Murska Sobota, 19. september 1991 • Leto XLII • Št. 37 • Cena 30 din dvakrat POKOPAN ^BOJA PROTI kajenju ^jo^n’1(0 se dogodkiprehi-’ doena?0 sk°rajda vsi vpe-ske jn ke rojne, v gospodar-Va °d i4ebjne Pr°bleme, mine-j i do 21. septembra te-^odljič? Prot' kajenju. O "'"ogo n bujenja je bilo že "ega, za^re^aneSa 'n zapisa-l^ziv kaa-imor^a tokrat samo ^prtjh n' cem’ da ne kadijo v ^jejo t,%?torih, kjer se zadr-^udiji Z. "ekadilci. V neki l^KadHl,„naJnree ugotovili, da j ^Ve Sl kadilcu, ki poka- c'garet na dan, ^^halira enako koli-r s»m ^ega dima, kot če adi že^?badil tri cigarete. ka^!0’ da so otroci n.Pijučn« 'l** boij dovzetni žlezni kot otroci Ali bodo našli plin? Delavci Naftinega sektorja raziskave in pridobivanje nafte in plina so na Goričko že preselili lastno vrtalno garnituro in potrebni material za vrtanje, ki naj bi se začelo te dni. Vrtali bodo pri Središču 2700 metrov globoko. Odkrili naj bi novo plinsko polje v Sloveniji. Onstran meje na Madžarskem je že vrtina, ki daje plin, zato so vse možnosti, da bodo vrtalci odkrili plinsko polje, kar bi bilo za Slovenijo izredno pomembno. Raziskave naj bi bile končane do konca leta. MIGI RUŠILI LE DVAJSET KILOMETROV OD NAS Hrvaška je noč s torka na sredo, neposredno po podpisu [galskega sporazuma o prekinitvi ognja, pod katerim so po posredovanju lorda Carringtona imena Miloševiča, Tudmana in Kadijeviča, doživela novo vojno vihro. Njene strahote so se na samo dvajset kilometrov približale tudi slovensko-hrvaški meji, točneje Lendavi. Migi so v torek popoldne in ponoči rušili v Varaždinu in v bližini Čakovca na športnem letališču v Pribislavcu. Najgroznejšo noč so preživeli Varaždinci. Žarišče dogodkov je bila kasarna varaždinskega korpusa, v kateri »uraduje« Pomurcem dobro poznani general Popov, ki je rušil Gornjo Radgono. Mesto je ponoči doživelo bombni napad. Po neuradnih informacijah je najhuje v središču mesta. Bila naj bi tudi ena smrtna žrtev in veliko ranjenih, ki jim niso mogli ponuditi prve pomoči, saj so streljali tudi na vozila Rdečega križa. Včeraj zjutraj je v Varaždinu še vedno veljal alarm. Delavci niso odšli na delo, na območju celotne Hrvaške pa pouka že itak ni od začetka tedna. V zadnjih dneh je bilo veliko nasprotujočih si informacij o mejnih prehodih med Hrvaško in Madžarsko. V torek je bila demantirana vest o zapori s strani Madžarske, vendar se je večina potnikov usmerila na druge prehode. To se je še posebej poznalo v Dolgi vasi. Čakovcu je bilo ponoči prizaneseno, agresor se je namreč zadovoljil z napadom na pribislavsko letališče. Prvega smo doživeli že v torek nekaj pred 17. uro z naletom dveh migov, ki sta z izstrelitvijo dvanajstih raket poškodovala hangar in starejše letalo. To naj bi bil odgovor vojske na vzlet treh letal s čakovskega letališča, ki naj bi jih umaknili v Slovenijo oziroma na Madžarsko. Hrvaške obrambne sile so na napad ostro odgovorile in enega od migov tudi zadele. Vse to se je dogajalo ob razglasitvi podpisa o prekinitvi ognja in sporočilu, da hrvaške enote ne streljajo več. Vendar na Hrvaškem ljudje ne zaupajo več podpisom raznih mirovnih sporazumov. Včeraj ob dvanajstih naj bi prišlo do prekinitve ognja, toda v tej številki Vestnika ne moremo več zapisati, kaj je prinesel prvi dan premirja. Kakršnakoli napoved je ob današnji hrvaški stvarnosti preveč tvegana. Tudi Medžimurci poudarjajo, da Hrvaška ne sme popustiti, ker je njena ideja na strani zmagovalca, kot nam je dejal šef kriznega štaba za Medžimurje Anton Jurinec. Ne glede na žrtve in posledice. Irma Benko MENEDŽERJI I Takšne kolobocije, kakršna je na Slovenskem tačas, še dolgo ni bilo. Do včeraj so bili direktorji v javnosti stigmatizirani kot »rdeči buržuji«, danes pa se taista javnost in večina relevantnih medijev postavlja na njihovo stran. Tako rekoč čez noč so postali miljenčki nacije, žrtvena jagnjeta surove nove oblasti. Vsevprek se pripoveduje, kako sposobni so pravzaprav naši direktorji, ki so prav tako čez noč postali menedžerji. Še celo Jef-fry Sachs, samozavesten ameriški desničarski mladenič, ki so ga iz IMF-a poslali k nam spravljat stvari v red toliko, da nam potem naklonijo kakšno posojifce, je zadnjič rožice sadil, ko je govoril o naših menedžerjih. Ceš da so sila sposobni, samo kontrole nad njimi nima nihče. Dejstva pa kažejo nekoliko drugače. Naše Gorenjeve pralne stroje — znano pa je, da Gorenjev menedžerski kader slovi kot vrhunski — v sosednji Avstriji prodajajo kar na cesti, zunaj pred trgovinami kot kakšne singapurske majice ali lubenice. Povrhu pa še opazno ceneje kot doma. . Kakšni menedžerji so vendar to, če se proizvodi iz njihove ponudbe prodajajo na tak način in po takšnih cenah? Resnica o dobršnem delu teh menedžerjev je pač takšna, da so bili ti ljudje vsega dvakrat ali trikrat v tujini na kakšnem seminarju in neštetokrat na televiziji. Tam so pripovedovali o svojih nebuloznih izkušnjah in pripoved belili z navajanjem tujega mesta, v katerem je tisti seminar bil. Za večji umetniški vtis so potem dodali izjavo kakšnega tujega finančnega strokovnjaka, iz katere je vedno očitno, da so oni kar dobri, samo sistem ne deluje. Saj če so tako nepogrešljivi, potem se bo to tako ali tako kmalu pokazalo, brž ko jih odžagajo, če bodo sprejeli za obstoječi menedžment tršo varianto lastninskega koncepta. In brž ko bodo kmalu s tem politiki ugotovili, da brez starega vodilnega kadra še davka za svoje bonitete ne morejo izterjati. Državljani bodo že nekako preživeli, če le ne bo hude zime in vojne. Kar nekaj tolšče je še pri večini. Zato pa se sachovska koncepcija ne prime. Pred operacijo bo očitno potrebno teščenje .. • Štefan Smej VIŠJE OBRESTI Od ponedeljka je v Ljubljanski banki—Pomurski banki za razna namenska, pa tudi namenska posojila nova obrestna mera, ki je od sedanjih 187 % narasla na 211 %. O tem, kako v banki po kapljicah rešujejo devizne težave, pa preberite na 6. strani. FRESKE IZ GRAJSKE KAPELE Lučka Falk, konzervatorka mariborskega zavoda, je z natančnim delom odkrivala freske v grajski kapeli pri Negovi. September 23. septembra pride Sonce r znamenje tehtnice (začetek jeseni). 23. septembra bo Luna r znamenju ščipa. VESTNIKOV KOLEDAR 19. september, četrtek, EMILIJA 20. september, petek, SUZANA 21. september, sobota, MATEVŽ 22. september, nedelja, MAVRIČU 23. septembra, ponedeljek, SLAVKA 24. september, torek, NADA 25. september, sreda, ZLATA m-uu-n Če se ozrem po naravi, ki ponuja svoje rodove, če vzamem v roke sad narave in delo človeških rok, me ta spomni, da je pred našim pragom vojna. V teh vrsticah ne bi pisala o tem, da to vojno, ki sploh ni tako daleč od nas, s te strani gledamo precej zadržano — kar so zapisali že drugi pred mano — ampak o tem, da se je vojna razdivjala že skoraj v vseh svojih razsežnostih. Rodila je trpljenje ljudi, trganje medčloveških vezi, porušene domove, beg pred smrtjo v begunstvo in smrt. Ostane ji tako še ena razsežnost — lakota. In prav zato me jesenski sadovi opominjajo, da je pred našim pragom vojna. Mnogi izgnanci ne bodo želi, kar so sejali, ne bodo sejali in zato ne bodo želi. Pa ne samo tisti, ki živijo od zemlje, tudi drugi, ki so ostali brez domov in svojega dela, so ostali brez kruha. Pred pragom pa sta vojna in zima. Če begunci ne bodo ostali lačni, potem mnogi zaradi kruha iz tujih rok; če se bodo v hladnih dneh greli, potem ob tujih ognjiščih, toda preživeli bodo, čeprav bo imel kruh trpek priokus in bodo tuja ognjišča odpirala rane vojne, ki bodo še bolipekle, skelele. AH pa se bo vojna in morija končala še pred zimo? Če upe polagamo v ljudi, ki vojno vodijo in jo potrebujejo, ker si želijo zmage, potem so ti upi prazni. Morda pa bo kljub vsemu zima postala zaveznik ljudi, ki si vojne niso želeli, ter obrnila tok vojne ali jo celo prekinila. Saj ob brezuspešnih prizadevanjih diplomatskega sveta lahko stavimo tudi na naravo, zimo, ki je v zgodovini vojn vedno pokazala svojo premoč nad ljudmi. stran 10 mh GRADITELJI POZOR! UREDIŠ d o o Novo selo Rok, R. Končana 16 — Čakovec, tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo: • stropni nosilci • stropna polnila • in ostali gradbeni material Delovni čas od 7. do 16. ure. • zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno VREME aktualno po svetu Pismo iz Beograda V Beogradu so opozicijske stranke začele bojkot televizijskega dnevnika ob pol osmih zvečer. Organiziran je ustni dnevnik pri Terazijski česmi, ki je znana po študentskih demonstracijah po znanih marčevskih demonstracijah. Na teh ustnih dnevnikih govorijo o tistem, kar beograjska televizija ne objavlja, pa ne samo novinarji. To je protest zoper imenovanje enopartijskega vodstva še vedno enostrankarske televizijske politike, ki naj bi bila odpravljena z izsiljenim odstopom televizijskega vodstva po marčevskih krvavih demonstracijah. To je pravzaprav uvod v jesenske volitve lokalnih oblasti, ki naj bi očitno bile pod hudim nadzorom Socialistične stranke Srbije, ki ima v srbski skupščini veliko premoč. Slišijo se napovedi novih demonstracij, ki naj bi bile 9. oktobra, kakor je mogoče razbra-Boljše(vizem) ti iz govorjenja Vuka Draško-viča, največjega rivala Slobodana Miloševiča. Hkrati so pred nemško ambasado permanentni protestni shodi zaradi stališč Nemčije glede vzrokov jugoslovanske krize, zlasti glede napovedi skorajšnjega priznavanja suverenosti Slovenije in Hrvaške. Ogorčenja so vsesplošna, zlasti zaradi vse pogostejših govoric o množičnem odpuščanju delavcev. Iz tovarne traktorjev naj bi jih kmalu odpustili okrog 3.000, hkrati pa zaposlujejo ubežnike z območij, kjer se bojujejo Srbi z ustaši, kakor nazivajo nasprotnike v hrvaških bojnih vrstah že v vseh televizijskih poročilih. Zaostrovanje, ki mu botruje množica politikov vseh barv, ki jih je zdaj več, kot jih je bilo kdaj prej, je tolikšno, da sploh ni več pomembno, kdo je kakšen človek, ker je pomembno le, katere narodnosti je. Neredko je v pogovorih med Srbi slišati vprašanje: »Kaj bomo z njim?« Na vprašanje: »Zakaj?« je odgovor: »On je Hrvat!« Ali pa drugače: »Odličen človek je, škoda, da je Hrvat.« Kljub temu slišimo tudi na televiziji razumne sogovornike, ki opozarjajo na nevarnost enostranskosti shodov proti fa-' šizmu drugod, brez obsodbe lastnega nacionalizma, zlasti pa proti sedanji Nemčiji, ki nikakor ni fašistična. Ta ista polarizacija velja tudi za etiketiranje z boljševizmom, ki ga ne namenjajo^ samo na severovzhodu »južnim bratom«, saj tukaj zelo vidni in vplivni ljudje z enako oznako sodijo o »severnih bratih«, češ da pravzaprav oni varujejo in ohranjajo titoistični boljševizem. Realnost pa je takšna, da v primerjavi s sedanjim stanjem ne more biti nič slabšega. Ljudstva očitno ne zanima nikakršen boljševizem niti prepiri o njem, ki so med tistimi, ki zdaj vse vedo in o vsem govorijo. kakor oni poprej, ki tudi niso nič delali. Vsem nam je pač pomembno BOLJE, da brez -izma ali -izmov. Poročevalci iz raznih krajev javljajo, da so preprosti ljudje ohranili Titove slike, zlasti v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo med zadnjo svetovno vojno najbolj krvavo in kjer si, prav zaradi tega, najmanj želijo kakšno tretjo svetovno vojno zaradi tretje Jugoslavije ali česar koli že. Viktor Širec DALEČ JE ZAGREB — Hrvaški gardist nadzoruje okolico mostu čez Kolpo v bližini Petrinje. Most je edina povezava med branilci mesta in hrvaško prestolnico. (Foto: Srd jan Živulo-vič) IZ OCI V OCI V EVROPO Tako bi lahko označili prvo plenarno sejo mirovne konference o Jugoslaviji, ki je bila prejšnji teden v Haagu. Pod predsedstvom lorda Carringt^na so se dvodnevne razprave za zaprtimi vrati udeležili zunanji ministri jugoslovanske federacije in republik ter visoki funkcionarji evropske dvanajsterice. Jugoslo- Castro se maje Ob robu moskovskega sestanka konference o človekovih pravicah je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov na tiskovni konferenci napovedal, da bo SZ posodobila svoje stike s Castrovo Kubo. Spričo sprememb v svetu naj bi iz njih odpadlo vse tisto ideološko, na čemer je tako dolgo temeljilo sodelovanje s Havano. Prihodnje stike naj bi državi gradili samo po načelih vzajemnih interesov. SZ bo s Kube tudi umaknila okrog 11 tisoč vojakov. Gre za brigado, ki je tam opravljala inštruktorske posle. vanski zunanji minister Budimir Lončar je izjavil, da je vsekakor pozitivno, da na konferenci sodelujejo vsi jugoslovanski politični dejavniki. »To vliva upanje, da bo proces reševanja jugoslovanske krize uspešen,« je menil Lončar. Poglavitni poudarek na konferenci so dali prizadevanjem za politično preureditev Jugoslavije, kakor tudi prizadevanjem za čimprejšnjo ustavitev ognja. V ta namen so ustanovili več odborov, ki bodo delovali v okviru mirovne konference o Jugoslaviji. Po drugi strani pa Slovenija ne more biti zadovoljna z doseda- njim potekom haaške konference. Ta ne le, dani prinesla konca spopadov na Hrvaškem, kar je seveda tudi v interesu Slovenije, ampak tudi ne upošteva dovolj dejstev, od katerih Slovenija ne more odstopiti: razglasitve suverenosti, rezultatov plebiscita itd. Zdi se, kot je navedel dr. Dimitrij Rupel, da se lord Carrington oz. evropska dvanajsterica zavzemata za nadaljevanje moratorija, ki ga določa Brionska deklaracija, tudi na čas, ko bo mirovna konferenca potekala. To pa lahko pomeni več mesecev ali še dlje. Napetost v SZ narašča S spremenjenimi odnosi v Sovjetski zvezi in kljub nedavno doseženemu sporazumu o novi zvezi suverenih republik znova oživljajo žarišča mednacionalnih spopadov. Tačas je najbolj napeto v Gruziji in Moldaviji, Rusija in Ukrajina pa sta še vedno v sporu zaradi polotoka Krima. Ponovno so se vneli spopadi med Armenci in Azarbejdžani. Zato bo razplet razpadanja sovjetskega imperija še zelo težaven in tudi nepredvidljiv. Tipičen primer je Gruzija. Užaljena je, ker je Moskva v nasprotju s Pribaltikom ni priznala, zdaj pa se je zaradi razkola v republiškem vodstvu znašla na robu državljanske vojne. Hkrati pa Gruzijci že dolgo bijejo boj z južnimi Oseti in Abhazijci v njihovi republiki. Gruzijci jim ne dajejo zahtevane samostojnosti, sami pa jo od zvezne oblasti zahtevajo. Zelo podobno je v Moldovi. ZBALKANIZIRANA LIBANONIZACI JA Nekateri se pri napovedovanju dogodkov v Jugoslaviji že lep čas niso zmotili. Preprosto so vedno napovedovali najslabši scenarij od vseh mogočih in vedno se je tako tudi zgodilo. Toda govorili so manj od možnega, kajti dejanskost je hujša od njihovih napovedi. Takrat, ko se je večini zdelo kaj takšnega popolnoma nemogoče, so ti pronicljivi komentatorji napovedovali, da bo Jugoslavija drugi Libanon. Danes vidimo, da je ta primerjava šibka, čeprav se nam je takrat že to zdelo dovolj grozno. V Libanonu, kjer je bil sicer v kritičnih fazah spopadov tudi vojni terorizem, kljub vsemu ni bilo masakrov balkanske vrste. V Libanonu so v najbolj izprijenih obdobjih vojskovanja pobijali otroke, vendar samo takrat, ko so bojujoče se strani izgubljale pogajalske iniciative. Na libanonskih bojiščih in moriščih so se takšne stvari dogajale iz nemoči. Na jugoslovanskih se dogaja to zato, ker je to način balkanskega vojevanja, ker je dovolj orožja, streliva in volje po ubijanju. Dobro in dolgo smo vsi skupaj plačevali to morijo: tako zdaj, na primer, Srbi lahko tolčejo po tistem delu Petrinje, ki je še v hrvaških rokah, vsak dan med 13. in 17. uro. Kolikor jih je volja. Robe je dovolj. Tega ne počno zato, ker bi to politično koristilo in hočejo izzvati iniciativo, kajti to, kar politično koristi, pravzaprav približuje konec vojne, ker se ta, kakor vemo, vedno konča s političnimi pogajanji. Tukaj delajo to zato, ker se na Balkanu tako dela, ker je Balkan tako divji in ekscesen. To je srhljivost tistega, kar se imenuje balkanizacija. Tukaj ni ostalo samo pri libanonizaciji, V žarišču dogodkov tukaj se je libanonizacija zbalka-nizirala. Zato bi bilo gospode v Haagu dobro na to opozoriti. Očitno je namreč njihov skrivni recept za ureditev razmer v Jugoslaviji puščanje nacionalistične krvi. Kar v resnici ni nič drugega kakor star evropski recept, ki sega v čase, ko so evropske kolonialne države urejale svoje kolonialne posesti in so dostojanstveno gledale, kako si sprta plemena puščajo kri. Tako dolgo, da se je belim terapevtom, ki so tako vzvišeni, da tiste, ki ne sodijo v njihov kulturni krog, zdravijo tako, kakor je Krljavelj zdravil svojo kozo, zdelo zadosti. Potem so prišli beli gospodarji in postavili meje. Tukaj pred pragom Evrope je njihovo licemerstvo lahko nevarno zanje same. Kajti tukaj se z usodno predanostjo kolje zaradi klanja in v človeški naravi je, da se tega navzame. Tudi človeška narava zahodnjaka. Ni razvidno, zakaj so ti beli gospodje po podpisu Beograjske deklaracije, ki je Slovenijo še enkrat parafirala kot del Jugoslavije, postali naenkrat tako pozorni na mejne table. So to storili zato, ker hočejo Slovencem pokazati, » kaj je mednarodni pravni red? Po mednarodnem pravnem redu pa je Slovenija še vedno del Jugoslavije. Četudi bi to bila samo še nekaj dni, samo še do 8. oktobra, je potemtakem potrebno zadostiti črki reda! Ali pa so to naredili zato, ker hočejo še enkrat poskusiti s svojo terapevtsko metodo, po kateri je mogoče mir med ljudstvi in plemeni, ki ne spadajo v njihov kulturni krog, doseči šele potem, ko si pustijo dovolj krvi. Nekaj tehtnih indicev govori v prid tej domnevi. In če je tako, potem nam bog pomagaj, kajti nove jugoslovanske table na slovenskih mejah potem določajo območje puščanja krvi na balkanski način. Nemara je ta scenarij dovolj temen, mar ne? Toda Libanon NI NA BALKANU, gospodje! Štefan Smej r MESIČ: ! TO JE VOJAŠKI PUČ! | Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič je pojas- ■ nil, da je izdal ukaz o umiku armade na podlagi sklepi J I ki ga je predsedstvo SFRJ že sprejelo, sam pa je na njeg°' | ■ v> podlagi podpisal tudi sporazum o prekinitvi ognja. 