nejc pa je osvojil 5.-8. mesto. Pri mladinkah so se v finalni del tekmovanja uvrstile Aleksandra Vovk, Tara Kobetič, Katarina Stražar, Vita in Nika Kobetič ter Ana Tofant. Mengšanke so odlično opravile svoje naloge, Katarina Stražar se je za uvrstitev med štiri, premagala je favoritinjo Tamaro Pavčnik iz Hrastnika, nato pa še za uvrstitev v finale klubsko sotekmovalko Aleksandro Vovk, v finalu pa je morala priznati premoč klubski so­igralki Ani Tofant, ki je cel turnir suvereno odigrala, saj je izgubila samo en niz. Državna prvakinja je postala Ana Tofant, druga je bila Katarina Stra­žar in tretja Aleksandra Vovk. Tekmovanje dvojic je potekalo od začetka do konca na izpadanje, pri­čeli so mladinci in mladinke, ki so igrali do finala. Mešane dvojice pa so že v soboto odigrale vse dvoboje. Zmagovalca sta postala najboljši mladinec v Evropi Darko Jorgič s soigralko Tamaro Pavčnik. Aleksan­dra Vovk je s soigralcem Petrom Hribarjem osvojila 2. mesto, Nejc Erjavec in Ana Tofant pa sta bila tretja. V igri dvojic za mladinke so blestele Mengšanke, 1. mesto sta osvojili Ana Tofant in Aleksandra Vovk, 2. mesto pa Katarina Stražar in Hrastničanka Tamara Pavčnik. Prvenstvo je potrdilo, da so igralke Mengša najboljše v Sloveniji. Ana Tofant, Katarina Stražar, Aleksandra Vovk in Nika Kobetič so potrdile svojo uvrstitev v državno reprezentanco za evropsko prvenstvo. Za tekmovalni uspeh čestitamo trenerju Davidu Orešniku in njego­vima pomočnikoma Žigi Zupanu in Ožbeju Popelarju ter mentorju Gregorju Gostiši za odlično organizacijo pa vodstvu tekmovanja. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Kristina Momčilov je evropska podprvakinja v taekwon do-ju V grškem Solunu je med 11. in 18. aprilom 2016 poteka­ lo 31. člansko, 22. mladinsko, 8. veteransko in 6. otroško evropsko prvenstvo v Taekwondo-ju, verzije ITF. Prvenstva se je udeležilo sedemsto pet tekmovalcev iz enaintridesetih evropskih držav, ki so se pomerili v posameznih in ekipnih borbah, formah, samoobrambi, testu moči in specialni teh­niki. Slovenska izbrana vrsta je osvojila triindvajset odličij – devet zlatih, tri srebrne in enajst bronastih medalj in v skupnem seštevku medalj osvojila odlično šesto mesto. Iz Mengeškega kluba SONKAL je Slovenijo tokrat zastopala le Kri­stina Momčilov, ki je presegla svoj dosedanji najuspešnejši rezultat kariere in se povzpela še stopničko višje. V formah je po uvodni zmagi nad predstavnico BiH kasneje izgubila proti Bolgarki in v tej disciplini ostala brez borbe za medaljo. V borbah pa se je odrezala odlično, saj je po zmagah nad Bolgarko in Ukrajinko klonila šele v finalu ter tako osvojila srebrno medaljo in naslov evropske podprvakinje. Kristini se je zlato izmuznilo v zadnjih sekundah boja, saj je večino borbe vodila, a zaradi nezbranosti na koncu naredila napako in zmago predala nasprotnici. Kljub temu je z nastopom poskrbela za neizmerno veselje v reprezentanci, doma in domačem klubu. V mesecu septembru 2016 Kristino čaka nova preizkušnja, kajti na­stopila bo na svetovnem mladinskem in veteranskem prvenstvu v Italiji. Besedilo: Ivan Budimir, TKD Sonkal Foto: ITF Slovenija Mlajše kadetinje in kadeti so tekmovali v soboto, Mengeš so zastopali David Grad, Aljaž Goltnik, Dejan Jokič, Eva Šobar in Gaja Kobetič. Da­vid in Aljaž sta se uvrstila v finalni del tekmovanja. Odličen rezultat sta dosegli Eva in Gaja, Eva se je uvrstila na 5.-8. me­sto, Gaja pa je osvojila 2. mesto. V igri dvojic je dejan Jokič s soigralcem Petrom Vitanmasem osvojil 3.-4. mesto, Gaja Kobetič in Eva Šobar pa sta osvojili 2. mesto. V nedeljo so tekmovali tekmovalci do 21 let, blestele so vse štiri Men­gšanke, Katarina Stražar, Nika Kobetič, Aleksandra Vovk in Ana Tofant. Katarina je za uvrstitev med štiri premagala klubsko sotekmovalko Ano Tofant in se v polfinalu pomerila s klubsko sotekmovalko Niko Kobetič, ki je prej premagala Katjo Kranjc s Ptuja. V polfinalu je Nika Kobetič morala priznati premoč klubski kolegici Katarini Stražar, v finalu pa je Katarina Stražar izgubila s Tamaro Pavčnik iz Hrastnika. Med štiri naj­boljše se je uvrstila tudi Aleksandra Vovk. Rezultati: Katarina Stražar: 2. mesto, Nika Kobetič in Aleksandra Vovk: 3.-4. mesto in Ana Tofant: 5.-8. mesto. Velik uspeh pa so Mengšanke dosegle v igri dvojic, saj so se v finalu po­merile med sabo. Prvo mesto sta dosegli Katarina Stražar s Tamaro Pavč­nik (Hrastnik), Ana Tofant in Aleksandra Vovk pa sta osvojili drugo mesto. Doseženi rezultati so dober pokazatelj pred mladinskim prvenstvom, saj bodo vse štiri nastopile tudi v Komendi, kjer NTS Mengeš 23. in 24. aprila organizira državno prvenstvo. Vabimo vas, da si ogledate najboljše mladince in mladinke v tej dina­mični in zanimivi igri. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Mengšanke sedemkrat na stopničkah V soboto in nedeljo, 9. in 10. aprila, je bilo na Ptuju 25. državno prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno, dvo­jice in mešane dvojice. Na tekmovanju je nastopilo osemin­ petdeset tekmovalcev in petintrideset tekmovalk iz dvajsetih slovenskih klubov. Mengeš je zastopalo osem tekmovalcev in šest tekmovalk. Najprej so tekmovali posamezniki v sku­pinah s štirimi tekmovalci, prvo- in drugouvrščeni pa sta se uvrstila v finalni del tekmovanja, kjer so igrali na izpadanje. Štirje naši tekmovalci, Tilen Šalja, Dejan Jokič, Mitja Zavec in Rok Grad, so se uvrstili v finalni del tekmovanja. Prijetno je presenetil Tilen Šalja in osvojil 3.-4. mesto. Pri dekletih so se v finalni del tekmovanja uvrstile Katarina Stražar, Nika, Tara in Vita Kobetič. Katarina Stražar je osvojila 2. mesto, Nika Kobetič pa 3.-4. mesto. V tekmovanju dvojic je Tilen Šalja s soigralcem Mitjo Novelom iz Izole osvojil naslov državnega prvaka, Katarina Stražar in Nika Ko­betič pa naslov državnih prvakinj pri kadetinjah, na 3. in 4. mestu pa sta Vita in Tara Kobetič. V igri mešanih dvojic sta Rok Trtnik in Nika Kobetič osvojila 2. mesto. Mengšani so ponovno dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega namiznega tenisa, kar dokazuje, da v društvu prizadevno delajo pod vodstvom uspešnega trenerja Davida Orešnika in pomočnikov Žiga Zupana in Ožbeja Popelarja. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Trije Mengšani, tri odličja z državnega turnirja Po izvrstnih rezultatih na regijskem prvenstvu je našim fantom čas bliskovito minil: na treningih so še izboljšali svojo tehniko, ki jih lahko uporabijo v športni borbi, in že je bil tukaj 10. april 2016, ko smo obeležili Sankukai državni turnir za otroke 2016. V Športni dvorani Cerklje se je zbralo čez sto tekmovalk in tekmovalcev iz cele Slovenije, ki so jih prišli podpret tudi številni navijači. V športno vzdušje so nas popeljali že otroci z začetnim ogrevanjem. Ob defileju tekmovalcev in sodnikov, začetnemu nagovoru ter nastopu karateistov iz domačega kluba pa se je pričakovanje le še stopnjevalo. Prvi koraki na borišča so bili malce negotovi, a so se tekmovalci hitro izkazali kot odločni in osredotočeni na svoje stave, udarce in blokade. Fantje so v napetih športnih borbah pokazali svojo borbenost, dekleta so občinstvo navdušila s svojimi katami, oboji pa so se lahko pome­rili še v ippon kumiteju. Dvorano so ves čas polnili spodbudni vzkliki gledalk in gledalcev ter še bolj glasnih tekmovalk in tekmovalcev. Pred podelitvijo medalj smo si ogledali še atraktivne demonstracije mladih in starejših članov, nato pa smo lahko zaploskali izjemnim rezultatom naših Mengšanov. Med kadeti z rumenim in oranžnim pasom do 50 kg je državni pod­prvak postal Aljaž Kuhar. Srebrno medaljo si je prav tako zaslužil Nik Čelan, ki je tekmoval v