1^’ | I vrnitev ukaza zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, I | generala armade Veljka Kadijeviča, je označil za nearg«; | Imentirano, saj po Mesičevih besedah armada deluje zunaj . sistema kot ščit za zločine, ki so hujši, kot so bili storjeni I I med drugo svetovno vojno. To je preprosto vojaški puc, | _ meni Mesič. Hrvaška prešla v ofenzivo Hrvaški obrambni minister Luka Bebič je na izredni noVII1oZivu konferenci v saboru dejal, da je Hrvaška prešla v ofenzivo. vlade in obrambnega ministrstva se je že prvo noč hrvaškim o predalo več kot 400 vojakov in častnikov t.i. jugoslovanske a Vsem oficirjem in vojakom, ki so se vdali, bodo hrvaške oblas gočile čim hitrješo vrnitev domov; in to ne glede na narodnos pa se priključijo tudi hrvaškim obrambnim silam. Pri predaji ški obrambi izročili tudi več tisoč ton različne oborožitve. -narski Hrvaški zunanji minister Zvonimir Šeparovič pa je na n . v mi-konferenci dejal, daje imel zelo oster pogovor s predsedujoči । nistrskem svetu Evropske skupnosti van den Broekom in se. °-ejzzva' njegove izjave, v kateri je van den Broek obtožil Hrvaško, da j^^-la najnovejše nasilje. Tako so med srditimi boji na Baniji in jD nu hrvaške obrambne sile prisilile k pristanku vojaški he ' ob tem zajele generalmajorja Milana Aksentijeviča in še pet 5. armadnega območja. Podpora Hrvaški Zunanja ministra Italije in Nemčije de Michelis in Gensc koncu dvodnevnega diplomatskega srečanja v Benetkah spor Rim in Bonn zahtevata, naj se zvezna jugoslovanska vojskaetsHrv9^ ne s Hrvaške. De Michelis je poudaril, da je umik zveznih cet edina pot, da odstranijo nevarnost izbruha splošne vojne v Jug puOaju V kabinetu avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka njugtr pa so sporočili, da Avstrija v celoti podpira skupno izjavo o kri cjje. V slaviji, ki sta jo podpisala voditelja italijanske in nemške dip*° jr izjavi Mocka je tudi rečeno, da Avstrija obžaluje, ker jugosloj $^1-mada ne spoštuje sporazuma med Evropsko skupnostjo in v‘a0 je, Hrvaške in Slovenije in ker se je v celoti postavila na 7ra r s^epr gverilcev. Avstrija podpira vse predloge za končanje nasilju jugoslovanskega predsedstva in Evropske skupnosti, da so >P s0. meja možne samo v skladu z načeli konference o evropski varn delovanju. Poziv globus papeža Papež Janez Pavel II. je na redni nedeljski pridigi vernikom v bližini Rima znova pozval jugoslovansko vlado, naj konča tragičen in nesmiseln spopad, vlade drugih držav pa, naj obnovijo prizadevanja za končanje nepravične in podle vojne na Hrvaškem. Ponovil je prepričanje, da z orožjem ni mogoče rešiti sporov med narodi. Papež je tudi izjavil, da se evropske države ne morejo izogniti veliki odgovornosti zaradi drame v Jugoslaviji. Slovenija po 8. oktobru Med obiskom na Portugalskem, kjer se je v spremstvu zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla mudil na enodnevnem uradnem srečanju t najvišjimi predstavniki te države, je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan med drugim izjavil, da bo Slovenija po 8. oktobru — torej po trimesečnem moratoriju — nadaljevala pot svoje samostojnosti in neodvisnosti, hkrati pa razdruževanje od Jugoslavije. Dejal je tudi, da se bo Slovenija takoj lotila uvajanja lastnega monetarnega sistema in osamosvajanja gospodarstva, prizadevala pa si bo, da s temi ukrepi ne bi ovirala dela mirovne konference o Jugoslaviji, ki se po njegovem mnenju ne bo kmalu končala. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Danes Evropejci še vedno čutijo posledice travm iz prve svetovne vojne in nihče niti ne pomišlja, da bi naredil prvi korak proti podobni tragediji. In prav to je resnično edini razlog, ki daje leta 1991 Srbom proste roke, da uresničujejo svoje imperialistične težnje. Siiddeutsche Zeitung V Hrvaški so velike razlike med tistimi deli, kjer se nasprotujoči strani spopadata in obnašata druga do druge kot sovražnika na bojišču, in številnimi drugimi kraji, kjer ni niti slišati o napadih na vojašnice. Tu gre za svojevrstno sožitje, celo sodelovanje z okupatorji. Danas, Zagreb Za slovensko narodno prihodnost prihaja izjemno občutljiv čas. To, da smo razglasili svojo državo za suvereno in svobodno, je seveda pomembno, ni pa še zdaleč niti približno vse. Izključno z lastno sposobnostjo in delom moramo ustvariti denar, ki bo kaj vreden. Delo. Ljubljana 1 ' TEHERAN - Generalu* tar OZN de Cuellar se J jst3V' pogovarjal z najvišjmn P jraškO' niki te države o oz,v’ ceSa ,n iranskega mirovnega P agotO' kako v Perzijskem zah 0 pn-viti mir in sodelovanje hodnosti Afganistana. Mih NEW YORK -nic Varnostnega sveta noslef opozorilo Irak na resn Jbo ce, ki jih bo občutil, cvet0^ volil, da bi helikopte^ jra^1 organizacije leteli na ]j. ozemljem in ga pregie MOSKVA — konferenci o človekoV'cePsPrei^ so v članstvo konferen G Letonijo, Litvo in EsWn Jv vorilo je vseh 38 mini njih zadev. • uradt1^ TIRANA - Albanijazat9di protestirala v Jugos,ayUkatere. obmejnega incidenta, vOjak'-so bili ubiti trije alban4 Evr°f’, STRASBOURG -. : ure t"-parlamentarci so kar gr pravljali o ju8?s'°„ posr^J, Podprli so miroljubno r nje Evropske skupnost' . da je to edino upanje aI1je * spopadov in mirno re ze. . ANKARA - Turški nadzorujejo Kurdi. • cc^-L iraških Kurdov Ta ab^ se za teroriste. NadaljuJeJ spopadi s turško vojs ured"1 ‘ ATENE - sedmih velikih gršlob v z.P obsodili na po pet % ra, ker so prekršil. čilo o prepovedi °Wjn° gverilskih skupin- v stavH ved označujejo kot n BRUSELJ - KT.fu 1“ SFRJ ni moglo dogovor’1' didatih za člane K0? bo delovala v okviru n,ir o Jugoslaviji, je to s pr^njliK' skupnost. Vanjo je dol^ljr."’ ustavnih sodišč Belgija Nemčije in Španije. globu VESTNIK, 19L aktualno Delavci v belih haljah že je časa govorijo, opominjajo, “P^zarjajo na nemogoč polo-bJZdravstva, na to, da jim do-''iteljj ne bodo več pošiljali ^"■'onega materiala, ker jim ‘ p'a'“jejo računov, da se v pub•iškem proračunu s pri-pevno stopnjo za zdravstvo ,^,'^dAarja, kot ga le-to šli a11^' dob*’ Nekateri so pri-stv ® P°datka, da dobi zdrav-st ’ ,z tega naslova le 77 od-, ®v namensko zbranega uradni’ '°da tega nihče od vrnil " moz n’ P0,r delavcev pri .“^"ih sindikatih ježe pri-naj b L°80|e Za P°gajania’ ki bra " .j,3'3« do 25. septem- ’ Ce njihovim zahtevam ne stavka, ODETA v BELO ko, A|:! Pa ki začeli s stav-?a večr i 0 usPeli pogoditi se škepa ' *OS kruha iz republi-ko]L?roračuna ter za podpis K,! Vne Pogodbe? izvedeli, je gospod lans z® Povedal, da reba-bo, ven/U u'^ega proračuna Vni sprejet po velja- Hentu k Ur'’ 'orej v parla-•rajaig । r Pomeni, da bo to vl>rašan.Cp Č3s. Ostaja tudi iaOsu JC' koliko bo v reba-in ali » k*0 za zdravstvo 'redno b° 'a denar nepo-^'avstv' roke dobaviteljem '»vodic a tar ga v zdravstvenih kokubodo ""'i »otipali«. ^'»Vstv tlvno pogodbo za '“krat ^iPkot je Rjavil, za-.1 to VP ne vcrjame. Prej Lakujein Zdravstvu lahko pri-bodkih r?k°n o osebnih do-^°den’ । bo seveda manj '•ivne 0“ Popravljene kolegi bi ftPd0^be. Z zakonom v Plačah pravili ve!ike razlike s'vu v e, zaP°slenih v zdravic se ' ?n'ji Torej,vzdrav-z’vre|o ^ptt kuha, ali bo res dvomih ° Vre^a> Pa močno so ijh°’ Vsaj P° več stavkah, 'di in j v zdravstvu že priprave, $ se bolj klavrno izte-se samo tistih 'n Potem spet od-"'^jeve .stavk še za časa Ši-^“e nV adc 'n zadnje opo-S ,“ih. Nj med malico zapo-idipravij6 da ne bi bile dobro ^"'»ida vendar je bilo M mj vedno tako, da so iz-J’“l °rpt n.ekaterim zdravstve-;e“arja PlZacijam dali nekaj Viko sL'?0 opustili misel na !’l“ 'udi 'n *“ko je uplah-j« moč za stavko. '!s“ a Mi vsi zdravniki b'iko .z“greti za tako . i» na a!!ia Pravice in de-k “'iei- Zdravstvo do ?0 vladn-u0'' n' zares zama-« Svok ,Sedežev, niti sede-'zrekau^''®’ ki ji že dlje tm,Pa, t.,a J0 “ezaupanje. Si-S nAv "društveni poli-iNti L p,etene niti politike Bučkovci spet Mala Nedelja Potem ko je občinska skupščina v Ljutomeru na zadnjem zasedanju sprejela sklep o preimenovanju Bučkovec v Malo Nedeljo, kar je staro ime, so se domačini začeli pripravljati tudi na slovesno preimenovanje. In to se je zgodilo to nedeljo, ko je bilo tamkaj zares praznično kot že dolgo ne. Najprej so se zbrali pri novi trgovini in potem krenili v povorki proti osrednjemu prizorišču pri kulturnem domu. Igral je pihalni orkester, na čelu pa so korakali jezdeci na konjih, ki so nazadnje obkrožili še novo avtobusno postajališče, kjer se je potem začela proslava. Številne udeležence je najprej pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Vlado Bolkovič, ki se je na kratko spomnil tudi 15. septembra pred 124 leti, ko je bila v kraju prva slovenska beseda, narodnostno zborovanje, kakršni so bili v tistem času tudi tabori na Slovenskem. Dejal je tudi, da 1. krajevni praznik lahko počastijo z novim avtobusnim postajališčem in drugimi pridobitvami v minulem času, za nadaljnji razvoj kraja pa je sedaj najbolj potrebna nova šola. Prav tako potrebujejo boljše ceste in zelo dobrodošel bi bil kakšen industrijski obrat, da se ljudje ne bi izseljevali. Slavnostni govornik pa je bil član Predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec, ki je uvodoma poudaril velik pomen malo-nedeljskih in okoliških narodnih buditeljev, kot je bil tudi Anton Krempl. Tudi oni so gradili pot do samostojne Slovenije. »Ustvarjali so tisto osnovo, ki je Poleg Cirila Zlobca so se zbrali v Mali Nedelji tudi najvišji predstavniki občinske skupščine, prišli pa so tudi Vika Potočnik, Jožef Školč in drugi. (Fotografija: JOG) omogočila, da se je slovenski narod tu utrdil, da je razvil svojo nacionalno zavest in se pridružil vsem drugim v prizadevanjih, da bi dobili nekoč to, kar danes dobivamo — svojo slovensko državo. Ta pot ni bila lahka in tudi današnji trenutek, ki ga živimo vsak na svoj način, ni lahak. Komaj nekaj desetin kilometrov od tu, na Hrvaškem potekajo najbolj nesmiselni boji našega časa. So, če še gledamo nase kot na jugoslovansko skupnost, sramota te države.« V nadaljevanju pa se je Ciril Zlobec zavzel za zgraditev nove šole v Mali Nedelji, saj je sedanja stavba po 120 letih že skoraj v ruševinah. Kjer ni šole, ni pravegg življenja. O preimenovanju Bučkovec v Malo Nede- ljo pa je dejal, da spremembe, ki nastajajo iz dneva v dan, naj ne prinašajo tudi nerazumevanja in sporov med ljudmi. »Zgrešeno in škodljivo bi bilo, če bi iskali krivce, zakaj je bilo leta 1951 to ime spremenjeno in kdo je zaslužen, da ga vas spet dobiva.« Na slovesnosti so podelili tudi spominske plakete zaslužnim krajanom, ki so jih prejeli Vilko Vajda, Ludvik Rudolf, Anton Klemenčič in malonedeljski cerkveni pevski zbor. V kulturnem programu pa so nastopili domači ljudski pevci in pevke, učenci tamkajšnje osemletke in pihalnega orkestra iz Ljutomera. Zanimivo kroniko o zgodovini kraja pa je prebral Ludvik Rudolf. Jože GRAJ OB USTANOVITVI SDZ V LENDAVSKI OBČINI S političnimi strankami je križ. V nekem smislu je preveč že ena sama, kar smo mi v tej deželi dovolj dolgo izkušali na svoji koži. Ena sama je namreč preveč zato, ker o sebi meni, da je dovolj za vse različne ljudi. V resnici pa je torej ena sama premalo. Zato je dobro, če jih je čim več. In bili so časi, ko so ljubitelji mavričastega političnega prostora v radosti vztrepetali vsakokrat, ko je nastala kakšna nova stranka. Ker je človeških nravi in potreb toliko, kolikor je ljudi, ni razloga, da se človek kot politično bitje ne bi veselil tudi tiste stranke, ki ji nemara nikoli ne bo pripadal. Potemtakem tudi ni razloga, da ne bi članom Slovenske demokratske zveze zaželeli vse dobro! Toliko za popotnico. Časi pa so se nekoliko spremenili, politični prostor je že bolj profiliran in tako vemo tudi več o profilu SDZ. Čeprav potemtakem kot ljubitelji mavričastega političnega prostora v radosti trepetamo, da bi stranka shodila, si vendar ne moremo kaj, da je ne bi nekoliko oškropili s hladno vodo. Kar je stranki sami lahko samo v korist, ker se s tem že v zgodnji mladosti bolj utrdi. Minister Janša kot član SDZ se je na ustanovitvenem zboru v zgradbi lendavske občinske skupščine spet enkrat nekoliko poigraval z mislijo, daje SDZ tista stranka, ki zastopa obči interes. Nekoč so nekateri, ki še niso pozabili na nadležnost stranke, ki hoče zastopati interese vseh, grdo obdelovali to ministrovo stališče. Izrekel ga je namreč že enkrat prej. Ne zato, ker bi bili popUstljivi ob sreči, da imamo še eno stranko več, te Janševe izjave ne razumemo na tak način. Kajti dejstvo je, da neka stranka lahko bolj pooseblja interes slovenstva kot nacionalnosti kakor neka druga, čeprav so vse tukajšnje stranke slovenske; tako kakor so sicer vse stranke v svojih programih tudi ekološko zagrete, povsem zelena pa naj bi bila samo ena. To torej razumemo. Ne razumemo pa, kako lahko takšna stranka vključuje tudi Madžare, saj sta v izvršilnem odboru kar dva Madžara. Gospod Gerič, član izvršilnega odbora lendav- ske SDZ, to razlaga takole: »Naša stranka v prihodnje resnično namerava biti narodna, vendar ne v ekskluzivnem smislu. Tudi Madžari so narod. In mi se nameravamo vzajemno obravnavati po evropskih standardih.« Mi Prekmurci smo pač inter-nacionalisti in ljudstvo obenem — in toliko bolje za nas. Dipl. inž. Avgust Horvat je predsednik iniciativnega odbora lendavske SDZ. Nemara bo prav, če tudi njega predstavimo kakor se predstavljajo politični ljudje v zahodnem svetu, z osebnimi generalijami — kajti časi, ko so ob politikih, navajali samo partijske šole, so mimo — gospod Horvat je poročen in oče dveh otrok. Ostali člani izvršilnega odbora so še: dr. Katarina Koveš, dipl, inž. Jože Hozjan, inž. Štefan Kulčar, ek. Evgen Vida, logoped Stanko Gerlič, dipl. vet. Igor Šetinc. Štefan Smej MINISTER BAVČAR IN JANŠA PO LENDAVSKO Dober nos tudi za vino Majda Horvat Danilo Šipoš — poklicni sindikalist *sindikata Pomurja so ga izvolili za sekretarja krajevnega sveta Murska Sobotai - Delega-v ingolstadtu - Sodišče združenega dela zavrnilo zahtevek delavcev cankovskega Teme j $ g'h Lender°m’ G°rnj° Rad- izbiral? med štirimi kandidati. S ženega ^ela, ki je zawnilo zahje^ Lrska Sol?.je .naPosled tu- svojo kandidaturo takrat ' TAmJii« 7a iznlačilo od- ^.Sev,,?0'3 dobila sekre- uspeli Miran Flegar, Lilijana skega J j p. načjn v OSne8a sveta Območne Grof in Anton Ošlaj. pravnm. Ti bodo naja Mč.n v 9o f., 'ov Pr, ^-veze svobodnih ^tavu^ijo T° odgovor-^'an Da P°slej poklicno SjP°slen dp|l 0 Sipoš, doslej Sin ^akšnnaVjC nekdanje Pa-'So^ejelj °^očitev so v bi- pku, u v kandidacijskem 0 v soboški občini izbiral? med štirimi kandidati. S svojo kandidaturo takrat niso uspeli Miran Flegar, Lilijana Grof in Anton Ošlaj. Na seji območnega sveta Zveze svobodnih sindikatov Pomurja pa so poleg volitev imenovali tudi petčlansko delegacijo, ki se bo udeležila zbora delavcev iz Jugoslavije v Ingolstadtu. Ob tej priložnosti so se seznanili še s sklepom soboškega sodišča zdru- JJiavinn. ________ stečajnem postopku prejeli le neizplačani osebni dohodek za lanski julij ter razliko za prenizko izplačane osebne dohodke v letih 1989 in 1990, pa tudi neporavnane jubilejne nagrade in odpravnine delavcem, ki so šli v P°k°j- M. Jerše Ministra Bavčar in Janša sta se izkazala tudi tokrat — na tradicionalni lendavski trgatvi, ko sta pred množico obiskovalcev v boju z domačo, utrjeno ekipo uspešno preskušala Horacijevo načelo, da vino spoznaš po barvi, vonju in okusu. Dober nos, ki ju je tako uspešno vodil skozi zadnje dogodke na Slovenskem, ju tudi tokrat ni pustil na cedilu. Na veselje gostiteljev in v potrditev tega, kar morda nismo verjeli, sta v poznavanju vina domače nasprotnike premagala. Manj spretna sta bila z natego za vlečenje vina, kjer so bile bolj v veljavi kletarske spretnosti, ki jih ministra očitno nimata. Številni gledalci so uživali, ko so ju spodbujali v novi vlogi. Medtem ko je bil minister Janša ves čas nekoliko po vojaško zadržan, se je gospod Bavčar dobro vživel v položaj in kar poznalo se mu je, da je pravzaprav prekmurski zet. Oba gospoda sta bila pripravljena odgovarjati tudi na vprašanja obiskovalcev. Teh pa ni bilo. Pa kaj hi se čudili pomanjkanju politične in vojaške radovednosti na lendavskem prazniku, ko pa smo Slovenci danes lačni kruha in iger! To je spoznal tudi Janez Janša, ko se je zbranim zahvalil za pomoč in sodelovanje v vojni in predlagal, da ta dan skrbi pozabijo. In Lendavčani so to radi storili. Renata Ficko ^SEPTEMBRA 1991 IZVOZ DAJE UPANJE To je bilo možno razbrati iz razprave na seji radgonskega izvršnega sveta — Radenska ostala v svetovnih katalogih Z obiski v podjetjih so člani radgonskega izvršnega sveta dobili zares dober vpogled v njihovo poslovanje, še posebno v povojnih razmerah, kar jim omogoča, da lahko realneje ocenijo možnosti gospodarjenja do konca letošnjega leta. To bi bila poglavitna ugotovitev s seje občinske vlade v Gornji Radgoni, kjer so sprva nameravali obravnavati le informacijo o poslovanju pravnih oseb v gospodarstvu in negospodarstvu v letošnjem prvem polletju. Po besedah načelnika Zlatka Erliha se negativni kazalci žal nadaljujejo, kar velja v prvi vrsti za industrijo, ki je vezana na posle na negotovem jugoslovanskem tržišču. Tako je z izjemo živilske industrije in trgovine precejšen padec prodaje, medtem ko so podjetja, usmerjena v izvoz, kot so Avtoradgona in druga, uspela ohraniti dosedanji obseg izvoznih poslov. To je vsekakor spodbudno, med drugim tudi za Radensko, ki je v tem času sicer »izgubila« mnogo turistov, kljub temu pa ostala v svetovnih katalogih na vidnem mestu, kar ji odpira nove možnosti v evropskih in čezoceanskih državah. Ob vsem tem pa v radgonski občini ugotavljajo, da se večji problemi pojavljajo v kovinskopredelovalni industriji in še na nekaterih drugih področjih. Z zmanjšano prodajo izdelkov na drugih jugoslovanskih tržiščih je namreč vse bolj izrazit problem tehnoloških presežkov delavcev. Zato je radgonski izvršni svet pozval podjetja, naj se v prihodnje prek gospodarske zbornice bolj povežejo pri iskanju novih programov in delovnih mest, preustroj gospodarstva pa naj bi omogočili tudi s pomočjo republiških sredstev za te namene. V nadaljevanju sestanka radgonskih izvršnikov pa so dokaj ugodno ocenili delovanje gasilske organizacije med agresijo in neurjem, zato jim bodo skušali povrniti vsaj del nenačrtovanih izdatkov. Brez bistvenih pripomb so sprejeli tudi besedilo kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, ter se seznanili z deli pri obnovi radgonskega gradu in organiziranju velike razstave, ki bo v mestu ob Muri leta I994. Milan Jerše Mediji severovzhoda (Vestnik, Nepujsag, Murski val in MMR-madžarski program) so se tudi letos uspešno predstavili na Marketing klubu v Ljubljani. Dobro se nas je videlo in tudi slišalo predvsem po zaslugi delavcev službe trženja Nataše Praprotnik, Frančka Štefaneca in Darka Žuniča. Naših devet kvadratnih metrov je bilo največkrat pretesnih, na njih pa je bilo sklenjenih nekaj konkretnih dogovorov in vzpostavljenih obilo novih poslovnih stikov. Slovensko trženje se je začelo končno zanimati tudi za Madžarsko. Na posnetku je utrinek z našega »štanta« prvi dan sejma. (Fotografija: A. Abraham) Z OKTOBROM VIŠJE STANARINE Lendavski izvršni svet je po predlogu strokovnih služb sprejel povišanje stanarin. Predlagali so 15-odstotno zvišanje za september in prav tolikšno za oktober, predlog pa so pripravili zaradi zaostajanja s stanarinami za drugimi pomurskimi občinami in zaradi nizkega deleža, ki ga imajo stanarine v vrednosti stanovanj. Ivzršni svet predlaganega ni sprejel v celoti, ampak le predlog za I5-odstotno povišanje z oktobrom. Kljub temu pa se delež stanarin v revalorizirani vano gradnjo poslovnih prostorov, ki naj bi stali pred domom ostarelih, ki prav tako še čaka na gradnjo. Kljub temu pa napovedujejo, da stanovanj v prihodnje ne bo primanjkovalo, saj bodo po novi zakonodaji številni stanovanja proti plačilu tudi izpraznili. Stanovanja so dobili tudi vsi s prednostne liste za solidarnostna stanovanja, tako da se jih je na novi razpis spet prijavilo 40, do stanovanja pa jih je upravičenih 25. V lendavski občini dobiva 160 stanovalcev oziroma ime- V lendavski občini je 936 družbenih stanovanj, od tega 170 solidarnostnih. Podjetja imajo polovico vseh stanovanj, ostala pa sa šolska ter od izvršnega sveta. Kljub novi stanovanjski zakonodaji, ki predvideva odkup stanovanj, v lendavski občini zanj ni velikega zanimanja. Stanovalce mnogo bolj zanima, koliko lahko terjajo, če v določenem času stanovanje izpraznijo. vrednosti stanovanj ne bo bistveno povečal in bodo na koncu leta spet ugotavljali, da niso opravljali primernega vzdrževanja stanovanj. Stanovalci, ki sedaj plačajo za kvadratni meter stanovanja 17,33 dinarja najemnine, bodo ob podražitvi zanj odšteli 20 do 22 dinarjev, odvisno pač od starosti stanovanja. V lendavski občini sedaj ne gradijo nobenega stanovanja, saj jim je proračun odmeril le štiri milijone. Za ta denar so lahko odkupili le tri stanovanja. Zaradi razmer tudi niso začeli z načrto- tnikov stanovanjske pravice subvencije, čeprav so pri tem sprejeli določene omejitvene ukrepe. Najprej so subvencije ukinili vsem, ki so stanovali v prevelikih, nadstandardnih stanovanjih, potem pa so se dogovorili, da subvencijo priznajo le do pripadajoče velikosti. Sicer pa število prošenj za stanovanja niti ne narašča niti se bistveno ne zmanjšuje. V tem času pa so se lotili tudi obnove 50 kopalnic, kar jih bo stalo približno dva milijona dinarjev. Majda Horvat Stran 3 Štefan Smej Komentator ljubljanskega dela Danilo Slivnik je pred kratkim izdal knjigo Sto osamosvojitvenih dni. V njej opisuje dogajanje med vojno v Sloveniji. Tisto, kar pa dela to knjigo posebej zanimivo je to, da je Slivnik eden od tistih, ki spadajo v tako imenovane »bolje obveščene kroge«. Tako iz knjige zvemo, kdaj se je tistega usodnega četrtka 27. junija Milan Kučan tuširal, kdaj si je Janez Janša sezuval čevelj in kaj je med tem počel Igor Bavčar. Zvemo pa tudi, kakšno obvestilo za javnost je skupaj s svojo sodelavko Metko Mencin sestavil predsednik Liberalno demokratske stranke Jožef Školč. V tem sporočilu, ki zaradi posega bolj slovenskega in moškega dela te stranke (Šetinca in Žižka) nikoli ni bilo objavljeno, je zapisano, da morata takoj odstopiti Lojze Peterle in Janez Janša, »ker sta nesposobna in ker sta slovenskemu narodu lagala, da ne bo vojaškega spopada«, in pa da je potrebno »obsoditi grobo kršitev človekovih pravic na strani TO, ker za barikade uporablja civilna vozila.