kategoriji kadetov 3. – 2. kyu nad 50 kg. V enaki kategoriji do 50 kg pa je v zmago prepričljivo povedel Jan Keržič! Vsi trije so si z izkazanim pogumom in svojo tehniko nedvomno zaslu­žili pridobljena odličja. Aljaž, Nik in Jan, iskreno čestitamo, želimo pa vam še veliko športnih uspehov! Besedilo in foto: Saša Voler Dobrodelni tek Tečem, da pomagam Kamniški in domžalski lionisti in leoti vas tudi letos vabimo v Arboretum Volčji Potok na športno-rekreativno prireditev z na­ slovom Tečem, da pomagam. Polovica sredstev se zbere za skupno donacijo Zveze Lions klubov Slovenije, distrikta 129 za pomoč Zavodu za slepo in slabovidno mladino za projekt Zgodnja obravnava slepih in slabovidnih, druga polovica zbranih sredstev pa bo v celoti namenjena socialno ogroženim, gibalno oviranim, slepim in slabovidnim otrokom ter mladim s področja občin Kamnik in Domžale. Glavni namen dogodka je z minimalnim prispevkom pomembno vplivati na kakovost življenja posameznikov. Vabimo vas, da se nam v soboto, 21. maja 2016, ob 10. uri pridružite pri teku, prijetnem druženju v naravi in pri dobrih namenih. Tekli bomo na tri in pet km v treh kategorijah (ženski, moški in otroški tek). Možna je tudi udeležba z nordijsko hojo. Dobrodelni prispevek za udeležbo je 10 eur za odrasle in 2 eur za otroke. Da bi lahko razumeli ovire, s katerimi se vsakodnevno srečujejo slepi in slabovidni, bo po zaključku dobrodelnega teka organiziran tek oziroma hoja z zavezanimi očmi s spremljevalcem. Pričakujemo množično udeležbo ter znane goste in udeležence iz športnega sveta, poskrbljeno pa bo tudi za dobro vzdušje. Vljudno vabljeni občani Občine Mengeš – skupaj sodelujmo in podprimo hojo petih Županov z zavezanimi očmi. Dogodek bo pester in zanimiv ter dobra priložnost za zanimive sogovornike, predvsem pa za oblikovanje dobrih novic, saj bomo z dobrodelnim tekom nekomu zelo pomagali. Besedilo: Štefan Pojbič Prejeli so dar Sv. Duha Sobota, 23. april, je bil srečen dan za mengeške birmanke in birmance, pa tudi njihove družine. Dan, ki si ga bodo še kako zapomnili za vse življenje. Birmanci, vsi v enakih rdečih ogrinjalih, njihovi botri, duhovniki – Av­guštin Klobčar, Štefan Babič, Janez Avsenik – in birmovalec ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore – so se ob 10. uri zbrali pred župnijsko cerkvijo sv. Mihaela ter ob mogočnih glasovih zvonov in nebeški glasbi s kora vstopili v cerkev, okrašeno s pomladnim cve­tjem. Pred oltarjem jih je pričakal beli golob razpetih kril, kakor da jih vabi v svoj objem, in napis Pridi, Sveti Duh. In prav pod njegovimi krili je sedemindvajset deklet in sedemnajst fantov po msgr. Zoretu prejelo dar Sv. Duha. V prijetnem in spodbudnem, predvsem pa poučnem na­govoru msgr. Zoreta, je bilo zaznati, kako močno si želi, da bi birmanci ostali zvesti udje Cerkve, zato tudi njegova prošnja po molitvi zanje. Saj vsi vemo, da je sv. birma nekakšna tehtnica v mladem življenju – kako naprej. Mnogim od njih so druga pota važnejša. Besedilo in foto: Jože Brojan Srečanje otroških pevskih zborov domžalske dekanije v Mengšu Petje je nekaj izjemno lepega, še posebno za tistega, komur je bilo položeno v zibel. Morda je pevcem to nekaj samoumevne­ga? Pa ni čisto tako. Za tiste, ki jim ni dano peti, je petje umetnost. In to še kako drži! Ko so se drugo aprilsko nedeljo ob 15. uri popoldne, v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu, zbrali otroški zbori domžalske dekanije in nam prepevali, se je marsikomu od poslušalcev v polni cerkvi raznežilo srce. Ne, nič ni lepšega, kakor če ti dušo božajo mili otroški glasovi! Ob spremni besedi gostitelja, mengeškega župnika Janeza Avsenika, so nam otroci iz osmih zborov lepšali popoldne z Marijinimi in veliko­nočnimi pesmimi. Vsak zborček je ob glasbeni spremljavi zapel dve pesmi. Otroški zborček Mavrica iz