« IGOR, JANEZ, JOŽE Osebno niti nisem presenečen nad Školčevim stališčem, ker sem po njegovih nastopih sodil, da je nekje tukaj. Navsezadnje morajo na političnem prizorišču pluralne družbe biti tudi takšni, čeprav pa se mi po drugi strani zdi, da se ne bi smeli imenovati liberalci. Evropsko liberalno stališče je namreč vse kaj drugega. Čudi me pa, da so mnogi Školčevi privrženci, ki jih poznam. povsem drugačnega mnenja, kar se upravičenosti slovenskega upora tiče. Ti ljudje Janši sploh ne zamerijo, da je dal v začetku tako »neodgovorno« graditi barikade iz osebnih avtomobilov in po njihovi nacionalni drži sodeč hočem verjeti, da tako ne mislijo samo zato, ker avtomobili niso bili njihovi. Tako to stališče kakor zahteva. da naj odstopita Peterle in Rupel, ki sta rekla, da vojne ne bo. pa je bila — takšna oblika zamere pa je očiten in-fantilizem — je logična konsekvenca Školčeve osebe. Zato si ne morem razložiti, kako tb,. da se k Školčevim privržencem štejejo ljudje, ki mislijo o teh rečeh popolnoma drugače. Domnevam torej, da ne gre za racionalne razloge, marveč za emocionalne. Skolc je pac njihov tip. Je mladenič urbanega videza, bled in nekoliko slaboten — vse to je trend, kakor lahko sklepamo po tipih, ki nastopajo v reklamnih spotih. Ženske so se pač naveličale raznih Schwarzeneggerjev. Tudi lendavske ženske, na primer, so sredi tega trenda. Zato so bile, kakor je mogoče sklepati po aplavzu in posameznih vzklikih, na lendavski trgatvi bolj navdušene nad Janšem kakor Bavčarjem. Čeprav je Bavčar prekmurski zet, čeprav je hemingwejevski tip, bradač, ki hodi na ribolov in je izpričan poznavalec vin. Janša pa je vsekakor podoben Školču: je manj podeželski (če odštejemo njegovo nekoliko suburbano naglaševanje in zategovanje vokalov), manj je takšen, kakor da bi prišel iz klasične reklame za marlboro. Je skratka mestni tip moškega, ki prihaja zdaj v modo. Recimo torej, da je modna sodba o politikih, če gre za Igorja in Janeza, povsem umestna in zadeva intimnost državljana/ke. Lendavčanke so pač svetovljanke. Jožeta pa bo potrebno soditi tudi po tem. kar reče. aktualna, tema DRUGA SLOVENSKA REVOLUCIJA ŠE TEČE »Dragi prijatelji, kdo velja za utemeljitelja vaše zakonodaje, bog ali človek ?« »Bog, prijatelj, bog) to lahko z vso pravico trdimo...« (P^ton) Za normalnega državljana, ki spremlja politično dogajanje, se je nenadoma raztrgala tempeljska zavesa. Vse doslej je mislil, da se je že navadil na demokratično življenje »v mladi demokraciji«, kakor se z neslanim izrazom in nekoliko samodo-padljivo imenuje naš kilav politični status. Domneval je da zdaj že lahko prepozna znamenja, ki napovedujejo velike spremembe. Potem pa mu nenadoma znova presolijo njegovo nedeljsko juho, znova mu v ravnodušno gledanje televizije, te sodobne večerne molitve, butne vznemirjenje. Zdaj mu pa spet vdirajo v njegov filmski svet in mu parajo zastor. To reč v parlamentu s temi zakoni o lastnini, pa razlaščenih lastnikih, pa lastninskih zadrug in tako dalje, so nenadoma postavili ob bok tistim »velikim« rečem s plebiscitom in volitvami. In tako smo v Sloveniji že spet v predrevolucionarnem vrenju. Smo namreč pred tem, da sprejmemo kar nekaj zakonov, ki so menda revolucionarnega značaja, ki »bodo za tisoč let«, kakor je zadnjič izjavil neki od pomembnosti trenutkov zanesen razpravljalec, prerazporedili narodovo bogastvo. In mnogim naprtili revščino ter povzročili velikansko krivico, kakor trdi opozicija. Kako lahkonoga in blebetava je pravzaprav zgodovina izrazov. Še do pred kratkim — kaj pa je od tega, nekaj borih let! — se je z izrazom revolucija označevalo samo vse najboljše. Revolucija je bila sinonim za skok v nebesa: buržoazna revolucija, pa tehnična revolucija, da o proletarski revoluciji niti ne govorimo. Z vsakim revolucionarnim obratom je šlo na bolje, še do včeraj je današnja opozicija tako govorila. Takrat je veljalo, da so se z revolucijo, za katero pa niso točno vedeli, kdaj natanko je bila, popravile »stoletne krivice« in tovrstna revolucija naj bi trajala do konca zgodovine, ko bo nastopil, kakor se je sicer govorilo, nikakor pa ne tudi verjelo, komunistični raj na zemlji. Z nastopom tega raja se bo začelo novo zgodovinsko štetje in zavladalo bo carstvo svobode. BLAGA REVOLUCIJA ZA NAZAJ * Takšne blage revolucije, kakršna je ta pred nami, in ki na srečo poteka v parlamentu, pravzaprav še nismo imeli. Vsaj doslej je ta revolucija potekala nekrvavo, padlo je nekaj žaljivk in obkladanj z »rdečimi« in »črnimi«, v četrtek je okrog republiške skupščine krožilo nekaj avtobusov, kakor v tisti srbski »jogurtni revoluciji«. Vse to pa je mačji kašelj v primerjavi s pravo revolucijo. Ona prejšnja, pred pedesetimi ali koliko leti že, je bila krvava in je še dandanašnji neznanka. Še do danes pa se zgodovinarji niso zedinili o tem, če je tisto med drugo svetovno vojno bila revolucija ali pa državljanska vojna. Najprijetneje v vsej štoriji pa je pravzaprav to, da zaradi različnih interpretacij še tega ne vemo, kdaj naj bi to, pa najsibo revolucija ali pa državljanska vojna, sploh bilo. Je bilo na začetku druge svetovne vojne, ko so prvi Slovenci šli v logove, ali pa takrat, ko so od tam prišli? Ali pa še pozneje, takrat ko so začeli nacionalizirati? Danes pa se že v teh dneh, že sredi revolucije zavedamo, da smo v prevratniškem obdobju. Precej tudi po zaslugi ideoloških naslednikov revolucionarjev iz tiste prve, ki se zavedajo, kako učinkovit je strah pred nasilnim spreminjanjem lastništva. Potekajo razprave, okrogle mize in razgrinjajo se predlogi senčne vlade. Prejšnji minister za gospodarstvo kritizira in ironizira vladni projekt lastninjenja, komentatorji sesuvajo vladni predlog in potem se bo nekega velikega dneva D v tej jeseni, mogoče še ta teden, v slovenski skupščini odigralo zadnje dejanje, ko bodo zakon, tako in drugače dopolnjen, sprejeli. Če bo ta dan razglašen kot dan uradnega in parlamentarnega začetka že druge slovenske revolucije v tem stoletju, potem bo mogoče rešiti tudi spor zgodovinarjev o tem, kdaj je bila prva slovenska, to je proletarska revolucija. Revolucija namreč rodi revolucijo, tako kakor se klin s klinom izbija. V tej drugi revoluciji bomo popravljali materialne krivice iz prejšnje, ko je bilo nekaterim odvzeto zemeljsko bogastvo. Zato je z datumom druge, dokončno določen tudi datum prve revolucije. Če bomo imeli srečo, bomo potem nekaj časa živeli brez revolucij. Udar bo pomirjen s protiudarom. OSEMINŠTIRIDESET IMEN IN DATUMOV PRVE REVOLUCIJE Majhna nerodnost v tej zgodovinski rešitvi problema je v tem, da je teh datumov prve revolucije kar lepo število. Našteti so v Predlogu zakona o denacionalizaciji, v tretjem členu, kjer so vsi predpisi z letnicami njihovih objav, po katerih je bila vsem današnjim upravičencem do denacionalizirane lastnine le-ta podržavljena. Vseh predpisov je 48 in prav toliko je tudi datumov njihov vstopov v revolucionarno veljavnost. Prva revolucija ima potemtakem oseminštirideset rojstnih mest in datumov, ki sedajo od leta 1945, ko je izšel Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, ki je bil potem dopolnjen še v več naslednjih letih, do leta 1970, ko je v Uradnem listu SFRJ, št. 14/70 izšlo zadnje dopolnilo Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Tukaj pa je še, v neljubo spominjanje tistim starejšim bralcem, ki so jim bile kot državljanom države s permanentno (po naše: nepretrgano) revolucijo permanentno popravljane krivice, nekaj nadaljnjih naslovov predpisov: Zakon o razlastitvi posestev, ki jh obdelujejo koloni in viničarji; Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam; Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže; Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (revolucija je neizprosno dosledna in gre dalje in dalje ter izganja iz svojih brlogov še zadnje razredne sovražnike! — op. av.); Zakon o zaplembi in o izvrševanju zaplembe; Zakon o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega (plemenskega) in verskega sovraštva in razprtij (!). itd. ZAKONI BREZ BOGOV Uvodni dialog je vzet iz knjige enega od najpogosteje citiranih teoretikov zakonodaje, iz Platonove knjige Zakoni. Človek našega časa bi si v resnici oddahnil, če bi kak bog prevzel odgovornost za sprejemanje tako pomembnih »revulucionarnih« zakonov. Narava države je pač takšna, kakršne so duše njenih državljanov, pravi Platon v omenjeni knjigi. Po drugi strani pa velikost države vpliva na naravo njene zakonodajne ureditve. Če je dr- žava bolj majhna, se njeni posamezni državljani, ki se imajo primerne za zakonodajalce, ves čas nekoliko napihujejoin repenčijo s svojo domnevno pomembnost- jo. Nastopajo drug proti druge- mu in ubogega državljana spravljajo ob pamet, tako da ne ve, komu naj bi verjel. Stari Grki, ki jim je pripada! Platon, so živeli v majhnih državah, še manjših, kakor je naša slovenska. Bili pa so Grki bistri ljudje. Ker so se zavedali, da takšno vzajemno spodbijanje med zakonodajalci vnaša med ljudi nemir in nejevero, saj potem nikdar ne vedo, če je zakone umestno spoštovati, so spoznali, da bo najbolje, če jih pripišejo bogovom. Bogovi so sicer, resnici na ljubo, redko neposredno spisali kak zakon, raje so jih narekovali političnim voditeljem. Krečanom je tako na primer dal njihove zakone kralj Minos, njemu pa jih je povedal sam bog Zevs; Spartancem je določil zakone bog Apolon, ki jih je narekoval Likurgu, znanemu špartan-skemu zakonodajalcu. Sploh je zgodovina polna zakonodajalcev, ki so trdili, da jih je pri pisa- nju zakonov navdihoval bog. Spomnimo se samo starozaveznega Mojzesa ali pa rimskih zakonodajalcev Nume, Pompilija in drugih. Srečni stari narodi, ki se jim ni bilo potrebno mučiti v raznih demokracijah, pa še v revolucionarnih in za tisočletja prelomnih časih povrhu! Mi pa ne samo, da smo brez zakonodajalcev, ki jih je inspiri-ral bog, mi smo celo vsak zase osebno in posamično pred velikansko nalogo. Vsak tisti, ki se šteje za politično bitje, se ob sprejemanju teh revolucionarnih zakonov o lastninjenju oziroma o denacionaliciji in o zadrugah znajde pred debelim kupom papirjev in pred gostobesedno množico razlagalcev, ki bolj ali manj trdijo vsak svoje. Judom pa je Mojzes prinesel postavo tako, da se je za nekaj časa izgubil v puščavo, potem pa je prinesel dve kamniti plošči, na katerih je pisalo vse. »STROKA« NAMESTO ODSOTNEGA BOGA Moteča odsotnost bogov ob pisanju zakonov o privatizaciji, nacionalizaciji in o zadrugah je očitna, kajti kritiki vladnega predloga vseskozi uporabljajo teološko izrazje. Kar je seveda velika sramota za vlado, katere večina članov redno hodi k nedeljski službi božji. Toda bogovi se ne dajo več tako zlepa zvabili v zapletanje o zemeljskih rečeh, pa naj bodo te reči še tako »tisočletne«. Liberalni demokrati tako na primer govorijo, da je šele Demosova vlada dosegla Kardeljevo vnebovzetje, ker je v zakonu o zadrugah samoupravno združevanje dela in sredstev povzdignila do zadnjih višin — kar naj ne bi uspelo Kardeljevim apostolom v prejšnjem sistemu, to zdaj namerava narediti antikomunistična vlada. Kmetje si bodo, takšen je očitek Liberalnih demokratov in sploh opozicije, najprej razdelili tja do 51 odstotkov živilskopre-delovalnih podjetij, nakar si bodo, čisto po kardeljanskem receptu, delili tudi skupne prihodke in dohodke. Tudi očitek, da bog ni sodeloval pri pisanju zakonov o lastninjenju, ki jih je predložila vlada, se oglaša iz vseh govorilnih organov opozicije. Opozicija pa načeloma v boga tako ali tako ne veruje. Zato opozicija takrat, ko omenja boga, misli na stroko. Na ekonomijo, ker je večina vodilnih slovenskih ekonomistov po načelu cehovske solidarnosti stopila na stran razočaranega in odstopljenega prejšnjega podpredsednika slovenske vlade, ki je pripravil svoj Mencingerjev zakon. Njegov osnutek je skupščina na aprilskem zasedanju že sprejela, kar je pomenilo določeno soglasje opozicije in pozicije. Pomenil naj bi tudi določen prag, prek katerega se pri sprejemanju tega zakona več ne more iti, saj je potemtakem faza osnutka že premagana. Zaradi česar je dr. Mencinger na okrogli mizi, na kateri so se soočili na eni strani on, dr. Ribnikar in dr.Rus, na drugi pa minister Umek, dr. Pleskovič in ideolog vladnega predloga dr. Sachs, tudi tako trudil, da bi dokazal, kako vladni predlog nima ničesar skupnega z njegovim osnutkom. Ves dolgi in za slovensko doktorsko trojko klavrn večerje bila to njegova izključna teza. Soočenje pa je pokazalo tudi to, da se strokovnjaki-ekonomi-sti takrat, ko njihova teza naleti na prepričljivo protiargumenta-ciji„ ki je na imanentnem strokovnem področju ne morejo spodnesti, zatečejo v politiko. Kočljivost položaja je očitna. Ko slovenski ekonomisti, zago- Svetopisemski zakonodajalec Mojzes se je izognil mučnim parlamentarnim dvobojeva-njem opozicije in pozicije. Njemu je zakone narekoval bog! (Reprodukcija, Gustav Dore, Bibilija) vorniki protivladnega koncepta lastninjenja, ne premorejo več strokovnih argumentov, začnejo zadevo politizirati. S tem pa končajo prav tam, kjer se nasprotovanje opozicije začenja: opozicija namreč vladi očita, da zakon ni pripravila strokovno, marveč da ji gre pri lastninjenju samo za utrjevanje politične moči. Resnici na ljubo je potrebno dodati, da fronte nikakor niso enotne. Za vladni predlog niso niti vsi njeni ministri, niti celotna opozicija enoznačno ne spodbija vladnega koncepta, Nujno se je torej potrebno sprijazniti s tem, da je pomen ekonomije manjši, kakor bi to nekateri domnevni zapriseženci stroki želeli. Sachs je bil na tisti okrogli mizi že od vsega začetka dokaj odkrit. Rekel je, da je slovenska družba nenormalna, saj je preživljala dobrih štiridesc. let komunističnega gospodarstva in je imela nenormalno gospodarsko vodenje. S svojega desničarskega ameriškega stališča tukaj načeloma ni razlikoval med slovenskim in katerim koli drugim vzhodnim gospodarstvom, čeprav je od časa do časa trdil, da so slovenski menedžerji sposobni ljudje — kar je mogoče razumeti kot njegovo taktično potezo. Sploh pa, tako Sachs, ta družba ni poštena in začeti se mora vseslovenski učni proces, na koncu katerega bomo zreli za kapitalizem. V soočenju zagovornikov vladnega in protivladnega koncepta lastninjenja se je potemtakem dogajalo natanko to, kar je pred kratkim izrekel dr. Bogo Kovač iz ljubljanske Ekonomske fakultete: »Imam izredno paradoksalen občutek,« je rekel, »da je v obdobju po volitvah ekonomska stroka vključena v razreševanje zadev, ki se je neposrendo tičejo manj, kot je bila pod komunistično oblastjo, kar je neverjetno in nenavadno. Izrazito strokovni problemi se skozi parlamentark mehanizme izrazito politizirajo že v začetku, kar onemogoča kakršne koli strokovne argunieP' te r ' t«. Ekonomska stroka je rej vključena na političen način, želela pa bi delovati nadpo®' čno, skratka strokovno. STROKA MORA PRl' ZNATI Dejstvo pa je, da e g „e stroka na drugačen nacu je more biti vključena m pfe. prišel čas, ko bomo m ^nie-dreti še eno mehurjast s stno božanstvo in se sp J ^8 politično realnostjo, t ^pj. stroka bo morala prizn, U poli' kakor ne more delovat ,e. tike, da je brez pohtke koč ni. y Česar se slovenska Itd stroka prav dobro z je ima (slabo) vest. Saj janac!' bi tako krčevito sklic^aia^ je sto strokovnost. Nav a ek0' še do pred kratkim . te de nomskih strokovnjakov -10 žele zagovarjala sam je politični sistem ekonomije. Ob čeme J no dodati, da je to si od si-stenten sistem, ki je . ,Jma, i”1 stema državnega so01?'1 profitu0 pa to napako, da J isteri JeJ omejen. Samoupravni za adi srčiki postkapitahst č nrokoVpj» česar naši ekonomski s sapiO ki še niso za v star^.|, njihov čas še ni napo Medtem Pa bodM«Xda ^5' nekaj knjig Johna My fled W sa - človeka, ki v^P^^mista i* ji-no za 'največjega ekonom »p stoletja, kakor pravi 'j. ven in znan teoretik ek~ keJohn Kenneth GaTbr»it ivSrO vsem zato, da bt ^^van?" {risami, tovrstnega na" gin no^es neekonomist ne morem .jh Ke? v voščiti, ampak ^'.