župnije Dob nam je zapel Razsvetli našo pot, Marija in Veseli človek se (zborovodja Tina Grošelj), Skupini­ca Veselih kristjanov iz Domžal je zapela pesmi Če bi bil in Vstopite k Bogu (zborovodji Nataša Banko in Natalija Podjavoršek), Otroški zbor Zvonček iz župnije Vir je zapel Poj in praznuj ter Kadar rože svoj cvet odpro (zborovodji Martin Jereb in Ana Pirnat), Sončni žarek iz Domžal je zapel Zvonovi pojejo v jutro pomladno in Marija, ti mati si moja (zborovodja Lili Sever), Ihanski zvončki so zapeli V mojih mislih si le ti, Gospod in Aleluja, vi ste luč sveta (zborovodja s. Mirjam Ferčak), Otroški zbor Angelčki iz Mengša je zapel Marija, prelepo bitje in Jezus naš je vstal (zborovodja Aleksandra Matan), Otroški zbor Zvonček iz župnije Moravče je zapel Tvoje roke in Ko roža cvet odpre (zborovodja Barbara Fale) ter Otroški pevski zbor župnije Jarše, ki je zapel pesmi Naj te pozdravim in Naj iz srca (zborovodja Andreja Jeretina). Za pri­jeten konec so nam po zahvalnem nagovoru dekana Andreja Marka Pozniča, sicer ihanskega župnika, še združeno zapeli pesem Hvala, Marija – v slavo njej in nam, ki smo jih nagradili s ploskanjem. Nagra­dile pa so jih tudi mengeške gospodinje s pecivom in sokom. Besedilo in foto: Jože Brojan Razstave mladih umetnikov v MC Mengeš Meseca maja bo v Mladinskem centru Mengeš na ogled povsem sveža razstava ilustracij in risb Mojce Novak. Enaindvajse­tletna študentka koreanistike in pedagogike ter andragogike se z risanjem ukvarja že od osnovne šole, njene tehnike in slog ustvarjanja pa se iz leta v leto izpopolnjujejo in nadgrajujejo. Mlada umetnica prihaja iz Kaple v Savinjski dolini, kjer svoje ustvarjalne urice preživlja s svojo želvo ter nadvse prikupno in kosmato mačko Piki­co. Začetni navdih za njeno ustvarjanje nedvomno predstavljajo japonske risanke (Sailor Moon, Pokemon, Kamikaze Kaitou Jeanne …), ki so bile v času njenega otroštva predvajane po televiziji. Tako imenovane anime vsebine in oblikovne značilnosti omenjenega žanra se zrcalijo v mnogih njenih delih. Navdušenost nad japonskimi animacijami, korejsko glasbo in vsesplošno azijsko kulturo jo je pripelja­lo do študija koreanistike, risanje pa je postalo pomemben del njenega življenja. Eksperimentiranje s tehnikami ji ni tuje, večino pa ustvarja z vodenkami in barvnim črnilom na srednje grob bombažni papir. Pri motiviki gre pred­vsem za podobe ljudi in živali v naravi ali pri ostalih vsakdanjih opravilih. Navdih jemlje iz trenutkov lastnega življenja in življenja bližnjih, zatorej portretov ne manjka. Morda je ravno fizionomija narisanih obrazov tista, ki njena dela konkretneje loči od ostalih ustvarjalcev. Linija je močne­je izpostavljena, kar pa ne ovira nežnih barv in mehkega senčenja. Na prvi pogled ljubke in nedolžne podobe so zelo karakterne in detajlno do­delane, premišljene in natančne. Značilna androginost ilustriranih oseb sovpada z avtoričinim odnosom do spolnega izraza in spola na splošno. Ta je težje opredeljiv, s čimer jasno ruši zastarel model binarnosti. Njeno pojmovanje spola je tako v njenih delih več kot očitno. Po večini se zgleduje po sodobnih ilustratorjih, kot so Ira Sluyterman van Langeweyde ali Chun Eun Sil. Svoje umetnine objavlja na socialnih omrežjih in prevzema tudi vlogo oblikovalca pri občasnih dogodkih na univerzi, kot je naslovna slika strani oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter reklamni plakat za tretje tekmovanje govorništva v korejskem jeziku. Ob natrpanem urniku dvopredmetnega študija si vedno vzame čas za ustvarjanje ter za svojega fanta, ki jo pri tem neizmerno podpira. Besedilo in foto: Maša Žekš Razstava slik Bince Lomšek v Ljubljani Da bi pomlad starejšim še polepšala, je članica Likovnega društva Mengeš Binca Lomšek obesila svoje slike v Domu starejših občanov Ljubljana Moste-Polje, Ob