^ekon^i poučil o mestu m vlog jo " (i političnem sistemu. pridn° ekonomisti sicer ves ,. opp sp zdi pa se. da so pod o8 to P njenih političnih okoliši zabili. . do o6 . »Norci, ki so se,Pb{°da sl^j« sti in ki se jim dozde va’resI)jcr sove iz onostranstva, ■ izm j, svoje pritisnjene spaPa' pi^ kar je nekaj let Pre’ m £e „{jO šen akademski .P,s?"'/jamo zi%0' ekonomskih idej prim Jjtjcj, v d p«' postopnega prodiranj jnteres° da se moč ekonomski" več precenjuje.« j o tistil1'(j Kar Keynees tukaj^gn^^ niij so se ugnezdili na ob , »p ,r ne velja tudi za tiste. *edje» Če vlada uporablja " starib ■ f čnosti, o popravljanji resn iVe-nomskih« krivic. P^jLtva,W sluša glasove iz onos tnino uoiit1 čina tistih, ki so JJf1 tvjh sredno odvzeli, je ze :e smPopl njihove življenjske dob nja največjo gostoto sp e-Gesd'11 omenjenih osernin ” jucije daj p«' nov, datumov prve re razlaščencev, ki naj drUge pravila krivica, s° z.e nskih tretje generacije dejan jn,a P )as0 cev. Toda tudi oP0?'^ nastavljena in odprta po®' sjl? ve iz onostranstva, ki J 0„i4 J spremljavi slovenske boj, s jr ke. Zato se boji dr^jj se krivic, boji se lobiji'1'- k|aturc’ t zave in politične e” ki , pa so resnične grožnJ ’. v e" obstajale v preteklo^.^ skem sistemu brez °P še tako čudno slisi. I klicaj L nost v tem spreneveda na strani pozicije. M j, n bil prvi, nakar so iz v|adr>^ ie fa argumentacije v Prlraz-Va .3 e< iavnost- Največ se je govorilo predvsem o zapletu pri imeno-Kllo' r^natelja Gimnazije Frana Miklošiča v Ljutomeru. Ko so se činsk S 1 ° kandidaturi Ozvalda Tuciča na julijskem zasedanju ob-poj e s*upščine, so po glasovanju razglasili, da ni dobil zadostne 'meh* Kasneje Pa se je izkazalo, da tisti, ki so tako sklenili, niso blišk ie namreč na pritožbo Ozvalda Tuciča ugotovilo repu-n< zad ^mlstrstv« za zakonodajo, ki je presodilo, da je v tem prime-|ut .osi;ala navadna večina glasov (nad 50 odstotkov), ne pa abso-IRne f k°' kot velja to po poslovniku SO Ljutomer za volj^ lunkcionarje skupščine in izvršnega sveta. Prvemu pogoju pa je kali "a °menjenem zasedanju več kot zadoščeno. Zato tudi niso ča-odto”? naslednjo sejo zborov, temveč so Ozvaldu Tuciču že izdali Mi" °’ da imenovan za ravnatelja Gimnazije, in to funkcijo je kun Rha^e'»°ilrav^at* z novim šolskim letom. Dosedanji ravnatelj & ihtarič pa je ostal na šoli kot profesor zgodovine. otrošk|a ^ud**3* zadeva se je vrtela okrog imenovanja ravnateljice ščine. ?a v[tca v Ljutomeru. Za to funkcijo so zbori občinske skup-Varstvu ra . kandidatko, ki ni delala najmanj dve leti pri vzgoji in varstvu l^šolskih otrok, kot to zahteva 73. člen Zakona o vzgoji in ^ločiivP^^^^kii1 otrok- Kljub temu je zaenkrat ostalo pri tej b m tako naj bi bilo kar 4 leta (?). ča v p1 Pr* imenovanju vršilke dolžnosti ravnateljice OŠ Janka Ribi-je nam Zanievcih se ni zgodilo tako, kot bi moralo. Skupščina občine obiavjr*C imenovala za to funkcijo svojo kandidatko, ne da bi prej vodj)! ' la'n' razpis, kar bi morali storiti po 37. členu Zakona o za-ravnate]"6 godilo tudi v primeru imenovanja vršilke dolžnosti Uovalj hJ'Ce -na ^iasbe»i šoli Ljutomer. Že lani so jo prav tako ime-in tudi Jez javnega razpisa, kar je skregano z vsako pravno logiko zakonom o zavodih. S . 3, da si občinska skupščina s takšnimi odločitvami kvari nje. p P0 Pedagoških delavcih pa povzroča negodovanje in nezaupa-evec po >domače< to res ne gre! _ Jože GRAJ O socialdemokraciji in možnostih povezovanja strank, ki imajo podoben politični program, je bilo zadnje čase večkrat slišati. Posebno zato, ker nas tudi od drugod, predvsem iz partnerskega mesta Ingolstadt, s katerim ima Murska Sobota nadvse dobre zveze, sprašujejo, kdaj se bo to resnično zgodilo. Izkušnje sodelovanja s Stranko demokratične prenove jih namreč navajajo k takemu razmišljanju. Po njihovem naj bi socialdemokracijo predstavljala le ena stranka, zato težko razumejo, da je pri nas toliko strank s Kam plove socialdemo kracija? Kdo so reprezentativni sindikati? Da se v Sloveniji vse bolj širi sindikalni pluralizem, dokazujejo številna ustanavljanja raznih zvez in konfederacij sindikatov ter sindikatov na ravni občin in v podjetjih. Vendar pa vse te oblike doslej niso bile tudi zakonsko urejene, zato je v pripravi predlog za izdajo zakona o reprezentativnosti sindikatov, kjer bo natančneje določeno uresničevanje sindikalnih funkcij. Ker gre za pomembno novost v naši zakonodaji, ki omogoča, da bodo sindikati poslej pod zakonsko »marelo«, ne bo odveč, če se nekoliko dlje pomudimo pri nekaterih vsebinskih opredelitvah. Po predlogu za izdajo zakona, ki ga je določila republiška vlada, so reprezentativni tisti sindikati, ki delujejo nepretrgoma vsaj pol leta, hkrati pa so neodvisni od delovanja države in delodajalcev. Poleg tega morajo izpolnjevati pogoje za demokratičnost in uresničevanje svobode ustanavljanja in včlanjevanja v sindikate ter se financirajo v glavnem iz članarine ali drugih lastnih virov. Pri tem zakon v ničemer ne posega v organiziranje, včlanjevanje, povezovanje in delovanje sindikatov, določa pa, da pridobi sindikat lastnost pravne osebe z deponiranjem statutov oziroma drugih temeljnih sindi- brez trde roke teiiniško',rz $e marsikomu ni dovolj jasno, da Srednješolskega centra smeritve Murska Sobota z novim šolskim letom ni ^tiostojn r ie 51,0 secna šola. Tako je bilo tudi pred združitvijo ?l' Loče *• ko se je druga šola sicer imenovala Center poklicnih Maj Da n' Pa sta bili tudi fizično, saj sta delovali v različnih stavbah. a ostali po isto streho, ker se drugače niti ni dalo rešiti. Ma je^A ! chmška in poklicna •^rjenopočilo< za-^stitev a161?}1 kadrovskih pre-»ResV Profesorjev. za®nkrat smo lahko Pritožb? x, sai n* bilo nobene je vse delam pa si iluzij, <°trebn0 v redu, saj vem, da je « j name!®- marsikaj postoriti. ^aniza„'^Je vpeljati čimboljšo MoJ^el3 Po strokovnih ne mMSklb kriterijih. Nihče roko n’ da bom to delal s tr-[ti kooa ,otem bi morali nastale. J ki zna sekati ?? sern v ?ega ne bom delal. 15 da ?■' na šoli in mi-H kletnih* Je treba o nerešenih k o nl,Pr,edvsem pogovarja-^o, ker ačah bolje da ne govo-0aia na A6 tudi vodstvo popol-n^j^ra? ran* zaPoslenih Delo ftovon Vrednoteno«, nam je v šmnatelia Povedal v. d. in poklicne »Ada So Obal. Pojasnil nam je p razdelili šolo na 2 (pe-sicer na stroj-V "HonM oddelkov, ter tek-en*. !jsko s 23 oddelki, p. Lih dol. aj Pa dela 76 peda-dv^Sziii avcev. Tako kot na U01Zrtlensk-° tud’ oni prešli na \ nskl Pouk za vse 2. letni-d' d?.6®3 irnajo nekateri zara-iov^° druun'be’ vendar naj pri-V 40 učn 'n sPravi 66 oddel-leh Za obe r kl j'h 'mamo na dr?0do čalf tako da učenci Idi a'i Pa\a 1 n? Pouk tudi po 3 Pt hda ProfZnei® Prihajali v šo-ur pes?rji ne bodo imeli Str« v jeripj so imeli nekateri ^ih mn ,c'.in drugih neu-da®lo Hadai^^rib- Tako se ni k-?ned;i jeYat.i- Ni pa rečeno, ‘zboljšati, in to do?usali jL nasi računalničarji. Predu"10 uPoštevati vsak SW' ‘udi, da VzdXZ„me"ske8a P°uka ne bodo večji SrŽ'sh, so*J* bil° navedeno že v SŽ odloča^enci tokrat neP°" % ,‘ZobratL za Poklme in ne vdli bodo . z®vanja. V strojni Žh ?Oslej izobraže-Nje ’ avto*^! strojne me-Ovai’stfuga mehanike, avtokle-^lo ? k°vinJ v ^ezalce in obde-1ike |°ber r' VP'S učencev je bil Jer ;e /en za strojne teh-Mi H 0& Prijav le za en (V' Sjlnatčnm no 8'edano (in Lendave, ker tudi tam niso mogli oblikovati samostojnega oddelka. Novost pa je oddelek avtokleparjev za izrazito obrtniški poklic. V tekstilnokonfekcijski enoti je bil vpis nekoliko večji, kot so predvidevali, tako da imajo sedaj v nekaterih razredih (zaradi ponavljalcev) tudi 38 in 39 učencev. Vendar je običajno tako, da nekateri čez čas izstopijo in potem je zadoščeno normativom. V tej enoti pa gre za poklice konfekcijski tehnik, šivilja, krojač in pomožna šivilja. Program pomožni tekstilec je posebej namenjen učencem, ki so končali osnovne šole s prilagojenim programom (>posebne<) in je v tem šolskem letu to edini program v Severovzhodni Sloveniji, zato so se vpisali v Mursko Soboto tudi učenci iz občin Lenart, Maribor, Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj. Izobraževanje traja 2 leti, učenci pa si pridobijo poklic pomožna šivilja. Če drugo ne, se tako bolje usposobijo za samostojno življenje. In kako je z zbornico, ki je bila prav tako eden od vzrokov za nezadovoljstvo pedagoških delavcev? »Končno smo jo.razdelili na dva dela, vendar le začasno. Za sestanke ali kakšno strokovno delo učiteljskega zbora prostor ni primeren. Kot je zapisano v elaboratu za razdružitev, moramo ta problem rešiti drugače. Mislim, da mora dobiti Gimnazija do novega leta posebno zbornico.« Jože GRAJ podobno usmeritvijo. Predlagali so celo, da bi se lahko Stranka demokratične prenove in Socialdemokratska stranka združili. Seveda so to le pobude, o katerih pa razmišljajo tudi pri nas. Kot kaže, za zdaj takšnih možnosti ni. Vedeti je treba, da Socialdemokratska stranka sodi v vladajočo koalicijo Demosa, Stranka demokratične prenove pa v opozicijo. Zaenkrat sta ti dve stranki na različnih »bregovih« političnega delovanja, pa tudi spomin na nekdanjo komunistično partijo v Sloveniji je še vedno precej živ. In tega se očitno ne bo možno otresti kar čez noč. Po drugi strani pa je-naša socialdemokracija še vedno zelo mlada, brez kakih večjih izkušenj, medtem ko ima v svetu ogromno privržencev, saj ideja socialdemokracije sloni na socialni državi. Prav to pa je za nas še kako zanimivo, saj se spopadamo z velikimi gospodarskimi težavami, posledica pa je socialni položaj ljudi. In ko malce prelistamo razne programe strank, ki se imajo za socialdemokratske, vidimo, da so si njihove osnovne programske točke zelo podobne. Vse se namreč zavzemajo za tržno gospodarstvo, socialno načrtovanje in kakovost življenja. Prav na teh področjih pa se ne moremo pohvaliti s kakimi večjimi dosežki. Resda je prekratek čas, da bi se izpolnile vse te velike želje ljudi, ki hočejo čimprej pozabiti na revščino, toda ni se mogoče zadovoljiti zgolj z nenehnim ugotavljanjem stanja in krivcev zanj. To bo treba enkrat za vselej odložiti in se obrniti k prihodnosti. Ko bodo namreč uresničeni vsi ti cilji, ki jih poudarjajo ravno socialdemokrati, bo odveč tudi vprašanje, koliko socialdemokracij sploh potrebujemo. Odveč pa bo tudi vprašanje, katera od socialdemokracij naj bo vodilna. Ob tem, da se politični prostor zapolnjuje in da ni več toliko novih strank in strančic, se ravno socialdemokraciji odpirajo široke možnosti za nje-no delovanje. Da bi resnično ustregla potrebam različnih družbenih slojev, ki so se zdaj znašli v stiski, pa je nujno, da se vse bolj prilagodi razmeram, času in prostoru, takrat se morda tudi ideja o združitvi socialdemokratov in prenoviteljev ne bo zdela nemogoča, kot se zdi TUJINA NE DAJE VELIKO KRUHA Zdomstvo in izseljenstvo je del naše zgodovine, saj je tujina vedno takrat, ko je pri nas vladala kriza ter vprašanje preživetja, na široko odprla svoja vrata. V določenih obdobjih so ljudje množično odhajali, saj so za to ustanovili prave urade za »odpravljanje« delavcev. Tudi sedaj je kriza za delo, saj se število brezposelnih v Pomurju nenehno povečuje, vendar ljudje ne odhajajo trumoma. Četudi bi si to želeli, je tujina zaprla svoja vrata in sprejme samo tiste, ki jih potrebuje, saj se razvite dr- kalnih aktov pri republiškem ali občinskem upravnem organu. Tako bodo po zakonu lahko reprezentativni sindikati iz različnih panog oziroma dejavnosti ali poklicev, ki bodo povezani v zvezo ali konfederacijo in bodo delovali na območju vse republike. Na republiški ravni pa bo reprezentativen lahko tudi tisti sindikat, ki je posebno pomemben glede na sestavo svojih članov, denimo sindikat novinarjev, sodnikov itd. Poleg tega bodo reprezentativni tudi tisti panožni sindikati, ki bodo delovali na vsem območju republike, vanje pa bo včlanjena najmanj petina delavcev te panoge. Pogoj za reprezentativnost sindikata dejavnosti je tudi najmanj dvajset odstotkov članstva. Sicer pa bo ustrezne odločbe o reprezentativnosti sindikatov izdajalo republiško ministrstvo za delo. Medtem pa je vodstvo Neodvisnosti — Konfederacije novih sindikatov Slovenije že izrazilo določene pomisleke o predlogu zakona o reprezentativnosti sin- dikatov. Menijo namreč, da se-stavljalcem tega dokumenta ni jasno, kaj »največja reprezentativnost« pravzaprav sploh pomeni in katere so pravice, ki jih imajo samo »najbolj reprezentativni sindikati«. Po njihovem bi uvajanje »ravni največje reprezentativnosti« pomenilo neverjetno zmedo, na vsak način pa veliko škodo, ker bi se lahko pojavilo veliko »najbolj reprezentativnih sindikatov«. Na ta način bi, kot opozarjajo, prišlo do velikih konfliktov in izničenja inštituta »največje reprezentativnosti«. Zgolj za primerjavo z zakonsko ureditvijo zahodnega sveta omenjamo, da ima Francija štiri reprezentativne sindikate, v Italiji zakonodajalec priznava tri reprezentativne. sindikate, medtem ko v Nemčiji zakon poklicnih sindikatov ne ureja. Skratka — dokončna odločitev o tem, koga uvrstiti med reprezentativne sindikate, ne bo nič kaj lahka, prihodnost pa bo pokazala, kdo je imel prav. Milan Jerše Komentar Najprej se je oglasil kmet Meričnjak, potem pa še gospa Lipavčeva zdaj. Milan Jerše iz V letu 1989 so na Zavodu za zaposlovanje urejali dovoljenja za delo delavcev na tujem: 50 za soboško. 14 za radgonsko. 26 za lendavsko ter 9 za ljutomersko občino. Avstrija je takrat sprejela 65 in Švica 34 delavcev. Prihodnje leto je s soboške občine odšlo na delo 149. iz radgonske 28 ter lendavske 45 in ljutomerske 16 delavcev. Švica jih je sprejela 49, Avstrija 182 ter Nemčija 7. Do konca avgusta je iz Sobote odšlo 46 delavcev. Radgone 28. Lendave 34 in Ljutomera 5. Avstrija jih je sprejela 32. Švica 53 ter Nemčija 28. To so podatki o posredovanju pri pridobitvi dela, torej ne povedo, koliko ljudi ta hip deta na tujem. žave že srečujejo s presežkom delovne sile. Nekateri pa vendar gredo, vemo, da so to strokovnjaki, čeprav njihovih odhodov nihče ne spremlja, ter delavci za sezonska dela, za katere ureja potrebne uradniške papirje Zavod za zaposlovanje. Zavodi namreč iz tujine ne dobijo več seznama potreb po delavcih, ampak ponudbe samo za določenega imenovanega delavca. Delo torej lahko dobi samo imenovani in nihče drug, kar pomeni, da si delavci sami prek poznanstev ali zaradi prejšnjega dela izborijo dovoljenje za delo v pristojnih uradih za delo. Zavodi za zaposlovanje jim torej uredijo delovno vizo ter beležijo, kolikim so že uredili potrebne pa-Pirje. Največ ponudb prihaja iz Avstrije, Švice ter v zadnjem času tudi iz Nemčije. To so predvsem sezonska dela, ki trajajo do novembra in se spet nadaljujejo v pomladnih mesecih. Švica sprejema največ delavcev za gradbena dela, Avstrija za delo na kmetijah, v zadnjih letih pa je nekaj medicinskih sester dobilo delo v Nemčiji. Po številkah ni mogoče soditi, da zaradi krize pri nas več ljudi dela na tujem, saj tujina izbira, po tem pa, ker jih dosti potrka na vrata Zavoda in se zanimajo, kako bi prišli v tuje države, lahko sklepamo, da je velika želja za delom, četudi v tujini. Majda Horvat OSEMLETKE SAMOSTOJNI ZAVODI—q V soboški občini je naposled začelo prevladovati stališče, da ne bi kazalo združiti vseh 17 osemletk v skupen zavod, tako da bi potem njegov ravnatelj bdel nad organizacijo in sploh delovanjem vseh šol ter imel pooblastilo, da bi nastavljal pedagoške vodje na šolah enotah. V komisiji za reorganizacijo osnovnih šol in komisiji za osnovno šolstvo so prišli celo do sklepa, da ni potreben niti skupen zavod osemletk v mestu Murska Sobota, ki sedaj še deluje kot Osnovnošolski vzgoj-no-izobraževalni zavod z vršilko dolžnosti ravnateljice Angelo Novak. Vse osemletke v občini naj bi torej v prihodnje, ko bo končan ustrezen postopek, postale samostojni zavodi, podružnične šole pa bodo delovale kot njihove enote. To bo najbrž tudi najboljša rešitev, saj ima vsaka šola svojo posebnost, to pa ne pomeni, da ne bi bilo Koristno sodelovanje in povezovanje. Tako bi se zavodi v okviru občine povezovali v skupnost zavodov kot servis za opravljanje del skupnega pomena, kot so pedagoško svetovalno delo, splošne, Pravn® ? kadrovske storitve, računovod-sko-fiančne storitve ter po ao-govoru še druga dela (npr. so ska prehrana). Skupnost zavoda pa bi bila lahko organizacijska enota enega °d zavodov. Glede na lokacijo bi bilo to-najbrž najustrezneje pri 05 m v Murski Soboti. Reorganizacija pa bo tudi priložnost za premislek o poimenovanju oziroma preimenovanju nekaterih šol. Pojavljajo se namreč pripombe, da so imena nekaterih šol neustrezna, še zlasti tam, kjer so ideološko >obarvana<. Večina tistih, ki so o tem razmišljali, je mnenja, da bi bilo še najbolje, če bi se šole imenovale po krajih, npr. OŠ Grad, OŠ Beltinci, OŠ I M. Sobota itd. To so namreč tudi ustaljeni (>udomačeni<) nazivi. Seveda pa bi bilo zgrešeno, če bi to uredili s kakšnim odlokom ali čim podobnim, temveč mora biti odločitev sprejeta skupaj s krajani in zaposlenimi. Jože GRAJ Najprej k naslovu: kmet Meričnjak z Bukovnice je rekel, naj ga na tisti okrogli mizi ne nazivamo z gospodom. Kakorkoli je to najbrž izrekel v navalu slabe volje, saj se on kot kmet gotovo počuti kot »gospod pod svojim klobukom«, vseeno ne gre, da bi ga zdaj po nemarnem (mogoče) še naprej vznemirjali, zato smo njega naslovili s poimenovanjem njegovega stanu. O okrogli mizi, za katero gre, je kolegica Bernarda že pisala v predprejšnjem Vestniku z nadvse posrečeno izbranim naslovom »Čednin svet stoji, nouri ga pa gor držijo«. To moje pisanje je mogoče razumeti kot nadaljevanje njenega poročila. O tem, kako so se stvari z »blagim turizmom« po tej okrogli mizi razvijale. Za mizo smo sedeli (pa ni bila okrogla, to se samo tako pravi), na njej pa so bile v lepi lončeni posodi lepe papeževa sveče (rudbeki-je). Tako je vsaj domneval pisec tega komentarja. Papeževe sveče so tiste rumene dolgostebelne »rože«, ki rastejo na vlažnih lokah. Tudi v dolini bukovniškega potoka. Od kulturnih rasltin je tem rudbeki-jam še najbolj podobna sončnica. Mi tam za mizo smo nakladali bukovniškim gostiteljem, kako bi jim lahko bilo dobro, če bi se odločili za blagi turizem, kako bi živeli kot gospodje in tako dalje v tem smislu. Sedaj pa imam tebe, tvojih alternativnih črvivih jabolk in bio-sončnic krepko čez ‘ glavo... Pravkar je svoje povedal sociološki biokmet g. Kavaš. Nakar se je dvignil kmet Meričnjak in povedal približno tole: vi vse to pripovedujte komu drugemu, ne nam, gospe arheologinji Savlovi na primer, ki pravi »arheološko najdišče« tistemu jarku tukaj v bukovniški okolici, kamor sem jaz pred leti vsul svoje stare strešne opeke; kakšnemu gospodu Kerecu z ABC Pomurke, ki goji tiste sončnice, ki jih imate vi pred sabo: povejte, koliko olja bo iz teh vaših biosončnic? In tako dalje v tem smislu. Ne vem kako nerodno nam niti ni bilo, nas je pa dobro »zatrifu-no«! Govorili smo nekaj o tem, da pač ta gospod K. še čaka na pravi pridelek, ko se bo (kakor pravijo ga. Krviškova, g. Kavaš, mag. Kral), zemlja pozdravila od škropiv in bo znova v svoji materinski formi. Tako zase pa smo se po tihem tolažili, da so mogoče te sončnice potrgali izpod pazduh listov, da gre za tiste stranske poganjke, ki jim pravimo tudi »pasterki«. Pa jih niso. Vendar pa to ni konec, zgodbe o blagem turizmu. Po prvi predstavitvi Bukovnice, ki jo je predvajala ljubljanska televizija v oddaji Zdravo, so nas obiskali popolnoma neznani mladi ljudje iz Trsta (to je bila mična mlada zamejska Slovenka, super!), iz Logatca in celo iz Slovenskih goric. Spraševali so, kako se pride v Bukovnico, ker da tako zanimivega naselja že dolgo niso videli... Po drugi oddaji pa je, na primer, poklicala gospa Lipavic iz Maribora, ki da bo zdaj v avgustu z družino šla na dopust in da so se odločili za blagi turizem na Bukovnici. Gospa Lipavčeva je seveda intelektualka in najbrž niti ne zasluži slabo. H komu na Bukovnici lahko gre, katere družine sprejemajo goste in sploh, če je še kaj prostora. Rekel sem ji, da vsega tega ni, da se lahko nastani v Moravskih Toplicah in hodi na izlete v Bukovnico ter okolico. Gospa je odgovorila, da bo premislila. Menim, da je ne bo. Štefan Smej 19- SEPTEMBRA 1991 Stran 5 gospodarstvo Po svinje v Kanado Čeprav smo o farmi v Podgradu največkrat pisali kot o »motečem in smrdečem« objektu v občini Gornja Radgona, pa je treba priznati, da je to že nekaj let najbolj uspešna farma v Sloveniji. Pa ne le glede prašičev, ampak tudi glede poskusov reševanja ekoloških problemov. Z direktorjem Ivanom Mlinaričem smo se pogovarjali o razmerah v prašičereji: »Naši objekti so povsem zasedeni, v njih je 23 tisoč prašičev, vendar je povpraševanje tako veliko, da bi jih lahko prodali dvakrat več.« Kaj pa možnost uvoza živali? »To je vprašanje politike. Pri tem ne gre le za nas, ampak tudi za zasebne rejce, ki bodo verjetno bolj prizadeti kot mi. Dvomim, da bo vse tako enostavno. Kaj bodo potem ljudje delali, če bomo vse uvažali, oziroma kako bomo prišli do denarja, da bomo plačali.« Ali prašičereja pri nas ustreza evropskim normam? »Tu se jaz ne bi strinjal. . . ve- PO KAPLJICAH DO DEVIZNIH PRIHRANKOV Ljubljanska banka — Pomurska banka dolguje svojim varčevalcem 97 milijonov mark -r- Razen v izjemnih primerih deviz s hranilnih vlog ni možno dvigovati, izplačujejo se samo tekoči devizni prilivi — pokojnine, rente in osebni dohodki. Banke ponujajo v odkup po 500 mark mesečno z deviznih vlog, v dobrih dveh mesecih je Pomurska banka odkupila od občanov 5,7 milijona mark. -ih letih POTROŠNIK državno podjetje? Ivan Mlinarič: »Politika je te objekte postavila in politika bo sedaj spet morala reči drugače.« Kako zelo je Pomurska banka odvisna od svojih varčevalcev, pove podatek, da je več kot 52 odstotkov denarja v bilnančni vsoti last varčevalcev. Na račun padca deviznega varčevanja se je ta odstotek na koncu lanskega in v začetku letošnjega leta začel naglo zmanjševati, iz znanih razlogov namreč varčevalci bankam niso več zaupali in so začeli svoje devizne prihranke množično dvigovati. Sedaj varčevalci že dobra dva meseca nimajo nobenih možnosti, da bi prišli do svojih deviznih prihrankov, in kot vse kaže, teh tudi nekaj prihodnjih let ne bodo imeli. Dokler ne bo rednega deviznega priliva, ki se lahko ustvari samo z večjim izvozom slovenskega gospodarstva ali z najemanjem posojil, bo banka po kapljicah reševala devizne zagate varčevalcev. Z odkupom deviz od občanov po največjem možnem tečaju in s kupovanjem deviz z vsemi »štucungami« vred, bo banka poskušala varčevalcem omogočiti, da bodo prišli vsaj do neke majhne devizne gotovine. »V igri za sanacijo devizne nelikvidnosti bank so štirje,« pravi Štefan Hajdinjak, direktor Ljubljanske banke-Pomurske banke, »varčevalci, banka, slovenska država in gospodarstvo. Prvi so svoj ceh že plačali, saj so-s tem, ko niso mogli do svojih deviz. zaradi tečaja in inflacije izgubili do petdeset odstotkov. Država mora biti poleg zato, ker je prevzela jamstvo nad deviznimi hranilnimi vlogami. Njena vloga je še posebno izpostavljena v odnosu do Narodne banke Jugoslavije, ki dolguje sistemu Ljubljanske banke 961 milijonov dolarjev, od tega Pomurski banki 80 milijonov, ter pri pridobivanju tujih posojil. Za sanacijo devizne nelikvidnosti bosta morala del svojega dohodka nameniti tudi banka in gospodarstvo, ki je v vsem tem obdobju, ko je tečaj zaostajal za realno vrednostjo, cene pa so zelo hitro naraščale, dobivalo posojila s popustom. V Ljubljanski banki se zavedamo, da je zaupanje varčevalcev v banko močno načeto. V Pomurski banki načelno ne dopuščamo dvigov deviznih prihrankov, v določenih primerih, predvsem ko gre za dolgoletne varčevalce, pa dvige v manjših zneskih omogočamo. Stvari rešujemo po kapljicah, od primera do primera različno.« Verjeti državi, pomeni, zaupati tudi banki. Za devize, ki jih je občan vložil v banko, je prevzela supergarancijo država, ki tudi jamči za te vloge. Če torej banka gre po gobe, je tu država, ki bo prevzela odgovornost, v nasprotnem pa odgovarjata obe strani. Renata Ficko Veletrgovina Potrošnik praznuje 40-letnico obstoja kot največje trgovsko podjetje v severovzhodni Sloveniji in zadovoljna z doseženim, pa kljub vsemu z občutkom nelagodja. V času širjenja zasebnega kapitala in podjetništva čaka to največjo trgovsko organizacijo, ki je v minulih 40 letih skrbela za preskrbo v celotni občini Murska Sobota, tudi v najbolj oddaljenih krajih, podržavljenje. Veletrgovina Potrošnik naj bi po predlaganih zakonih postala državno podjetje. »Prihodnost Potrošnika je odvisna od načina lastninjenja. 17 let sem že vodilni tega podjetja in menim, da bi moralo biti lastninjenje tako, da bodo imeli od tega koristi vsi. Delav-ci ne morejo biti iz tega proce-' sa izločeni, saj so se dolga desetletja odpovedovali dobičku na račun naložb. Lahko bi tudi čisto, mirno živeli, ves dobiček porabili za plače in se ne razvijali,« je razmišljal glavni direktor Potrošnika mag. Jože Kovač. Z veseljem nam navede podatek, da je njegovo podjetje med 300 najboljšimi v Sloveniji na 87 mestu. Poleg vseh novih nfc in trgovin, velikih blagov-trgovskih hiš v Murski Mag. Jože Kovač že 17 let vodi Veletrgovino Potrošnik tudi Merkur, še prej pa se 1976. leta povezali z ABC Pomurko-Leta 1990 je bilo ustanovljeno družbeno podjetje, ki je izstopilo iz sistema ABC Pomurka Največje število zaposlenih je bilo 1120, v zadnjem letu P1 so to število znižali na 970. Le tako so lahko ohranili p®1^- vno enot. SO lanKO oinaHi** r- . poslovanje posame® Večina trgovin na Titovi ulici v središču Murske Sobote je last Potrošnika. Čigave bodo stavbe in čigave trgovine čez nekaj let? liko sem potoval po svetu in videl rejo drugje. Lani sem bil na primer na Nizozemskem, ki je velesila pri vzreji prašičev. Letno vzredijo 23 milijonov prašičev in meri 36 tisoč kvadratnih kilometrov. Slovenija vzredi letno 600 tisoč prašičev, meri pa nekaj čez 20 tisoč kvadratnih kilometrov. Seveda pa je tam drugačna pokrajina, tam imajo velike farme, enodružinske kmetije. Način vzreje je pri njih podoben kot pri nas, le da niso v bližini naselij. Ekološki problemi in počutje živali — to so drobne stvari, to lahko še rešimo.« Zakaj boste uvozili 73 plemenskih živali iz Kanade? »Na tem področju se želimo razvijati, zato bomo uvozili svinje iz Kanade. Do sedaj se je z vzrejo plemenskih svinj ukvarjala farma v Nemščaku in ta je tudi uvažala. Drugi nismo mogli, ker so bile takšne in drugačne zahteve. Želimo povečati obseg in kakovost našega dela na tem področju, zato bi uvožene plemenske živali izboljšale čredo, osvežile kri. Te pasme so sicer že v Sloveniji, vendar so jih uvozili iz Švedske. Plemenske živali bodo potovale dva dni, najprej z letalom do Frankfurta in nato naprej s tovornjakom. Cena je enaka, kot če bi jih uvozili iz Švedske, okrog 4 do 5 milijonov dinarjev. Moramo misliti na to, da bodo preživeli le najboljši — kakšne vrste lastništvo bo, to sploh ni pomembno.« Ste pri načrtovanju razvoja farme mislili na nujnost razseljevanja prašičev? »Delno je tudi usmeritev v razseljevanje prašičev s farme in povečano rejo plemenskih svinj in merjascev vzrok, da smo se odločili za uvoz. Nori bi bili, če ne bi mislili na selitev, vendar pa smo uspešno podjetje, jaz pa ne morem delovati proti svoji firmi. Ko bo kdo napisal, da je to zahteva vlade, bomo ukrepali. Racionalizacija bo potrebna v vsakem primeru. Ce bo farma do konca razseljena, bo ostalo brez' službe 15 ljudi.« Bernarda B. Peček Ovdovela Agata Skorajda smo se že navadili na opuščeno, a novo zgradbo, ki so je pred tremi leti začeli graditi na mestu nekdanjega gostišča Črni les. Ko se peljete po cesti od Lenarta proti Mariboru, stoji desno, pred gozdom in nasproti jezera. V daljavi se dviga v višave mogočen grad Hrastovec. Kot kaže, pa so bili to tudi edini aduti, na katere so Lenarčani računali, ko so se odločili za tako veliko naložbo. Vendar pa gozd, lepo okolje, jezero in grad niso dovolj; samo zaradi tega in zaradi novega hotela Lenart ne bo postal turistično središče v Slovenskih Goricah. Poleg tega jim jo je zagodla tudi politika — če bi lahko dobili vsaj še nekaj denarja za manj razvite, bi hotel vsaj dokončali in ga laže dali v najem. Tako pa sedanjo nedograjeno Agato lahko primerjamo le z nedozorelo lepotico, ki je poleg vsega prehitro ovdovela. Hotel Agata še ni dograjen, pa je že menjal lastnika. Kljub temu je položaj še vedno nespremenjen — nič se ne gradi, nič se ne podira. Naročnik gradnje in optimist, ki je verjel v turistično prihodnost lenarške občine, je Agrokombinat Lenart. Ko so usahnila republiška sredstva za manj razvite, so sprevideli, da sami ne bodo zmogli dokončati začetega in so začeli iskati soinvestitorje (da bi sovlagali v obliki notranje opreme ali podobno) kasneje pa tudi partnerie in dru- Agata je menjala lastnika, ne pa tudi podobe, ki je že tri leta nespremenjena. žabnike. Šest ali sedem interesentov je bilo zelo resnih, in če bi bili vsaj malce ugodnejši časi... Tako pa je Agrokombinat Lenart ugotovil, da bo bolje, če se ukvarja le s kmetijstvom in sadjarstvom, hotele pa prepusti najugodnejšemu ponudniku. Pred tremi meseci je tako postalo lastnik hotela Agata GP Grosuplje. Gradbeno podjetje je bilo tudi največji upnik, kajti opravili so vsa gradbena dela, ki še niso bila v celoti plačana. Agato so torej dobili za plačilo obveznosti, ki jih je imel Agrokombinat Lenart zaradi opravljenih del. Ko bodo hotel prodali naslednjemu kupcu, bo Agrokombinat dobil 8 odstotkov od plačila. Grosupeljčani imajo menda kar dva resna kandidata za nakup, kakšna bo usoda hotela Agata, ki zvesto čaka na pomoč (in vmes tudi propada), še ni znano. Ironija usode — tako kot ni imela sreče v življenju prava Agata, tako tudi ne hotel, ki nosi njeno ime. Mogoče pa bi mu morali izbrati drugo ime? Verjetno ne bi pomagalo; rešilo bi ga le, če bi ga prestavili v času in okolju. Bernarda B. Peček Soboti, Beltincih in Moravskih Toplicah imajo tudi 59 stanovanj, 33 postelj v počitniškem naselju v Rovinju, 7 apartmajev na otoku Pagu, 7 počitniških prikolic in lastno družbeno prehrano. 6 manjših podeželskih trgovin so že dali v najem, kajti velikemu podjetju so prej v breme kot korist. Njihov končni cilj so veliki marketi z zelo pestro izbiro blaga; torej ne specializirane in manjše trgovine, te bodo prepustili vse številnejši zasebni konkurenci. (»Nikoli ne veš, kdaj bo spet kdo odprl v dnevni sobi trgovino.«) Za nadaljnje poslovanje so si zastavili nekakšna zlata pravila: zracionalizirati delo, tako da bo edino merilo dobiček; ohraniti promet na sedanji ravni ali ga celo povečati; specializirati in posodobiti grosistično dejavnost; izkoristiti vse ugodne možnosti za odpiranje novih prodajnih centrov, samostojno ali skupaj z domačimi in tujimi partnerji. Potrošnik je bil ustanovljen 1. junija 1951. . leta kot podjetje z 51 zaposlenimi; za nadaljnji razvoj je bilo zelo pomembno, da so povezali vsa manjša trgovska podjetja v občini Murska Sobota, leta 1978 so kot zadnjega vključili Potrošnik ima danes 8 specializiranih grosističnih skladišč, 4 blagovnice in 11 marketov ter trgovin v mestu Murska Sobota in na podeželju. »V štiridesetih letih poslovanja nikoli nismo imeli blokiranega žiroračuna, delavci so dobili plačo tisti dan, kot je bilo dogovorjeno, in nikoli nismo prebolevali travm, ki so tako značilne za gospodarstvo,« Je povedal mag. Jože Kovač. K” smo ga vprašali, kakšno plač° ima in ali je res, da ima (po govoricah) kar 120 tisočakov plačo, je to zanikal in dejal, 09 ima plačo po menedžerski pogodbi in kriterijih Gospod^' ske zbornice Slovenije in Je ■5,5-krat večja od povprečnega osebnega dohodka. Dejal PaJe tudi; »Delavci bodo morm1 spoznati, kdo jih pametno m modro vodi in kdo tako, da bodo že čez nekaj mesecev na cesti.« Veletrgovina Potrošnik, ki J® še vedno med največjimi groš' sti v severovzhodni Sloveniji bo v prihodnje usmerila svoj grosistično dejavnost v °skr s prehrambenimi izdelki, agr opremo in pijačami, P16 ko ima z usnjem, tekstilom gradbenim materialom P0® tje, ki živi le od trgovine, P . več stroškov in premalo do čka. Poleg lastninjenja in vse bolj grozečih napovedi o državne" podjetju pa jih skrbi še nekaj — vračanje premoženja zgradb, ki so sedaj v °bč,np lasti, nekdanjim lastnikom-1 trošnik plačuje najemnino o" čini za trgovine Galanterij , Kemikalije, Sayonara, MOJ Moda, Novost, Železotehna' Tehnopromet. Prav vse mam trgovine so v središču Sobote, torej na najboljših P dajnih lokacijah. Ce bodo 1 li novi-stari lastniki boljše P nudnike za najem lokalov, 50 ljudi ostalo brez službe- Bernarda B. Pe^ TUDI LENART V ISTEM KOŠU ~ d 1° Lansko leto je bilo za lenarško gospodarstvo še dokaj uspešno; letos pa se je tudi pri njih vse le^i vi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Avgust Zavernik. Lani je bil povprečni pad iH11 f nje v Sloveniji že 15-odstoten, v Lenartu pa le 8-do 10-ostoten. Letos je drugače: kovinskoprede10 ^^jste*’ strija posluje le z 60 odstotki zmogljivosti. Ne gospodarstvo in ne občina ne dobivajo več posebni katerimi je republika v preteklih letih pomagala nerazvitim. »Zdaj smo pri republiki vsi v enem košu, nobena občina ni drugačna. Naš proračun je zelo majhen. Do leta 1993 je celotna občina-še obravnavana kot manj razvita, po letu 1995 pa bo v prehodnem obdobju. Denarja nam zmanjkuje na vseh področjih. Za pridobitev sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij smo prijavili program komunalne ureditve in gradnje čistilne naprave. Računamo na kakih 15 milijonov dinarjev. Menimo namreč, daje ureditev infrastrukture za lenarško občino najpomembnejša,« je povedal Avgust Zavernik. Nova vlada lenarške občine si je posodobitev in obnovo 60 kilometrov cest zadala kot svojo najpomembnejšo nalogo že na začetku mandata. Do sedaj jim je uspelo obnoviti 35 kilometrov cest. Tudi občina si pomaga z raznimi posojili, pri vsem tem pa so jim v veliko pomoč sredstva, zbrana s samoprispevkom. Lenarška občina je namreč ujela zadnji vlak — tik pred spremembo vlade so sprejeli novi program občinskega samoprispevka. Zaposleni ga plačujejo v višini 2,3 odstotke. 40 odstotkov zbranega gre za obnovo osnovnih šol, ostalo pa za urejanje cest. 10 milijonov dinarjev prispevajo tudi občani sami. Načrti lenarške vlade, prejšnje in sedanje, da vsa Avgust Zavernik, predsednik IS SO Lenart krajevna središča razvijejo in povežejo z Lenartom, bodo kmalu uresničeni. Vsaj v nečem je Lenart na prvem mestu v Sloveniji, kar je seveda posledica pospešenega dela na tem področju — po številu telefonskih priključkov je Lenart prav na vrhu. Prihodnost lenarškega gospodarstva je tako negotova kot v marsikateri drugi občini. Izvršni svet ne more ukrepati, čeprav dobivajo pritožbe (upravičene ali ne) iz dneva v dan. Lahko le pomagajo dobiti delovno mesto — tako so sofinancirali 40 delovnih a mest pri zasebnikih " a ki/? skušajo najti delo za 3 jie ga primanjkuje. Venu« nje ni vedno pametno\ 0 vlada namreč danes žaluje odločitev, da pr . c«5, nalno ureditev 50 Par^fltrOv% domačemu podjetju bi0*; Podjetje ima že nekaj skuPj, ran žiroračun, 'Lj dolg znaša 260 nost podjetja pa J pb sGj-zgolj na 110 milij0.^tu® st l li,« je še povedal A e „|t nik. ,4a P' . Bernard > Stran 6 VESTNIK, 19. SEPTEW^ prihaja zadnji čas, da se naučimo učenja Ključ do uspeha sta učenje in prilagajanje. V prihodnosti Evrope in mem Mi Slovenije ne bosta najpomembnejša širitev podjetja in njegova ki erla'na ,er finančna rast, temveč predvsem sposobnost prilagajanja, pa bo v veliki meri odvisna od sposobnosti učenja. To dokazujejo šte-□ ?! usP«hi azijskih držav in njihovih podjetij, ki temeljijo prav na pri-še nove8a znanja. Slovensko gospodarstvo preživlja hude čase in . uJsi mu se obetajo, prav znanje pa je tisto, ki je lahko v veliko pomoč s? ^magovanju sedanjih gospodarskih zagat. Tom Peters, ugleden pi-iim Za Posl°vneže, je pred kratkim dejal, da je podjetniška misel-tv Sloveniji bolj razvita kot na primer v srednji ali vzhodni Evropi, nie°bSta^a ozpa elita izobraženih poslovnežev, težave pa so v izobraževa-m„'n.ce'0*ne delovne sile. Osnove računovodstva in trženja bi po Petersu ral razumeti in se jih naučiti vsak. vst • a° Pomuirski možganski trust spremlja načelo, da je diploma le niinfn,ca Za VS*°P med najboljše in najrazvitejše in da preživetje med 1 1 zagotavlja le stalno pridobivanje novega znanja in prilagajanje? intervju SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO JE VELIKO JUNJ CENJENO KOT JE VREDNO Sedemtedenski tečaj za mlade Milne delavce na Brdu pri Kra-nju je obiskoval Andrej Kepe, di-Plomirani inženir, ki je v lendavski Nafti zaposlen kot vodja Pe-ttokemije. Pravi, da je pri nas znanje veliko manj cenjeno kot )l: vredno. »Seminar na Brdu °cenjujem izredno pozitivno, Prinesel mi je mnoga nova in po-rittnbna poznanstva ter vpogled nekatere zadeve, ki ti jih fakulteta ne da in se tudi v praksi red-srečujemo z njimi. Menim, da 0 seminarji na Brdu tisti, ki oddajo pot v Evropo, še posebej, e se bo uveljavila naslednja ?°Pnja študija - MBA. Je pa v . nveniji znanje zelo drago. Že-eno, finančne možnosti pa ..utgo. Ce te na seminar ne pošle Podjetje, si ga mladi delavec taL?10re privoščiti. Iz svoje plače . snega in podobnih seminarjev sposoben financirati. NEM!rNJEM TUDI letih?? Sl?venij' šele v "?> nien pr'd°biva na pomeri ekon' -°r Klinar, diplomira->Orja v Mrn,st> Pomočnik direk-Jar Za mi?n' 'ndustriji. »Semiti zarn ‘'ne delavce na Brdu je rij je j,;, sv°jevrstna osvežitev, [rim 7 v.Primerjavi s fakulte-rijen. c"anJem“Zredno poglo-|PlošniheS,tavljen Je bil iz nekaj astnin„. tern’ Znance, politika, Ivanin a zakonodaja, v nada-Nše, Pa s? bile teme konkret-aja'e so na mikro, y SnguA. °. raven. Seminarje bil Ir il da"? ve"k poudarek pa h • da .