sotočju 2. S svojo pisano paleto barvitih slik je popestrila ter osvežila prostore doma in prinesla pomladansko razpoloženje obiskovalcem in oskrbovancem doma, ki se zelo radi družijo in posedajo ob slikah, jih komentirajo in ocenjujejo in tudi tako družabno zapolnijo dan. Razstavljenih je triindvajset slik, predvsem v akrilni tehniki in akvarelu, razstava pa bo na ogled do konca maja. Besedilo in foto: Binca Lomšek Zborovodja MePZ Svoboda Mengeš Iztok Kocen – magistrski koncert V sredo, 13. aprila 2016, smo se pevci v velikem številu namesto na pevske vaje odpravili v Ljubljano, na magistrski koncert našega zborovodje Iztoka Kocena. Kazinska dvorana na Kongresnem trgu je bila polna prijateljev, znancev, sorodnikov in ljubiteljev glasbe, saj sta svoj magistrski koncert pripravila dva umetnika – glasbenika: David Veber in Iztok Kocen. Razumljivo, da smo pevci radovedno pričakovali program Iztoka Kocena, ki se je s predstavil s svojimi skladbami, ki so na­stajale zadnjih pet let. Izvajalci koncerta so bili mladi in vsi po vrsti odlični instrumentali­sti, ki so se že uveljavili tako doma kot v tujini. Dve skladbi sta bili krstno izvedeni. Prva »Sonet jutranje kave« v izvedbi primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec, pod vodstvom Iztoka Kocena, in druga »Prijava na let« iz istoimenske­ga cikla sedmih samospevov v izvedbi sopranistke Mojce Bitenc. Na besedilo Hane Alhadi jih je uglasbil Iztok Kocen. Instrumentalni del koncerta so izvajali: klavirski trio Empathie (kla­vir, violončelo in violina) ter duo Nox (alt saksofon in vibrafon). Po koncertu so čestitke obema skladateljema kar deževale. Na­šemu zborovodji pa smo ob uspehu veseli čestitali tudi pevci. Na ponedeljkovi vaji smo mu pripravili majhno presenečenje: poslad­kali smo se z okusno torto, ki jo je spekla naša pevka Katja. Za uspešno izvedbo koncerta in za vse prihodnje uspehe na glasbeni poti pa smo nazdravili z žlahtno kapljico. Besedilo in foto: Olga Pavlin Predstavitev inštrumentov v OŠ Mengeš V torek, 26. aprila 2016, je Mengeška godba obiskala OŠ Mengeš, z namenom, da učencem in učenkam predstavi inštrumen­te, ki se igrajo v godbi ter jih morebiti navduši, da izberejo kakšno pihalo, predvsem pa trobilo in se čez nekaj let pridružijo enemu najstarejših mengeških kulturnih društev. Bližajo se namreč sprejemni preizkusi za vpis v Glasbeno šolo Domžale, oddelek Mengeš za prihodnje šolsko leto. Godbeniki smo jim tokrat pripravili prav poseben program, v ka-sprejemnih preizkusov v GŠ Mengeš, po možnosti izbere katerega terem smo dali poudarek na trobila, predvsem nizka trobila, kot od godbenih inštrumentov ter se nam morebiti v prihodnje pridruži. so bariton, pozavna in bas. Ti inštrumenti so navadno pri vpisu v Besedilo: Maja Keržičglasbeno šolo preveč zapostavljeni, čeprav igrajo v godbi in drugih Foto: Lojze Kalinšek, OŠ Mengeš sestavih zelo pomembno vlogo. Poleg koračnic smo zaigrali tudi nekaj skladb v rock ritmih, ki jih bomo preigravali na našem priha­jajočem pop-rock koncertu 28. maja ob 19. uri, v okviru prazno­vanja občinskega praznika v KD Mengeš. Koncert bomo ponovili 3. junija v mengeškem kamnolomu pri tabornikih, ki mu bo sledilo tudi glasbeno presenečenje. Učenci so bili nad našim obiskom in igranjem po aplavzu sodeč navdušeni. Zelo veliko je bilo tudi zanimanje za preizkus inštru­mentov. Nadobudni šolarji so z veseljem trobili in pihali v različne inštrumente ter udarjali po bobnih. Kdor si želi igrati katerega od inštrumentov, vabljen, da se v soboto, 21. maja, ob 9. uri udeleži Uspešni avtorji del, ki so uvrščena na razstavo na Velenskem gradu Razstava Zlata paleta klasično slikarstvo na Velenjskem gradu V sredo, 20. aprila 2016, je bila v čudovitem atriju Velenjskega gradu prireditev v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije in Društva šaleških likovnikov. V okviru projekta ZLDS Zlata paleta 2016 je bilo odprtje druge tematske razstave, tokrat »klasično slikarstvo«. Letošnje razpisane teme so slovenske gore in vrhovi, gostilniški motiv in verske zgradbe in znamenja. Kar devetnajst slovenskih društev je sodelovalo s 157 prispelimi deli. Strokovna komisija je imela zahtevno delo, da je izmed izjemno velikega števila prispelih del opravila izbor za razstavo. Po besedah predsednika tričlanske strokovne žirije, magistra umetnosti Zorana Pozniča, dela »v svojih vrhovih vsekakor posegajo na polje akadem­skega. Ločnica med tema dvema glavnima principoma, torej ljubi­teljskim in akademskim, se pri nagrajenih delih popolnoma zbriše. Ogromno število prispelih del opozarja na bistveno človeško željo po izrazu, kreativnosti in ustvarjalnosti. Ti principi, nadgrajeni s perma­nentnim izobraževanjem na tem področju, očitno dajejo presenetlji­ve rezultate.« Mag. Poznič je podal tudi strokovne poglede ob raz­stavljenih delih, številni prisotni pa so mu z zanimanjem prisluhnili. Likovno društvo Mengeš je sodelovalo z osmimi deli, v izbor so se uvrstila tri dela: Lojze Burja - »Storžič«, Anka Sodec - »Mangart« in Binca Lomšek - »Piran z obzidja«. Avtorji so za svoja dela prejeli priznanja za izbor na tematsko razstavo. Med razstavljenimi deli je bilo podeljenih tudi deset certifikatov kakovosti, na zaključni razsta­vi v novembru letos pa bodo nekateri avtorji prejeli zlato, srebrno in bronasto paleto. V kulturnem programu so se predstavili tamburaši Kulturnega dru­štva Međimurje iz Velenja. Razstava bo na ogled do 22. maja 2016, od torka do nedelje, od 10. do 18. ure. Besedilo in foto: Binca Lomšek Vabimo vas na predstavitev brošure Ne pozabite nas. Knjižica skuša skozi kratek opis pomembnejših dogodkov NOB, povezanih z Mengšem, fotografijami spomenikov narodnoosvobo­dilne borbe in s pesmimi odpora spodbuditi bralce k razmišljanju o takratnih in sedanjih vrednotah. Poleg kratke predstavitve knjige bosta o vsebini knjižice spregovorila tudi dr. Božo Repe in ravnatelj OŠ Mengeš Milan Burklejca, ki sta v knjižici prispevala uvodne misli. Predstavitev bo v torek, 24. maja 2016, ob 18. uri v avli Kulturnega doma Mengeš. Vljudno vabljeni! Združenje borcev za vrednote NOB Občine Mengeš. Brezpapirno poslovanje Občinskega sveta Občine Mengeš – vsekakor … še ne bi, enkrat kasneje … Občinski svet Občine Mengeš ni sprejel predloga za brezpa­ pirno oz. (elektronsko) e-poslo­ vanje. In to v tednu Zemlje oz. dan pred dnevom Zemlje, 22. aprilom! Izrečenih je bilo ve­ liko lepih besed. Odbori Sveta so podprli predlog. Statutarno pravni odbor je celo tvorno sodeloval pri celotnem besedilu pravilnika. Samo glasovanje pa je pokazalo, da je to za večino svetnikov – prihodnost – enkrat kasneje, z novim man­datom. Pa že sedaj vsi uporabljamo vsaj elektronsko pošto in verjetno še kaj poleg tega. Tudi t. i. seniorji! Pravilnik sem pripravil po letu in pol čakanja, kaj bo oz. če bo kaj pripravil župan. Nisem sledil primerom v Sloveniji, ko so občine nakupile računalnike za člane svetov za namen brezpapirnega oz. elektronskega poslovanja. Ta pristop je prav tako lahko 'davčno' (dohodek) sporen kot nadomestilo za stroške pri predlaganem pristopu. Navedel sem številne razloge, prednosti in slabosti ter (ne)praktičnosti obeh pristopov. Ko dobite računalnike in opre­mo na »reverz« ali ko uporabljate svoje računalnike, programsko opremo in komunikacije. Prvo je primerljivo z uporabo službenih vozil za osebne namene, ko se vam pavšalno odmeri davek – do­hodnina. Drugo je podobno uporabi osebnega vozila za službene namene, ko prejmete kilometrino za vaše stroške vožnje – neob­davčeno. V primeru uporabe lastne opreme se podobno prizna nadomestilo za vaše stroške, ki je primerljivo s prihranki na