■ nk.,°municiranju. Me-i Prav t ' 0 t0 ze'° dobro, saj Nism e.,sPosobnosti manjka-osv°Jili zat0- ker 2 riam0 1 be-trzno okolje, ki ga Pa Ka • e hočemo vanj vstopi-? nanj 'e.Potrebno spoznati in S ?riprav'ti. Danes je iz-?’ ,saj So membno izobraževati či hov’ 3 v'diku nove struktu-? reagiran°dnosi’ drugačen na-> v do|o» i.® na določene stvari k^nje : "'51 situacijah. Izobra-k ^Or je Slcer drago, vendar 'v°- N? draS°’ Je tezko do-Jo^ni:?hodu ne govorijo, bit' risti m dra£°' Tam se tehta- od h r°Ški’ Prve morajo P°temJe na- tej, Tisti, . 4 S°lah O, mish’ da bo P° 'esPlošnZ' seminarjih, dobil o veljavne recepte, se P°Murje------------------- ena spet ljudska, tri pa ŠE DELAVSKE UNIVERZE _ ____ _ _ _ _ __ _ __ ___________ l?n°sti ? .Pogledal v zadnji številki našega tednika, kakšne d°kaj a'° odrasli za izobraževanje, je lahko ugotovil, da so-vPestrel Pa tudi to, daje v Murski Soboti spet Ljudska lis,) ka u p.reostalih pomurskih občinah pa so še obdržali naziv rim'Sabljan"1VerZa' Ampak te ustanove res niso namenjene samo Jim k? Pač v" de'?vcev> temveč tudi kmetom, gospodinjam, mla-ri>o trebSem’k' b' s' radi pridobili dodatno izobrazbo, ne da bi . a redno obiskovati to ali ono šolo. nm? delu je postal v sedanjih časih za marsikoga eksi-hja a aPo.slit " ed'na možnost ohraniti oziroma zagotoviti si mož-eda|je v®; Hkrati pa postaja ob naraščajočih stroških življe-Po ^hiensk6^6 finančno breme. Žal Ljubljanska banka ne nudi 6 m Posojila s 75-odstotno obrestno mero z odplačilna J ^Urs](aeQecev> temveč so obresti kar 187 %. Pri Ljudski uni-dij _ -sobota kljub vsemu upajo, da bo dovolj kandidatov '5.0nnO^ke f.?ddelku Ekonomsko-poslovne fakultete in oddelku ^i s?'^0 ozi U'tete ~ vzgojitelj predšolskih otrok. Vpisnina je ZdirOtna '5-000,00 dinarjev za jesenski semester. Tistim, Sk' izobr. ? Previsok izdatek, morda v tolažbo pojasnilo, da Sevanja sodijo med davčne olajšave. moti. Tu se pridobi ogromno znanja, to pa je potrebno prenesti v firmo. Vsako podjetje pa je svet zase, ima svojo specifično kulturo in filozofijo, zato je potrebno najti praktične oblike, da se to znanje prenese. Znanje pa prinaša s seboj tudi nemir. Povzroča ga razlika med tem, kaj te učijo in med tistim, kaj velja v praksi. Potrebna je velika vztrajnost in potrpežljivost, da se to znanje uveljavi. V Mesni industriji stremimo za tem, da se čim več delavcev izobrazi. Dober me-nežer je lahko uspešen na svojem področju, če pa se ne izpopolnjuje, izpade iz igre. V podjetju, kjer je 1400 zaposlenih, mora biti 20 do 30 sposobnih menežerjev s poglobljenim znanjem, da se lahko vse funkcije v podjetju pokrivajo. ZA ZNANJE NI NOBENA CENA PREVISOKA Vladka Hradil-Barbarič. diplomirani živilski tehnolog, vod- ja tehnološke priprave v Mesni industriji meni, da za pridobitev novega in poglobljenega znanja ni nobena cena previsoka. »Eden najpomembnejših seminarjev, ki sem jih obiskovala v zadnjem času, je bil sedemtedenski seminar Vodenje poslovnih procesov v centru Brdo. V podjetju smo se odločili, da bomo glede na to, da smo v fazi reorganizacije, strokovni kader izpopolnili ne samo ozko, ampak širše. Namenoma smo na seminarje in izobraževanje pošiljali določene ljudi, ki bi po novi organizaciji podjetja zasedli predvidena delovna mesta. Seminar je potekal v nemščini, zajeta so bila različna področja od financ do komunikacij. Dobili smo ogromno znanja, ki smo ga na koncu s pismenim izdelkom in zagovorom v tujem jeziku tudi morali preveriti. Izobraževanje je danes nujno potrebno, to je investicija na dolgi rok. Ne glede na ceno, bi si seminar, za katerega bi ocenila, da je za moje strokovno znanje strateškega pomena, plačala tudi sama.« Renata Ficko Da bo preživela, potrebuje mlada slovenska država sposoben menedžment. Kakšna je njegova vloga? »Točno je, kar ste rekli. Mor-■ da se naša vlada tega zaveda, vendar ne ukrepa tako. Moram reči, da je postavljanje in odstavljanje direktorjev na način, ki je sedaj v praksi, nesprejemljiv in ni v skladu z nobeno stvarjo, ki jo pri nas učimo. Mi namreč učimo, da je človeka potrebno izobraziti, da ga je od fakultete naprej potrebno peljati skozi vse mogoče študije, da je njegovo kariero potrebno načrtovati, če želimo dobiti sposobnega in izobraženega menedžerja. Vsako podjetje mora imeti vsaj deset takšnih izobraženih menedžerjev in med njimi morajo izbrati tistega, ki je najbolj zagnan, ki je najbolj sposoben, ki ima največ neke osebne karizme, ki zna pritegniti sodelavce. Ni dovolj, da veliko znaš, moraš biti predvsem človek, ki zna posredovati svoje ideje in prepričati ljudi o svoji viziji in strategiji. Če pogledam svoje lastnosti, je pri meni najpomembnejše to, da vem, kaj hočem, da mislim pozitivno, da zmorem vse, da nič ni nemogočega, in imam strašno motivacijo in veliko fizične energije, da vse to izpeljem. Skratka, hočem. To našim gospodarskim strokovnjakom manjka, nobena šola tu ne pomaga, to mora biti v človeku, njegovem talentu, življenju. Ko sem se pred kratkim, po treh mesecih, vrnila iz Amerike, sem mislila, da je naša lastninska zakonodaja že kaj naprej, vendar sedaj vidim, da okvir lastninjenja še ni pripravljen, da direktorji še sedaj ne vedo, kaj in kako, da še vedno nimamo teh »bordov« oz. svetov nadzornih odborov, ki naj bi imenovali direktorje na osnovi profesionalnih kriterijev, izkušenj in opravljenega dela. Samo ti kriteriji veljajo, vsi drugi so zame totalno irelevantni.« ‘ Številni očitki gospodarstva letijo na podržavljenje in tudi imenovanje upravnih odborov s strani vlade. Očitajo, da kriteriji za članstvo v teh odborih ne bodo znanje in sposobnost, ampak strankarska pripadnost? »Seveda! To je to, kar sem rekla že prej, da vlada nima tukaj koga in kaj imenovati. Če je podjetje nacionalizirano, vlada lahko imenuje kakšnega predstavnika v odboru, vendar je to vse. Odbori morajo biti drugače sestavljeni. Mislim, da gre pri nas za nacionalizacijo in ne privatizacijo, kar smo pričakovali. Jaz razumem pojem privatizacije zelo široko. Če rečeš, da je vse privatno, tb ni samo to, privatizacija pomeni, da se resnično določi lastnik. Če bo vlada tisti lastnik, res ne vem, kdo je v njej pristojen, da se bo ukvarjal s tem imenovanjem. Vlada naj ima vpliv na gospodarstvo, tega ne zanikam, vendar pri strateških opredelitvah, v kakšni smeri se bo država razvijala. Vlada naj se ukvarja z zakonodajo in raznimi olajšavami za gospodarstvo, ki ga naj pelje v smeri, ki še ji zdi najboljša in najučinkovitejša. Sedaj se vtika v vsako malenkost, strateškega koncepta razvoja pa nimamo. Moram reči, da sem zelo razočarana nad tem, da se pri nas ne upoštevajo osnovna načela kulturnega obnašanja. To pa je zelo pomembno, če hočemo priti v Evropo. Tam balkanski standardi ne štejejo.« Pred kratkim mi je sposoben podjetnik dejal, da smo vsi skupaj pravzaprav še veliki socialistični otroci. Da tako na nas gleda tujina in da nam tuji poslovneži zaradi dobre vzgoje tega ne povedo na glas. Z velikimi koraki želi mlada država Slovenija vstopiti v Evropo in biti pri mednarodni delitvi dela. Ali imamo dovolj znanja? Ali je to znanje takšno, ki ustreza evropskim standardom, glede na to, da jugo tržišča ni več, da balkanska komerciala, ki je predolgo gospodarila in zavirala razcvet tržišča po mednarodno priznanih tržnih zakonitostih in načelih, v Evropi nima kaj iskati? Smo dovolj sposobni in podjetni, da mladi državi zagotovimo ne le gospodarsko preživetje, ampak blaginjo, in ali se zavedamo, da je poleg kapitala le še znanje tisto, ki odpira vrata, na katera že tako dolgo trkamo? Odgovore na ta vprašanja smo iskali pri Danici Purg, direktorici Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju. »Ne samo, da nam ne povedo, tudi ne investirajo. To je pa druga resnica. Resnega >biznisa< ne moremo skleniti, razen na osnovi velikih prijateljskih vezi. V Sloveniji že imamo generacijo mladih direktorjev, čez 100 jih je, ki so se šolali tudi pri nas, vendar bi jim morali dati pomembnejše naloge in jasno opredeliti njihov položaj.« Kakšni so cilji pri sestavljanju »učnih programov« v šoli na Brdu? »Pri tem najprej gledam na to, da mora biti stvar koristna, uporabna. Ko sem se vrnila iz ZDA, sem glede na to, da se je položaj spremenil, takoj dopolnila naše Danica Purg, direktorica Centra Brdo programe. Črtali smo seminarje kreativnosti in inovativnosti, ki so sicer zelo pomembni, in vpeljali seminarje, po katerih je bilo veliko povpraševanje — seminarje o nadzornih odborih, financah ... Bistveno je zadovoljiti potrebe gospodarstva. Drugo vodilo naše šole je, da je samo najboljše lahko dovolj dobro. To pomeni, da predavajo samo najboljši profesorji s potnim listom, da za vsako stvar v tistem trenutku najdem tisto, kar je najboljše. Tretje vodilo, ki postaja vedno pomembnejše, je, da seminarji ne smejo stati preveč, in četrto internacionalizacija. Del moje Kakšne so značilnosti programa MBA na Brdu? To je v prakso usmerjen program, namenjen poslovnežem, ki so že na položajih in nimajo veliko časa. Zasnovan je mednarodno in brezkompromisno po načelih, ki veljajo za najboljše tovrstne šole po svetu. Zasnovan je modularno, z vmesnimi obdobji, ko se udeleženec vrne v svoje podjetje. Modulov je šest. Trije so temeljni in zajemajo osnovna menedžerska znanja in veščine. Osrednja modula pa sta nekaj posebnega. Poslovanje v novih razmerah v Evropi je tema, ki je »in«. Cilj programa ni niti izobrazba za analitika niti za prodajalca, temveč za vodjo. Poudarjajo človeški dejavnik, komunikacijske veščine, sposobnosti za pogajanja, nastopanje v javnosti. Slušatelje skušajo naučiti množico podrobnosti, ki so pomembne za uspešno vodenje in tudi organiziranje lastnega dela. Kar 80 odstotkov profesorjev prihaja s tujih univerz ali podjetij, saj so tuji strokovnjaki precej bolj vajeni dela s takšnimi metodami in so bolje usposobljeni za dinamično delo s slušatelji. Z uspešno sklenjenim programom MBA na Brdu so odprta vrata vseh svetovnih univerz za pridobitev doktorata. strategije je, da šola na Brdu mora postati osrednja izobraževalna ustanova za menedžment v prostoru Alpe-Jadran. Nov položaj in evropska realnost bosta to mojo strategijo samo še pospešila. Tu povezujem stroškovni vidik z internacionalnim. Če odprem pododdelek šole nekje zunaj, potem laže organiziram cenejše, vendar prav tako kakovostne seminarje za domače strokovnjake. Že sedaj imam na Brdu več kot deset odstotkov tujih predavateljev, kar je velik kompliment, saj se Evropa še vedno ni znebila predsodkov.« Center na Brdu deluje dobrih pet let. Ali tudi za Slovenijo velja evropsko pravilo, da imajo ljudje iz dobrih šol praviloma sijajne kariere? »Tačas nimamo podatkov o tem, kje so naši ljudje. Bomo jih pa kmalu zbrali. Imamo čez 100 diplomantov, torej strokovnjakov, ki so bili na večtedenskih seminarjih, in prvo generacijo menedžerjev z MBA-ja. To pa je že podatek, ki nekaj pove. Vem, da so nekateri naši slušatelji direktorji uspešnih firm, da jih več vodi velike oddelke v farmacevtski industriji . . . Vem tudi, da imajo slušatelji naših postdi-plomskih seminarjev veliko ponudb tujih firm, vsi, ki so končali MBA, zasedajo pomembne položaje.« Z znanjem do uspeha. Kakšen pomen znanja za doseganje gospodarske uspešnosti? »Mislim, da najpomembnejši. Najvažnejše je znanje. V slovenski in tudi drugih socialističnih državah je ogromno znanja in to je naša prednost, ki pa je ne znamo izkoristiti. To bi lahko veliko bolje vnovčili, če bi bili naši menedžerji podjetnejši in agilnejši. Slovenci smo zelo željni znanja, saj smo radovedni ljudje. Menim, da bi v teh razmerah naša vlada morala narediti to, kar je naredila avstrijska, ko je poslala 2000 Avstrijcev študirat na najboljše šole po svetu. To je bil pravi bum. Za nas bi bilo dovolj, če bi jih poslali iskat znanje dvesto, ob tem seveda, da bi zliberalizirali gospodarstvo in dali možnost za pretok znanja. Iz nacionalne državice moramo postati malo večje mednarodno mesto, ki bo imelo veliko znanja, ki bo reagiralo za vsako zadevo in bo vse stvari pripeljalo do perfekcionalizma. Če bi bila jaz menedžerka v Moravskih Toplicah, bi v tednu dni spremenila hotel Ajdo.« Če bi bili menedžerka velike slovenske firme, kako bi rešili dilemo — ali vložiti v šolanje obetavnega menedžerja 16.000 mark ali za ta denar izšolati štiri na povprečnih univerzah? »Ne enega na najboljši šoli, jaz bi poslala štiri oziroma deset in potem med temi izbrala najboljšega za vodilno mesto. Vsak generalni direktor bi moral imeti v svojem timu vsaj deset sposobnih, ki lahko prevzamejo njegov položaj. Jaz že sedaj mislim na svojega naslednika, dva sta, ki ju za to šolam, pošiljam po svetu in izobražujem.« Še pred kratkim je bilo mened-žerstvo v Sloveniji tabu tema. Sedaj se je razbohotilo, tu je že pet inštitucij, ki se ukvarjajo s tem šolanjem. »To je danes pač moderno, druga resnica pa je, da to od nas terja Evropa. Je pa še tretja resnica. Res je, da imamo v Sloveniji pet centrov za šolanje menedžerjev, res pa je tudi, da pri nas vsak dela vse. Vsi hočejo imeti študij menedžerstva. Načelno nimam nič proti temu, povsod se lahko kaj naučiš, pričakovanja od teh šol pa so različna. Npr. Šola za organizacijo v Kranju je zreproducirala okoli 5000 organizatorjev, organizacija pa je bila na psu. Nočem ocenjevati drugih šol, kot sem že rekla, prav je, da so, prav pa je tudi, da so med njimi elitne šole, kjer se znanje sprejema v tujih jezikih in kjer lahko računaš, da boš s tem znanjem, ki si ga pridobil na tej inštituciji, povsod uspešen.« Tega, da znanje odpira vrata, se vsi zavedamo, tudi tega, da je zelo pomembno. Pa vendar, ko ne bo za preživetje, ne bo tudi za šolanje. »Veste, to je že dalj časa navzoče. Tista podjetja, ki so slaba in imajo malp denarja, ga za znanje ne uporabljajo. Pravijo, da je potrebno najprej zaslužiti za kruh. Jaz pa pravim drugače. Izobraziti je potrebno enega ali več, ki bodo znali zaslužiti za kruh. Tiste firme, ki so dobre in ki se zavedajo, da je znanje potrebno, in so zaradi tega tudi uspešne, slušatelje pošiljajo. Ni pomemben denar, pomembno je hotenje direktorja in njegove ekipe. To je moja izkušnja. Tudi sami ponujamo štipendije, samo da pridejo mladi strokovnjaki, pa jih ni blizu. Torej ni težava v denarju, težava je v ljudeh.« Renata Ficko ’9- SEPTEMBRA 1991 Stran 7 sosedstvo CE BODO SEJALI, HOČEJO TUDI ŽETI Bodo pomurski kmetje obdelovali zemljo na Madžarskem? Možnosti se kažejo, pobuda pa je prišla iz občine Lenti v Žalski županiji. Tamkajšnja kmetijska zadruga ponuja v zakup tisoč ali še več hektarjev njivskih površin. Zanimanje med našimi kmeti je precejšnje, saj že prve prijave kažejo, da bi bili pripravljeni obdelovati okoli 800 hektarjev njiv. Stekli so že prvi konkretni pogovori med našimi in madžarskimi predstavniki. Po rešitvi vprašanj, povezanih z državno mejo, se bo obdelava lahko začela. Kmetijska zadruga v Lentiju ima 7500 hektarjev zemljišč, od katerih je polovica njiv, vendar je za njihovo obdela’^ p0. manjše zanimanje. Okrog tisoč hektarjev njiv, ki so v večjih kompleksih, nekatere površine pa so tudi meliorirane, so nudili v obdelavo kmetom iz Pomurja. ZEMLJO PONUJA KMETIJSKA ZADRUGA V LENTIJU Občini Lendava in Lenti že vrsto let uspešno sodelujeta, predstavniki pa se vsako leto ponovno srečajo, da bi to še poglobili. Na enem od takšnih srečanj so predstavniki iz Madžarske ponudili našim kmetom tudi možnost, da bi obdelovali zemljo, ki je v lasti Kmetijske zadruge Szabadsag iz Lentija v sosednji Žalski županiji. Ker je ta zemlja le nekaj kilometrov od meje, je bila pobuda sprejeta, ko so z njo seznanili kmete, pa jih je nekaj ta Na teh površinah raste zdaj še zadružna koruza. Jih bodo že spomladi obdelali naši kmetje? koj pokazalo pripravljenost, da bi to zemljo obdelovali. Največ jih je seveda iz lendavske občine, za obdelovanje, zemlje na Madžarskem pa se zanimajo tudi kmetje iz soboške in ljutomerske občine. Kot nam je povedal Miran Lovrin, ki je v lendavskem izvršnem svetu odgovoren za kmetijstvo, se je doslej že prijavilo 14 kmetov, ki bi bili pripravljeni vzeti v zakup okoli 800 hektarjev polj, gotovo pa bo interesentov še več. Prvi konkretnejši pogovori o tem so bili že spomladi v Lentiju, ko je tamkajšnja zadruga ponudila v zakup okrog tisoč hektarjev kmetijskih površin, lahko pa tudi več, saj so možnosti tako rekoč neomejene. Površine so v ustreznih kompleksih in tudi primerne kakovosti, saj so nekatere celo meliorirane, vse pa so le nekaj kilometrov od državne meje. Zadruga ponuja zemljo v zakup za 5 let, zakupnina pa naj bi znašala od 2000 do 3000 šilingov letno. Te kmetje ne bi plačevali neposredno zadrugi v Lentiju, pač pa bi Slovenija v ustrezni protivrednosti Madžarom dobavila kmetijske stroje in mehanizacijo. PREDNOST V VELIKIH POVRŠINAH »Naša kmetija trenutno obdeluje 28 hektarjev zemljišč, od tega imamo v najemu kar 20 hektarjev,« pravi Stanko Sobočan iz Žižkov, ki je med prvimi zvedel za možnosti obdelave madžarskih polj. Ta polja so zanj še toliko zanimivejša, ker so v večjih kompleksih, kar pa ne velja za domače površine. To že dovolj zgovorno potrjuje podatek, da je letos 23 hektarjev koruze zasejal kar na 48 parcelah, z večjo kmetijsko mehanizacijo pa je takšne manjše površine težje obdelovati. Povrhu vsega pa je zemljo tudi v teh krajih težko dobiti v najem. Če bodo ugodne možnosti, bo na Madžarskem vzel v zakup okrog 50 hektarjev njiv, za to pa bi potreboval še en traktor. Bilo je nekaj obljub, da bodo ti kmetje lahko dobili mehanizacijo tudi na posojilo, vendar zaenkrat ostaja še vse odprto, tako kot ostajajo odprte možnosti obdelovanja čez mejo. Vsekakor pa Sobočanovim že zdaj primanjkujejo površine za dovolj krme, saj je v njihovih hlevih prostora za 90 glav govedi. Tačas jih nekaj še manjka, saj so težave s polnjenjem hlevov. Največji problem je v tem, ker hlevov ne more napolniti naenkrat, zato prihaja tudi do razlik med pitanci. Največji problem so seveda obresti, saj Stanko zdaj pita od telet do končne teže, zato razmišlja, da bi pital le do 200 kilogramov, nato pa bi z mesno industrijo sklenil dogovor o storitvenem pitanju. Vendar dokončne besede o višini zakupnine še niso rekli, saj se je med tem časom spremenila vrednost šilinga in se bo potrebno pogovarjati o nižjih zneskih, ki bodo za naše kmete sprejemljivi. NAJPREJ REŠITI OVIRE NA MEJI Če je sprva kazalo, da bodo naši kmetje že lahko opravili jesensko setev na madžarskih poljih, pa so se zaradi nastalih političnih razmer v Sloveniji zadeve zavlekle in je jasno, da pred pomladjo zakup ne pride v poštev. Še vedno so namreč vprašanja, ki so povezana z državno mejo, pred iztekom moratorija, ki ga je določila Brionska deklaracija, pa nekaterih tudi ni možno