pa­pirju, plastiki, pošti, raznašanju, prevozom, delu uprave, prosto­ru za shranjevanje, hitrejšemu iskanju, energiji, da ne omenjamo odpadkov, vplivov na okolje, ogljičnih odtisov ... Vsem, ki to želi­jo in se udeležujejo sestankov, se prizna denarno nadomestilo za stroške. Tudi za tisto, kar si izrecno želijo natisniti. Moj odziv na nesprejem je bil naslednji: »Žal(ostno, da) ni bilo ra­zumevanja ali pa je bil kak drug razlog ali interes (kopiranje, ve­zava, raznos ...) za nepotrditev pravilnika. Včasih je potrebno na­rediti (poskusiti) tudi kaj drugače, namesto da se sledi temu, kar delajo drugi in ponavljajo eden za drugim. Sam sem dolgo tehtal tudi rešitev o nakupu prenosnikov – 31 v našem primeru. Mnogi bi imeli sicer najmanj po dva prenosnika – slaba izkoriščenost oz. nepotrebnost. Pripravljen sem bil pomagati brezplačno pri uvajanju tako uprave kot uporabnikov. Vsi uporabljamo e-pošto, mobilnike (za SMS in e-pošto), tudi naši otroci in vnuki. Mi pa … odlašamo, čeprav bi lahko že pred leti poslovali brezpapirno! Če vzamemo v premislek zadevo celovito, je predlagan pravilnik enostaven tudi operativno. Tako kot za sejnine se pač tistim, ki sprejmejo e-poslovanje, doda še nadomestilo stroškov. Jaz bi jih ne smatral kot dohodek. Če pa bodo uradniki smatrali oz. vztra­jali, da je to obdavčljiv dohodek, pa …, no, potem pa zadeva ni (ustavno) enakopravna z, npr. kilometrino, ko v službene namene uporabljate lasten avto. Slednje pa niti ni tako pomembno.« Zanimivo je to, da ob vsej besedni podpori in dvakratni razpravi pravilnik ni bil sprejet, da pa je na seji pred tem bilo izglasovano dopolnilo za proračunsko postavko za ta namen za leto 2016. Na tisti seji niso bili izraženi večji zadržki, razen s strani župana in nekaterih na seji odbora za finance in proračun. Pravilnik z obrazložitvijo je objavljen na spletni strani občine med gradivi za 12. sejo. Objavljam ga skupaj z naštetimi vidiki na www.facebook.com/CivilnaIniciativaMenges. Morda bo to pri­pomoglo k dodatnim premislekom in prizadevanjem za začetek poslovanja, katerega zamisel je iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, že desetletje pa nam je lahko za zgled Estonija. Besedilo: mag. Tomaž Štebe, predlagatelj pravilnika, svetnik samos­tojne liste Civilne iniciative Mengeš – Radi imamo Mengeš, Loko, Topole, Dobeno Podrta visoka lovska preža V noči iz petka na soboto, 30. aprila. 2016, so nepridipravi po­drli novopostavljeno visoko lovsko prežo v remizi na Drnovem. Dogodek je bil prijavljen na policijsko postajo, ki je takoj opravila ogled. Občane prosimo za kakršnokoli koristno informacijo o do­godku, ki jo bomo tudi primerno nagradili. Besedilo in foto: Peter Sitar Koledar dogodkov in prireditev v Občini Mengeš ­ maj in junij 2016 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR OPOMBE sreda, 11. maj ob 18. uri ­petek, 17. junij ob 18. uri RAZSTAVA MENGEŠKIH LIKOVNIKOV Kulturni dom Mengeš, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ sobota, 14. maj ob 9. uri 8. TRADICIONALNI TENIŠKI TURNIR DEDKOV TENIŠKA IGRIŠČA TK MENGEŠ, ŠPORTNI PARK MENGEŠ, 1234 Mengeš TENIŠKI KLUB MENGEŠ sobota, 14. maj ob 9. uri OP MENGŠA – 5. MEMORIAL SIMONA JENCA Telovadnica ŠD Partizan Mengeš, Slovenska cesta 39, 1234 Mengeš ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN MENGEŠ torek, 17. maj ob 19. uri VIDIM PRIHODNOST - Spoznajte poklic in delo vzgojitelja predšolskih otrok AIA - Mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ četrtek, 19. maj ob 19. uri POTOPISNO PREDAVANJE "PO MADAGASKARJU" KT Blaž, Dobeno 9, KT Blaž, Dobeno 9, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO sobota, 21. maj ob 9. uri 10. TENIŠKI TURNIR MENGŠANI­NEMENGŠANI V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA TENIŠKA IGRIŠČA TK MENGEŠ, ŠPORTNI PARK MENGEŠ, 1234 Mengeš sobota, 