urejati. Madžari sicer zagotavljajo, da z njihove strani ne bo problemov in bodo vse rešili takoj, ko bodo urejeni na naši strani, pa čeprav niso v županijski pristojnosti. Ker bo z obdelovanjem zemljišč na Madžarskem pridelke potrebno prepeljati čez državno mejo, je seveda potrebno najprej rešiti vprašanja, ki so povezana s tem. Na mejnem prehodu Dolga vas—Redics bo zato nujno ponovno vzpostaviti fitopatološko in veterinarsko službo in ustrezno sanitarno službo, potreba po takšnih službah pa se kaže že zdaj. Na mejnem prehodu v Dolgi vasi je namreč nekoč že 'delovala fitopatološka služba, vendar so jo ukinili, saj ni imela dovolj dela. Po zagotovilih Jožeta Šavorja z republiškega ministrstva za kmetijstvo, pa je to službo možno kmalu vzpostaviti. Zaenkrat predlagajo le pooblaščenega inšpektorja, ki bi opravljal ustrezne preglede, če bo potrebno, pa bodo tu namestili rednega delavca. Podobne organizacijske obli ke veljajo tudi za veterinarsko inšpekcijo, v Sloveniji pa je že pripravljen odlok o ustanovitvi obmejnih veterinarskih postaj (vključuje tudi prehod v Dolgi vasi), vendar podobno kot odlok o fitopatološki službi zaradi Brionske deklaracije miruje. Tudi na madžarski strani so se o teh vprašanjih že pogovarjali v župa-nijskih ustanovah in na madžarskem kmetijskem ministrstvu in jih bodo rešili takoj, ko bodo urejena na naši strani. Vprašanja pa postajajo v zadnjem času še toliko bolj aktualna, ker se zaradi razmer na Hrvaškem vse več prometa iz Madžarske usmerja čez mejni prehod v Dolgi vasi. . ZAENKRAT ŠE VELJA ZVEZNI CARINSKI ZAKON Z obdelovanjem polj na Madžarskem se pojavlja več problemov, ki jih bo potrebno ustrezno rešiti, saj bomo le tako zainteresirali naše kmete, da bodo orali in sejali čez mejo. Carinska služba na slovenskih mejah zaenkrat dela še po zveznih carinskih predpisih, ti pa niso ravno naklonjeni reševanju teh vprašanj. V prvi vrsti se pojavlja predvsem vprašanje vnosa kmetijskih pridelkov v Slovenijo, saj po sedanjih predpisih brez plačila carine to ni možno. Za vnos pridelkov veljajo uvozni režimi, za posamezne poljščine pa so različni. Pri sladkorni pesi, beli koruzi in drugi koruzi velja prost režim uvoza, medtem ko je uvoz rumene koruze in pšenice količinsko omejen in je zanj potrebno ustrezno dovoljenje. Za te pridelke pa je potrebno plačati carinske dajatve, ki znašajo za rumeno koruzi 27, za sladkorno peso 26 in za pšenico 21 odstotkov, če je cena pšenice pod 3,5 dinarja, pa je treba plačati še dodatno carino. Brez plačila carinskih dajatev je po sedaj veljavnih predpisih možno vnašati le dvolastniške pridelke, vendar to ureja posebna-meddržavna pogodba in ne carinski zakon. Jugoslavija ima takšno pogodbo sklenjeno z Avstrijo, ne pa tudi z Madžarsko. Med moratorijem predpisov ni mogoče spreminjati, vendar pa bo to potrebno upoštevati v novi slovenski carinski zakonodaji, ki jo že pripravljajo. Še enostavnejša pa bi bila meddržavna pogodba, ki bi jo sklenili Slovenija in Madžarska, ta pa naj bi vprašanja urejala na podoben način kot za dvolastnike v Avstriji. Pridelave na Madžarskem namreč ni mogoče enačiti z uvozom kmetijskih pridelkov, saj gre v bistvu za podobno pridelavo, kot jo imajo naši kmetje v Avstriji, razlika je le, da je pridelava na osnovi zakupne pogodbe. Drugo vprašanje je prenos mehanizacije in predmetov na Madžarsko, vendar mora to rešiti madžarska stran. Predstavniki naše carinske službe predlagajo kot eno od možnosti, da se na meji izpolni le poseben obrazec, ki sicer velja v potniškem prometu. Predstavniki kmetijske zadruge v Lentiju so pripravljeni oskrbeti naše kmete z ustreznim reprodukcijskim materialom, zato bo potrebno rešiti tudi iznos denarja za plačilo. KDO BO POTEGNIL DALJŠI KONEC? Dejstvo je, da so za takšno sodelovanje zainteresirani naši in madžarski predstavniki, vendar je vprašanje potrebno urejati realno, da niti eni niti drugi ne bodo prizadeti. V lendavski kmetijski zadrugi pravijo, da je po sedanjih pogojih to sodelovanje veliko zanimivejše za madžarsko stran, saj je zanje to čisti izvoz. Če bi naši kmetje kupovali mineralna gnojila na Madžarskem, bi to pomenilo izvoz gnojila, saj bi ga plačali v trdni valuti, podobno pa velja tudi za plačilo zakupnine. Slednja je tudi previsoka in za kmete nesprejemljiva, saj bi po sedanjih pogojih morali kmetje zanjo dati skoraj tretjino pridelka. Pri nas znaša zakupnina od 600 do 800 kilogramov pšenice za hektar in višja zakupnina ni sprejemljiva tudi na Madžarskem, čeprav je res, da so tam površine veliko večje in je zato obdelava lažja. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako bo s kreditiranjem te pridelave, saj bi se kmetje odločali v glavnem za večje površine, nekaj deset hektarjev, za to pa sami nimajo potrebnih sredstev. Kmetje se bodo odločili za pridelavo, če bodo videli tudi svoj račun, zato je to potrebno upoštevati pri vseh nadaljnjih dogovarjanjih. Če je Slovenija zainteresirana za hrano, bo takšno sodelovanje gotovo spodbujala z ustreznimi predpisi, prav tako pa se bo zahtevam naših kmetov morala prilagoditi tudi madžarska stran, saj bodo sicer njihova polja neobdelana. ZAKAJ MADŽARI PONUJAJO ZEMLJO? Mnogi se sprašujejo, zakaj Madžari ponujajo zemljo v zakup našim kmetom, zato smo se odpravili čez mejo in obiskali Kmetijsko zadrugo Szabadsag v Lentiju, ki ima v lasti vse te površine. Zadruga je bila ustanovljena leta 1961 in razširjena leta 1974 z manjšimi zadrugami in danes obsega območje 13 vasi med Redicsem, Dobro in Novo. Zadruga ima okrog 7500 hektarjev skupnih površin, od katerih je več kot polovica njiv, 1000 hektarjev je gozdov, ostalo pa so travniki in pašniki. Od skupno 470 zaposlenih jih je 130 v kmetijstvu, ki ustvarja 40 odstotkov celotnega dohodka-, ostali so v industriji, saj so v okviru zadruge še tovarna čevljev, šivalnica, lesnopredelovalni obrat in mlekarna, posebej pa še gradbena brigada in prevozništvo s 14 kamioni. Zapišimo še, da ima zadruga 22 traktorjev, s katerimi obdeluje omenjene površine. Kot so nam povedali, razmere za kmetijstvo tudi na Madžarskem niso rožnate, saj se srečujejo s presežki pridelkov, ki jih je težko prodati, pa tudi cene niso spodbudne. Če so imeli še pred slabim letom v zadrugi 120 plemenskih svinj in so dali v pitanje kmetom 2500 prašičev, zdaj nimajo niti ene. Odkupne cene prašičev so se namreč v pol leta znižale s 76 na 50 forintov, zato se prašičev ne splača rediti. Podobno je tudi v govedoreji, kjer zadnje čase delajo z izgubo, država pa tovrstno prirejo celo Da bi lažje presegli trenutne, ovire na meji, so,predstavniki iz Madžarske predlagali, da bi zadrugi iz Lendave in Lentija ustanovili skupno mešano podjetje, saj bi bilo tako reševanje nekaterih odprtih vprašanj enostavnejše. Seveda pa je tudi v tem primeru eden od osnovnih pogojev, da se prilagodijo carinski predpisi, kmetom pa bo treba ponuditi tudi druge ugodnosti, če bomo želeli, da bodo obdelovali zemljo na Madžarskem. omejuje. Zadruga ima zdaj še okrog 600 krav in 170 pitancev, vendar postaja reja krav mlekaric vedno bolj nezanimiva. V lastno mlekarno so lani oddali 3 in pol milijona litrov mleka, približno toliko pa so ga odkupili še od kooperantov, vendar tudi to težko prodajo. Letos so prodali 400.000 litrov smetane v Karlo-vac in Celje, vendar se je zaradi političnih razmer zaprlo tudi to tržišče. Pred dvema letoma so poskušali tudi s purami, vendar brez uspeha, in so se namesto njih POGOJI NAJ BODO SPREJEMLJIV Janez Horvat iz Trnja je eden od pomurskih kmetov, ki prvimi pokazali zanimanje za obdelavo madžarskih polj Ce D e. možnosti za zakup ugodne, bi vzel do 50 hektarjev, saj se je P.relgedaj ril v govedorejo, površin za pridelavo krme pa mu primanjkuje. obdeluje okrog 21 hektarjev zemlje, od tega jih ima 12 v najemu, dar je zemljo v teh krajih težko dobiti, pa tudi površine niso prm Horvatovi so pred tremi leti zgradili nov hlev za 50 pitancev, ta .._ zdaj redijo okrog 60 glav, pravkar pa končujejo še en hlev s j šči. Ko bo vse nared, bo v hlevih do 90 pitancev in 15 krav, rte ^[ie, želeli za vse pridelati dovolj krme, pa bodo potrebovali še Zakup na Madžarskem je zato še posebej zanimiv, ve.aonQId' ustreznimi pogoji. Janez pravi, da je za zakup pripravljen dati o logramov pšenice po hektarju, ustrezno pa bo treba urediti tud' nosti prenosa pridelka čez mejo. Če bo vzel v zakup madžarska P bo na njih prideloval pšenico in koruzo, saj ima za ntktudi us mehanizacijo. Res da so te površine nekoliko oddaljene, a so zato pridelovalni stroški ne bi smeli biti bistveno večji. odločili za ovce. Zdaj jih imajo 1600, celotno čredo pa so dali v najem ovčarju, ki je prišel iz vzhodnega dela države, in pravijo, daje to še kar donosen posel. Vse, kar prideT^, od volne in mleka do prirastka, je njegovo, po 5 letih pa mora vrniti 1600 ovac. V zakup so mu dali tudi 250 hektarjev manjplodne zemlje in v zadrugi pravijo, da ta ovčar letno V kmetijski zadrugi Szabadsag v Lentiju pravijo, da se trenutno Z 1 / splača. Zdaj še imajo 1600 krav in 170 pitancev v lastnih hlevih, ven * jo o zmanjšanju. Madžari na tem območju redijo holštajnsko paS ’vpr^ie madžarsko lisasto pasmo, ki jo odlikuje visoka mlečnost. Njiho*^ kravi znaša 5300 litrov, vendar se tudi pri mleku srečujejo s presezK , vedno bolj krči. »obrne« okoli 2 milijona forintov. Tudi pridelovanje koruze in pšenice ni več donosno, saj se je za njihove pridelke tako rekoč zaprlo rusko tržišče, in tako se znižujejo tudi odkupne cene, medtem ko cene reprodukcijskega materiala tudi pri njih naraščajo. Če so še lani dobili za 100 kilogramov pšenice 560 forintov, je letos cena padla na 500 forintov, okrog 600 forintov pa bodo letos dobili tudi za koruzo, medtem ko so jo še lani prodajali od 600 do 1000 forintov. Za pridelavo pa ne kažejo zanimanja tudi njihovi kooperanti, ki lastnih površin sicer nimaj°’ lahko pa dobijo zemljo v naje® od zadruge, ki na njihovo opravi tudi vsa strojna dela, glavnem so to mali kooperanti, nekaj pa je tudi večjih, takšnih, ki so vzeli v najem tudi krave-Kot smo že zapisali, pa tudi zanimanje za to upada, saj država omejuje pridelavo in temu pn 3' gaja tudi odkupne cene. Tak dobijo le 80 odstotkov oddaneg mleka (osnova je lanska pride^' va) plačanega po redni ceni, ostalo pa po zelo nizki in seJe skoraj ne splača omenjati- Drz3 va pa spodbuja tudi op živinoreje, in sicer s0 < poleg kravo, ki so jo dali v zaK ’ lOy plačila dobili še 10.000 nadomestila. SO REŠITEV PO^ SKI KMETJE? e; Zadrugi v Lentiju se ouja madžarskem tržišču ne K . zat0 obetavna prihodnost, ^up di ponudili zemljo v zanJe V1 venskim kmetom. J0.-1.r«5 mreč ena od najbo J oStal° « da še več površin ne seV obdelanih. obojestranski in PotT ,t). ' k > VESTNIK, 19. SEPTEMf^ Stran 8 *. kmetijska panorama Kdo bo še seja!? Z bližajočo se jesenjo kme-'jci pobirajo sadove celoletne-?a dela. Tam, kjer naravne uj-me niso pobrale svojega dele-za’ so s pridelki zadovoljni, ni-?? Pa z izkupičkom, saj cene, 1 Jih dosegajo na tržišču, pri nin°gih poljščinah ne pokriva-p nit* pridelovalnih stroškov. a ne le v poljedelstvu, tudi v živinoreji račun ne kaže nič »brega. Če je že narava mu-asta in ljudje nanjo ne more-Pa kmetijce zato '*° bolj skrbi odnos politi-e do te gospodarske panoge. oč4 r e’ k' smo J'*1 tolikokrat 1 a" prejšnjemu režimu, se javljajo tudi zdaj in na Področjih prihajajo še do izraza. l . ^rejena razmerja cen, pri km^ijstvo vedno pote-s krajši konec, so že kroni-žav ™'ezen’ k stopnjevanju te-d(Pa v zadnjem času svoje n a c $e obresti. Sedanjih ne Drn?ese *ako rekoč nobena । lzv°dnja, kmetijstvo, kjer obračanje kapitala veliko Ss,nejšc, Pa še manj. Da bi selno °Val' Z izgubo’ Je nesmi-n„ . ’ c.en> v katere so vraču-Snr .VS1 str°ški, pa tržišče ne tojek™3- ^ajbo!jši zgled za ni str «?!nPlr’ kjer prideioval-za kiu Presegajo 6 dinarjev sPreiem fa - trzišče pa ga ne Podob n,“ za 4 dinarje. In kulturah K Pr‘ "ra^ik drug'h tereji ' V govedoreji, praši-hlizu'? ** jesenska setev in Pom.. • t's°e hektarjev njiv v sejjii 'r jaka' da j‘h bodo za’ ceno‘> *°da kdo in za kakšno trebim j razmerah, ko je po-niCe daii. dva kilograma pše-gnojji 3| kilogram mineralnih tiisLm a 0 drugem reproduk-tnišlia 1 materia!u niti ne raz-kaj j 'P0’ marsikdo razmišlja, tudi n ■ ) bo sejal. Denarja Pesom' . etih ni’ jemati na obreit; ,n Plačevati sedanje vsearn ’ pa ni vzdržno. Kljub jetno J>a P°m»rska polja ver-Vendar *! ”°do ostala prazna, faniši n°. vlaganja veliko Ihanj„’ .Pridelovalci bodo delkj „ Jiii in nižji bodo pri-tešitev ray to pa bo najslabša Pridela*11-* bodo nizki pridelki Morda ° San,o še podražili, kaj j pa bo država le našla Za rcgresira- V. L. Kovač . IZ ŠVEDSKE NA KMETIJO Krn &enaeoddlpAl°-'Za šPindleria Je «a dom Je*30 ohranjenih starej-^Uko 7 *JTV Bunčanih s hišno i?0 razlil,' • ’ P° čemer se mo-^ena okn? °d dru8‘h’ Je leP° okohca stanovanjske hi-. rskega poslopja ter inr°z’ k* so okusno raz-v primernih posodah. t,ld' *ahko najdete precej lepo urejenih kmetij. Ena od njih Ja Alojza Špindlerja. $ KROMPIRJEM PRIDELALI IZGUBO Letošnji pridelek krompirja sicer ni rekorden, saj je junijska suša napravila svoje, zaradi julijskega in avgustovskega deževja pa se bojijo, da bo krompir, ki je na težjih zemljah, slabše obstojnosti, saj ni dozorel. So pa pridelovalci s pridelkom kljub temu zadovoljni, niso pa s ceno, saj ta ne pokriva niti pridelovalnih stroškov. Zaradi dokaj dobre lanske odkupne cene so pomurski pridelovalci letos krompirju namenili nekoliko več površin, žal pa so ga letos pridelovali z izgubo, saj se odkupna cena tako rekoč ne razlikuje od lanske, če jo primerjamo z vrednostjo tujih valut, pa je veliko slabša. Če so pridelovalci lani dobili za kilogram krompirja 0,50 nemške marke, letos zanj ne dobijo niti 0,20 marke, saj dosega cena le okoli 3,5 dinarja za kilogram. Na območju Temeljne zadružne organizacije Beltinci, kjer so doma največji pridelovalci krompirja, so ga letos imeli na 500 do 600 hektarjih, računajo pa, da bodo kmetje ponudili v odkup okoli _5 tisoč ton tržnih presežkov. Žal pa se poleg nizke cene srečujejo še s slabim povpraševanjem, saj so izgubili nekatere znane kupce v južnih delih države. Še lani so ga precej izvozili v Bosno in na Hrvaško, letos pa jim je ostalo le slovensko tržišče, zato zdaj iščejo kupce tudi v tujini. Okoli 200 ton so ga že izvozili v Italijo, vendar tudi tu cene niso zadovoljive, saj za kilogram najboljšega krompirja pridelovalci dobijo le 3,80 dinarja. Od 500 do 1.000 ton krompirja bodo v Italijo izvozili še jeseni, dogovori za izvoz pa tečejo tudi s Švicarji. So - : M Špindlerjeva kmetija je značilna nižinska kmetija na Murskem polju, kjer se pet družinskih članov ukvarja z rejo krav molznic, mladega pitanega goveda in kasaških konjev. Obdelujejo sedem hektarjev zemlje. Ograja s cestne strani je manj primerna, ker pa je lepo urejena, ne moti preveč. pa velike možnosti za izvoz v Rusijo, vendar je zaradi plačila tvegan. Na domačem tržišču bodo do zime prodali okoli 2.000 ton krompirja, preostale količine pa bodo uskladiščili in jih dali na trg spomladi. Na tem območju pridelujejo tudi nekaj semenskega krompirja, vendar so to pridelavo zaradi dragega semena omejili, pa tudi sicer je zaradi uvoza semenskega krompirja domačega težko prodati. V temeljni zadružni organizaciji v Beltincih pravijo, da bodo od kmetov prevzeli vse ponujene količine, vendar ga bodo le-ti dobili plačanega šele takrat, ko ga bo prevzelo tržišče. Kako bo vse to očitno na pridelavi v prihodnjem letu, je težko napovedati, vendar v zadrugi pravijo, da ima Jo območje že tradicijo in površine ne bodo ostale prazne. To še toliko bolj, ker so se mnogi pridelovalci opremili z ustrezno mehanizacijo, vendar se bojijo, da bodo manjša.vlaganja in bo zato tudi pridelek slabši. Taje zdaj sicer nad slovenskim povprečjem, saj dosega okrog 20 ton na hektar, vendar s tem vse možnosti še niso izkoriščene. Manjši pridelki dražijo pridelavo, saj so v kmetijskem inštitutu izračunali, da je lastna cena kilograma krompirja Zato pa smo toliko bolj veseli »žive meje« ob vhodu na dvorišče. Tudi na dvorišču sta trata in gramoz, krasi pa ga lepo obnovljen leseni vodnjak, ki je resda bolj za okras. Kdor si želi ogledati zares lepe hibiskuse, že prava mala drevesa, naj obišče Spindlerjeve gospodinje. Ob tem moramo omeniti še eno zanimivost: žena Marica in hčerka Rose Marie imata še vedno švedsko državljanstvo. Marica je že s sedmimi leti odšla na Švedsko in prišla nazaj 1971. le-tp, ko ji je bilo 15 let. Tako Marica kot hčerka prav obožujeta rože in preštudirata vse revije, ki pišejo o urejanju okolice doma. Poleg hibiskusa je njihov največji okras tudi plazeča se vrtnica. Zamerimo jim lahko salonitne plošče na delu strehe, sicer pa je razporeditev objektov na kmetiji več kot primerna. Gospodarski del je popolnoma ločen od stanovanjskega, v ozadju pa je tudi vežbališče za kasače. pri hektarskem pridelku 20 ton 6,30 dinarja, pri 14 tonah pa že 9,24 dinarja. Tudi v lendavski kmetijski zadrugi se pridelovalci krompirja srečujejo s podobnimi težavami. Ti bodo letos ponudili tržišču okrog 2.000 ton tržnih presežkov, pretežno pa je to sorta dezire, ki so jo v prejšnjih letih pridelovali za druge republike, slovensko tržišče pa je ne sprejema. Letos jo bodo preusmerili v izvoz, 500 ton so poskusno že izvozili v Italijo, pravijo pa, da je izvoz na to tržišče tako rekoč neomejen. S problemi nizkih odkupnih cen so se pridelovalci krompirja srečevali že večkrat, zato so v Beltincih še vedno ideje o predelovalnem obratu, da bi pridelek tako čim bolj ovrednotili. Žal pa so časi za uresničitev teh zamisli zdaj zelo neugodni, vendar kljub vsemu upajo, da bodo že kmalu kupili linijo za pakiranje krompirja, ki bo namenjena predvsem izvozu. Projekti za to so izdelani, vložili pa so tudi zahtevek za sredstva, ki bodo namenjena demografsko ogroženim območjem. Resno pa razmišljajo tudi o predelavi, vendar bo potrebno še prej temeljito raziskati tržišče. Ludvik Kovač Grozdje ze zon Kmetijski zavod Maribor opravlja vsako leto pred trgatvijo meritve zrelosti grozdja v podravskem vinorodnem rajonu. Prve meritve so opravili letos že 15. avgusta pri sorti rizvanec, čez teden dni pa pri vseh sortah v mariborskem vinorodnem okolišu. Meritve so nato opravili še 29. avgusta in 5. septembra, pri slednjih v vseh okoliših podravskega vinorodnega rajona. Analiza podatkov in pri-marjava z letnikom 1990 je pokazala, da letošnje dozorevanje zaostaja v povprečju za 10 do 12 dni, za nekaj dni pa zaostaja tudi za letnikom 1989, ki je bil prav tako nekoliko poznejši. Po sladkorju se letošnji letnik najbolj približuje tistemu iz leta 1987, podatki pa tudi kažejo, da je med 29. avgustom in 5. septembrom dnevno porasla sladkorna stopnja od 1 do 1,8 Oechslejeve stopinje. Lahko bi torej sklepali, da