21. maj ob 19:30 Folklorni večer "Od sončnega vzhoda do zahoda" Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA MENGEŠ nedelja, 22. maj ob 8. uri U'konc sveta so pravljice doma s PD Mengeš Bohinj - Ukanc nedelja, 22. maj ob 10. uri Pravljična dežela na Gobavici nad Mengšem Lokal na Gobavici, Pr` Fartku, Mengeš, Slovenija, Ogrinovo 4, 1234 Mengeš Tomaž Fartek s.p. Prireditev v vsakem vremenu. nedelja, 22. maj ob 15. uri SREČANJE BOLNIKOV, OSTARELIH, INVALIDOV, ČLANOV GIBANJA VERA IN LUČ, NJIHOVIH SVOJCEV IN PRIJATELJEV ŽUPNIJSKI DOM MENGEŠ, TRDINOV TRG, 1234 Mengeš ŽUPNIJA MENGEŠ, ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ IN GIBANJE VERA IN LUČ ENOTA MENGEŠ torek, 24. maj ob 18. uri PREDSTAVITEV BROŠURE "NE POZABITE NAS" Kulturni dom Mengeš, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš ZDRUŽENJE BORCEV NOB OBČINE MENGEŠ sreda, 25. maj Predavanje: KAJ JE NAROBE Z MOJO RASTLINO V nekdanji papirnici FREMA, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ sobota, 28. maj ob 7. uri Planinski izlet TRDINOV POHOD - LOŠKA STENA nad KOLPO Loška stena - Osilnica sobota, 28. maj ob 8:30 OP MENGŠA V BADMINTONU ZA DVOJICE Telovadnica OŠ Mengeš, Šolska ulica 11, 1234 Mengeš ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN MENGEŠ sobota, 28. maj ob 9. uri -nedelja, 29. maj ob 16. uri Gremo mi na morje 1234 Mengeš DRUŠTVO TABORNIKOV - ROD UPORNEGA PLAMENA MENGEŠ sobota, 28. maj ob 9. uri TENIŠKI TURNIR OP MENGEŠ POSAMEZNO V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA TENIŠKA IGRIŠČA TK MENGEŠ, ŠPORTNI PARK MENGEŠ, 1234 Mengeš sobota, 28. maj ob 9. uri -nedelja, 29. maj ob 20. uri Mednarodni nogometni turnir - KRALJEV MEMORIAL Nogometno igrišče v Mengšu, poleg osnovne šole, Slovenska ulica 32, 1234 Mengeš sobota, 28. maj ob 9. uri Gasilsko člansko tekmovanje za Pokal Loke Športni park Loka pri Mengšu, Na gmajni, 1234 Mengeš PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKA PRI MENGŠU sobota, 28. maj ob 10. uri 8. KOLESARSKI VZPON MENGEŠKA KOČA Na Gmajni 8, Loka pri Mengšu Kolesarsko društvo Mengeš sobota, 28. maj ob 19. uri OSREDNJA SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ. KULTURNI DOM MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 32, 1234 Mengeš OBČINA MENGEŠ sobota, 4. junij ob 8. uri Spomladanski družinski izlet Šentrupert, Otočec in Šentjernej MEDOBČINSKO DRUŠTVO SOŽITJE - DOMŽALE, KOMENDA, LUKOVICA, MENGEŠ, MORAVČE IN TRZIN Cena izleta trenutno še ni dorečena. Vsi člani boste o njej pravočasno obveščeni. sobota, 11. junij ob 7. uri Tura greben BELŠČICE - VAJNEŽ Karavanke PD Janez Trdina Mengeš sobota, 11. junij ob 20. uri JUBILEJNI KONCERT: Harmonikarski orkester in Sejmarji Kulturni dom Groblje KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM, Mengeš nedelja, 12. junij ob 11. uri Piknik MOD Sožitja KD Turnše MEDOBČINSKO DRUŠTVO SOŽITJE - DOMŽALE, KOMENDA, LUKOVICA, MENGEŠ, MORAVČE IN TRZIN četrtek, 16. junij ob 20. uri Letni koncert Mešanega pevskega zbora SVOBODA Mengeš z gosti Kulturni dom Mengeš, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš Zbiranje ostovoljnih prispevkov. sobota, 18. junij ob 9. uri DRUŽINSKI PING PONG Telovadnica ŠD Partizan Mengeš, Slovenska cesta 39, 1234 Mengeš ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN MENGEŠ sobota, 18. junij ob 10. uri SPREHOD OB PŠATI MENGEŠ, Staretov drevored, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ petek, 24. junij ob 20. uri Slovenski večer ob 25. obletnici samostojne Slovenije Center za evropsko prihodnost, Grajska cesta 1, 1234 Mengeš Oktet Mi nedelja, 26. junij ob 7. uri Planinski izlet DOLGA NJIVA - PLEŠIVEC - PEČOVNIK Karavanke PD Janez Trdina Mengeš nedelja, 24. julij ob 12. uri -nedelja, 31. julij ob 12. uri POLETNI PLANINSKI TABOR V KOPRIVNI Koprivna PD Janez Trdina Mengeš