se bo trgatev letos začela nekoliko pozneje, vinogradnike pa kaže že zdaj opozoriti, da razmišljajo o posebnih trgatvah, lahko pa še tudi dodatno kaj postorijo, da ustvarijo ugodnejše razmere za dozorevanje grozdja. L. K. Jesenski izbor herbicidov za ozimna žita Stekle so priprve za jesensko setev. Pridelovalci razmišljamo o izboru ali že kupujemo reprodukcijski material. V sredstvih obveščanja smo že svetovali izbor sort pšenice, ječmena in rži, danes pa želim okvirno nakazati, katere herbicide bi kupili, da bi jih lahko uporabili jeseni, oziroma če so slabe vremenske razmere, jih uporabimo še spomladi. V ozimnih žitih uporabljamo herbicide proti travnatim in širokolistnim plevelom. Če poznamo sestavo plevelov, lahko uprabimo samo ene ali druge, če pa plevelov ne poznamo, uporabljamo kombinacije. Dicuran 500 FW — herbicid, ki se uporablja za zatiranje enoletnih plevelov v ozimni pšenici in ječmenu. Izrazitejše je njegovo delovanje na plevelne trave (srakoperec), ne zatre smolenca. Uporablja se jeseni pred vznikom ali po njem ter spomladi v količini 3-4 l/ha. Tigrex — herbicid na podobni osnovi kot dicuran. Zatre semenske trave in nekatere širokolistne plevele, ne zatre smolenca. Uporablja se v ozimni pšenici in ječmenu pred vznikom 3 — 5 l/ha oziroma spomladi ob razraščanju 2,5—3,5 l/ha. Omejitve v uporabi pri močno kislih tleh — pH pod 5,8. Dicuran forte — herbicid z dodatkom iz nove skupine, tako da je njegovo delovanje razširjeno tudi na trdovratne plevele, kot so smolenec, divja mačeha, jetičnik, kamilica ipd. V ječmenu se še koristi samo po vzniku, v pšenici pred vznikom jeseni ali po njem spomladi zelo zgodaj — to je do razraščanja. V kolobarju ima omejitve; detelje in lucerno lahko sejemo šele čez 24 mesecev oz. odsvetujemo uporabo v tleh s kislostjo nad pH 6,5. V ječmenu se uporablja 1,5 kg/ha oz. v pšenici do 2 kg/ha. Quartz — herbicid, ki zatira enoletne trave (smolenec, latovka) in širokolistne plevele (smolenec, jetičnik, divja mačeha, ščit, kurja črevca, zebrat ipd). Uporablja se jeseni pred vznikom oziroma po njem, ko imata ječmen ali pšenica 2—3 liste. Ne svetujemo uporabe pri poznih setvah. Odmerki so 0,3—0,5 l/ha. Arkade 80 — herbicid, ki zatira širokolistne plevele (smolenec, mrtva kopriva, rosnica, bela metlika, jetičnik ipd.) in nekatere travne plevele (srakoperec, latovka, lisičji rep). Slabše zatira divjo mačeho, mak in pasjo kamilico. Uporablja se v ozimni pšenici pred vznikom ali takoj po njem ter v ozimnem ječmenu in grahu 4—5 l/ha pred vznikom posevka in plevelov. Strok, sod. za poljedelstvo Kmetijska svetovalna služba Geza Džuban, dipl. inž. agr. Sadje je zdravje Obojega je v Evropi premalo in tega se zavedajo tudi pomurski sadjarji. Pomurski sadjarji so spomladi ustanovili prvo območno sadjarsko društvo v Sloveniji. Vključili so se razni individualni pridelovalci kot tudi vrtičkarji, ki si želijo pridelati čim več zdravega in kakovostnega sadja, saj je Pomurje bilo in je idealno za pridelavo sadja. Člani iz vseh pomurskih občin so poleg strokovnih predavanj opravili tudi praktična dela v sadovnjakih, organizirane pa so bile tudi strokovne ekskurzije v Avstrijo, Madžarsko ter doma v Sloveniji. Članom so predavali in praktično prikazali vsa nujna opravila strokovnjaki KZ Panonke ter višje agronomske šole iz Maribora. Posebno je potrebno omeniti dipl. inž. agron. Franca Lombergarja iz Maribora in domačina dipl. inž. agron. Vlada Smodiša. Med letom so bila obravnavana in prikazana vsa dela in vse sadne vrste od izbire podlag, cepljenja, vzgoje, vseh vrst rezi, obdelav, zaščite, obiranja in skladiščenja. Obisk je bil ves čas množičen. Dobra udeležba je bila tudi na strokovnih ekskurzijah, žal na najbolj kakovostno v Avstrijski sadni vrt pa slaba, kar dokazuje našo stopnjo razvoja pri individualnih sadjarjih. Potrebno je poudariti, da je Avstrija v svetovnem vrhu pri pridelovanju in prodaji kakovostnega sadja, posebno jabolk. Pridelovalci se podrejajo strogim normam evropskega trga tako po ka- Inž. Vlado Smodiš: »To zmorejo tudi naši ljudje!?« kovosti kot količini. Kakovostnih jabolk je na evropskem trgu 'premalo, zato imajo naši sadjarji še vedno možnost vključitve. Jablane vzgajajo na podlagi Mg v eni vrsti v razdalji do 4 m, med CENE Ponudba sadja in zelenjave v Murski Soboti je dobra, v začetku tedna pa so bile naslednje cene: Tržnica Zelenjava Pomurka Jabolka 40,00 30 00 Hruške 50,00 36 00 Slive 40,00 33 00 Grozdje 40,00-60,00 40,00—45^00 Breskve 60,00 36,00-40,00 Banane 50,00 48,90 Lubenice 15,00-20,00 17,00 Krompir 10,00 7,00 (ozimn. 4,60) Zelje 15,00-30,00 12,00 (ozimn. 9,00) Česen 200,00 150,00 Kumare 30,00 20,00 Paprika 25,00-30,00 28,00-30,00 Paradižnik 30,00 30,00 Korenje 50,00 20 00 Čebula 30,00 22,00 Feferoni 100,00 40,00 sadikami v razdalji 80 do 120 cm na treh žicah, katerih podaljšano ogrodje rabi tudi za mrežo proti toči. Paziti je potrebno na integrirano obdelavo oz. zaščito, izbor škropiv, minimalno gnojenje, mulčerije, upogibanje vej, strokovno zeleno rez, v sadovnjakih naj so ptičnice in druge bio-naprave za omejitev raznih škodljivcev. Aktualne so tele vrste jabolk: alred, elstar, idared, navadni in rdeči jonagold, nove vrste zlatega delišesa, carjevič (kron-princ), gloster, zlati in rdeči bo-skop, vmes pa še nekaj ranih in drugih vrst. Omeniti je potrebno vse standardne vrste hrušk, primerne za hladilnice, novejše vrste breskev, sliv in jagodičevja. Zelo aktualen pa je žlahten bezeg, ki ga svetovna živilska industrija vse bolj uporablja kot naravno barvilo. Ob Jabolčni cesti nedaleč od Glaissdorfa je tudi sadjarski muzej, kjer je možno najti tudi marsikaj iz Slovenije, med drugim dobite tudi sveže sadje in vse vrste izdelkov iz sadja ter podatek, da se vse te 4- do 10-hektarske kmetije preživljajo s sadjarstvom na hribovitem predelu. ► Povsod stojijo lični čebelnjaki. Zakaj, menda ni potrebno pojasnjevati. Društvo sadjarjev želi pritegniti čim več članov, da bi pridelali več kakovostnega sadja. V naših sadovnjakih smo opazili •še mnogo nestrokovnih posegov, s tem pa tudi nepotrebnih stroškov in slabe volje sadjarjev. Milan Kelhar Stran 9 KOMU DATI SOBOŠKO VOJAŠNICO? ŽIVLJENJE BREZ DELA Po umiku jugoslovanske vojske iz Pomurja sameva tudi soboška vojašnica, ki je bila precej časa sedež obmejnih vojaških enot. Ker gre za precej zgradb, večinoma pritličnih, in večje zemeljske površine, so se v javnosti že pojavile razne pobude, kako bi kazalo najbolje izkoristiti prazne prostore. O tem smo povprašali nekatere naključne osebe na ulicah Murske Sobote, ki so nam zelo različno odgovorile. DANILO FUIS: Po mojem bi soboško vojašnico lahko uporabili v društvene namene. Marsikatero društvo namreč nima lastnih prostorov in bi jim prišli zelo prav, saj se marsikdaj sestajajo v zasebnih hišah, kjer shranjujejo tudi inventar in opremo. Za to se ogrevamo tudi v soboškem društvu za vzgojo in varstvo ptic, saj imamo veliko kletk in drugega inventarja. di velik prostor za urjenje vojakov. Tu bi lahko uredili tudi center teritorialne obrambe za Pomurje. FRANC MARIČ: Če ni Vsaka številka v statistiki o brezposelnih, stečajnikih, tistih, ki so brez zaposlitve, je čustveno gola i" izrečemo povsem neprizadeto, morda le zaskrbljeno, in to največkrat, ko govorimo o napredku olr čine, gospodarskih težavah in sploh o problemih naše družbe. Toda številke so ljudje, delavci, ki so čez nor ostali na cesti ali si zaman prizadevajo dobiti delo. Psihologi psihične travme brezposelnosti po strokom' in teoretični plati znajo razdeliti v skupine in podskupine, ampak nobena še tako strokovno dognana teorija ne bo znala razložiti njihovih resničnih občutij in trpljenja, prizadetosti, ne samo gmotne, ampak predvsem duševne. Pogovarjali smo se z delavci iz lendavske občine, ki so po stečaju podjetij — prihajajo iz vseh štirih ki so šla v stečaj — ostali na cesti. Solze so tekle zaradi prizadetosti, občutka ogoljufanosti, odrinjenosti in odvečnosti, pa tudi jeze ter zavedanja brezizhodnosti v sedanjem času. posebno moteče, da je skladišče orožja tako blizu mesta, podpiram ureditev centra teritorialne obrambe za Pomurje. Drugače pa se ogrevam za širitev vrtnarije na ta prostor, kjer bi lahko pridelovali veliko doma- JELKA HORVAT: Potiho upam, da bo v soboški vojašnici, kjer je tudi skladišče teritorialne obrambe, našla svoje mesto slovenska vojska. Sem bi se torej lahko preselil štab TO in tu skrbel za izurjenost svojih vojakov. To bi bila po mojem najbolj racionalna rešitev, še po- sebno, če so prostori za nastanitev v dobrem stanju. KAREL MAJC: Zavzemam se, da bi te prostore namenili solidarnostnim stanovanjem, zlasti mladim družinam, ki jih je vedno več. Veliko družin si namreč ne more privoščiti stanovanja v dragih blokih, soboško vojašnico pa bi lahko uredili kot nekakšen provizorij. Drugi del vojašnice pa bi lahko namenili za potrebe teritorialne obrambe. IŠTVAN ŽALEK: Pred- čih povrtnin in zelenjave ne le za potrebe Murske Sobote in njene okolice, ampak tudi za mariborsko območje. LUDVIK ŠAVEL: Vojašnico bi morda dali kakemu podjetju, ki bi tu lahko uredilo svoje skladišče. Vemo namreč, da teh prostorov v Murski Soboti zelo primanjkuje. Za kako večjo dejavnost pa verjetno ni realnih možnosti. Pritlične stav- be niso primerne za stanovanjske namene. JOŽEF ŠTEFAN KRAJCAR: O tem nisem kaj dosti razmišljal, toda zdi se mi, da bi bili sedanji prostori soboške vojašnice najprimernejši za potrebe naše teritorialne obrambe, ki bi tu lahko imela center za širše pomursko območ- lagal bi, da bi vojašnico preuredili v kulturno poslopje, od česar bi imelo koristi ljudstvo. Predvsem mislim na mladino, ki bi se tam lahko naučila kaj lepega in koristnega za svoje življenje. Sem pa proti temu, da bi vojašnica še naprej služila vojaškim namenom, saj se ob dejanjih okupatorske voj- ske zgrozimo. BILJANA BONDŽA: Škoda bi bilo, če bi ti objekti propadli in jih ne bi primerno izkoristili. Ogrevam se za to, da v teh prostorih najde svoje mesto slovenska teritorialna^obramba, saj * je v bližini tudi skladišče orožja, na voljo pa je tu- JAVNA DELA je. Drugih možnosti vsaj za zdaj ne vidim. MIRKO DONŠA: Če so prostori še uporabni, menim, da bi se vanje lahko naselila teritorialna obramba s sedežem za celotno Pomurje. Poleg tega - je poleg tudi skladišče orožja. Drugače pa bi te prostore morda lahko uporabili za nekatere manjše proizvodne dejavnosti. BOJAN KOLOSA: Ce s lotni kompleks soboške vojašnice z okolico bi lahko priključili bližnjemu športnemu centru, kjer so mestno kopališče in številna igrišča. Ker mladi marsičesa ne vedo, kam bi se dali, bi tu S lahko uredili prostore za Delajmo udarniško, da bodo naši otroci imeli kje delati «Naše podjetje je šlo v stečaj in lahko rečem, da je bil umeten. Takrat so nam vodilni v Imu povedali, da stečaj mora biti, da se rešijo starejših, slabotnih in slabih delavcev. Tako sem po tridesetih letih dela ostala na cesti. Morda sem tudi sama bila slaba delavka, toda žalostno, da so to ugotovili, če sploh so, po tridesetih letih. Vem, da so meni takrat rekli, da sem na cesti, saj imam avto in hišo. Zelo dobro se spomnim tistega prvega aprila, ko so izobesili seznam ter sporočili, da ob desetih moramo zapustiti delo. Enostavno nisem mogla verjeti, saj sem sodelavcem govorila, da je to le prvoaprilska šala. Toda ostali smo zunaj, čeprav smo na zborih delavcev vedno govorili, delajmo solidarno, udarniško, da bodo naši otroci imeli kje delati, in uspeli smo, saj je bil leta 1979 Varstroj pojem v občini, množično smo zaposlovali, direktorji tistega časa pa so bili nekaj posebnega. Bila sem v bolnišnici, pa so me zjutraj vprašali, kje delam. Ne morem vam opisati, kako sem se takrat počutila, samo solze so mi tekle, odgovoriti pa nisem mogla. Imela sem trideset let dela, pa mi za to nihče ni dal nobene nagrade, kot jih dobijo zaposleni, šla bom v pokoj, pa se od mene nihče ne bo poslovil ter mi izplačal odpravnino. Zato pravim, da če sta bog in pravica, naj kaznuje tiste, da bodo pri teh letih, kot sem sama, ostali brez službe ter z dvema študentoma v hiši. Samo še to bi rada povedala: V podjetju sem imela še nekatere stvari, pa sama nisem šla ponje, saj je bilo rečeno, da jaz na tovarniškem dvorišču nimam več kaj iskati.« da več ne bi znali delati. Še vedno se počutim mladega, čeprav sem na videz starejši. Kaj sedaj delam? Imam vrt in se s tem malo zabavam, da ne mislim na podjetje, ter hodim prijateljem pomagat v vinograd, seveda za hvala lepa. Sem brez zemlje in nimam ničesar za preživljanje. Občutka, da bi me družba zavrgla, pa le nimam, saj se počutim sposobnega, da bom še lahko delal, tudi manjvrednostnega občutka nimam, vendar bi le želel, da bi to enkrat doživljali tudi tisti, ki so nas pripeljali v to. Razšli smo se, ne da bi se poslovili. Še to moram povedati: Ni prav, kako nam delijo denarna nadomestila. Vzeli so trimesečno povprečje, vendar nas je bila večina takrat že na čakanju ter smo dobivali 80 odstotkov plače. Sedaj pa na primer »Ali naj mu rečem, v to šolo pa ne moreš, ker ti je mati na cesti!« »Začela sem delati kot ročna šivilja, vendar je takrat veljalo, uči se, da boš nekaj znal in ve' Ijal. Zato sem ob majhnem otroku končala še ekonomsko šolo, sedaj pa si večkrat pra' vim, da bi le ostala šivilja, verjetno ne bi bila na cesti. V podjetju nam je najprej dobro šlo, čeprav smo dosti delali in se marsičemu odpovedovali. Prva kriza pa je nastopim leta 1969, ko so nekateri ostali brez dela, vendar so jim ga naJ šli na tujem. Sedaj, pred tremi leti, pa se je spet začelo in vse skupaj prišlo tako daleč, da smo šli v stečaj. V mojem življenju so bi'1 najhujši dnevi, ko sem izgubi'3 starše in ko sem ostala brez de- zabavne prireditve in razne klubske dejavno- sti. Milan JERŠE »Nikoli nisem imel daru govora, vendar vedno besedo za delavca« Pomoč osamljenim kmetom, ostarelim in invalidom S svojim programom je na natečaju za javna dela uspel tudi soboški Center za socialno delo. Pripravil je program pomoči kmetijam, kjer živijo osamljeni kmetje, v drugem sklopu dela pa naj bi pomagali ostarelim, onemoglim ter invalidnim ljudem. Osamljenim kmetom bi pomagali pri popravilu propadajočih stanovanjskih in gospodarskih* poslopij (predvsem popravila streh, manjša zidarska dela, beljenje in drugo), skupaj bi urejali okolje, pripravljali drva ter vzdrževali orodje. Center pa ima tudi že evidentiranih 16 družin in posameznikov, ki bi potrebovali pomoč pri gospodinjskih delih, do srede septembra pa bodo dokončno pripravili tudi seznam družin in posameznikov, ki bi jim z javnimi deli pomagali. Z deli bi tako začeli oktobra vodila pa bi jih dva strokovna delavca Centra. Izbor delavcev bo opravila Delavska univerza, ki je s programom javnih del tudi nastopila na natečaju, njihova naloga pa bo, da delavce primerno pripravijo na delo. Potrebovali bodo take delavce, ki bi znali opravljati tesarska, zidarska in druga dela, pri pomoči ostarelim, onemoglim in invalidnim osebam pa bi lahko sodelovale nezaposlene medicinske sestre in drugi. Na Centru bi želeli, da bi delo dobili tudi tisti brezposelni, ki pri njih prejemajo kako družbeno denarno pomoč. Za projekt je Zavod za zaposlovanje odobril 600 tisoč republiških sredstev, 202 tisoč pa bi prispevala občina za nagrado delavcem, tako da bi bil njihove mesečni prejemek okoli 6 tisoč dinarjev (seveda ob določenem številu opravljenih ur). V ta program javnih del bi za tri mesece vključili 12 brezposelnih, in če bo projekt ocenjen kot uspešen, da-bi na natečaju za javna dela spet nastopili. Na Centru tudi upajo na pomoč krajevnih skupnosti, predvsem pri tistih družinah, sedaj vedo za dvanajst, ki nimajo kje vzeti gradbenega materiala in lesa. V projekt pomoči osamljenim kmetom in ostarelim ter pomo. či potrebnim bodo zajeli vso občino. mh --------S ŠTRAJKOM-------------------------- Radgonski izvršni svet je pripravil štiri programe za javna dela, čiščenje divjih odlagališč in obcestnih jarkov, vzdrževalna dela na športnih objektih, pomoč ostarelim na domu ter obnova gradu. Razen obnove športnih objektov so jim v republiki odobrili ostale tri. Že sredi avgusta pa so nekateri delavci začeli z urejanjem okolja pri gradu, čeprav vse tri strani — izvršni svet, republiški zavod za zaposlovanje ter izvajalec del — še niso podpisale potrebne pogodbe. Izvršni svet je namreč delo prepustil zasebniku, Slavku Lončariču, ki je hkrati tudi član izvršnega sveta, ta pa je pred časom začetek del pojasnil s tem, da bi z deli radi končali pred zimo, trajala pa naj bi kar šest mesecev. Zavod za zaposlovanje je pripravil seznam delavcev, ki so prostovoljno sprejeli delo kot dodatek k pogodbi. Zaradi majhnega odziva ali pripravljenosti, da bi brezposelni to delo sprejeli, izvajalec pač ni imel kaj izbirati, ampak je vzel tiste, ki so prišli. Strokovni delavci, ki so opozarjali, da z deli ne bi začeli pred podpisom pogodbe, so delavcem vseeno pojasnili njihove pravice, ki jim gredo iz javnih del, to je pravica n Darku srečala znanca, ki že lep čas ni povohal iz brloga. Radeč n' °mcnila. Ko je odšla, nisem dolgo vzdržal. Obiskal sem 'n pri vaških ogleduhih poizvedoval po njem. Res ga ni bilo. Rk Zamrežena okna krčme se je v zgodnji večer ozirala tišina. Ravja ne ?,sem naslonil na rešetke in se razgledal po njej. Mateje in ; ncza .ilo. Tovornjakar je sključeno sedel na razmajanem stolu in petnjgtfTnjem stikal za koščki mesa v pogretem golažu. Njegove "ho „ Vdajale jetnika, kot polh v past se je ujel v temo. V krčmi je °čložitY,reč se bolj mračno kot ponavadi; sonce se je napravljalo 1/1 Prižp!ovno suknjo; natakarju pa se ni zdelo vredno stegniti roko sati iuč Utrujen tovornjakar ni bil vreden tolikšnega truda. hlod1' Rr'laval sem na teniško igrišče. Na pozabljenem hrasto-Je sedelo nekaj dolgolasih mladcev. Šopirili so se s črnimi "ulj 2 f!1 suknjiči, prešitimi z raznobarvnimi trakovi in se pomenko-^oku aleJ°- Mateja se je zrinila k samemu robu odra, gledališki Prejle1 so z iztegnjenimi jeziki lezli proti njej in s kančkom pogle-i<,stefe OvaH valovanje las. Kmalu so se opogumili in se povzpeli na Vrhove. Izmučeni od višinskega zraka in sikajočih vetrov f°t pj ' Poglede proti zamegljenemu hribovju, ki ga je zastirala na eRyena belo-modra srajčka. Po globeli so stopicali proti Yviru. obraslemu z donebesnimi smrekami. Med potjo so '"Mo VVRallc in odbirali srečnika, ki bo smel pomočiti prst v lede-^il tre 2 ^bočin se mi je dvignil gromek smeh; hudobno sem se Sa b„ nu,ka. ko se ho izbranec sklonil, da bi zajel napoj. Zgrože-^>,efhirj ,hje recepta: čedna p°rCL Ospe c s ozračje divjega zahoO ' jilpi |j-bil presenetljiv. pr^b1' skupno 1500 sedeži tn^o * ||-kimi parkirišči pred m . to polne vsak dan v* t ‘ ure dopoldne do l a- Tri milijone ljudi pr Jjj Vsak teden tej resta ^gO vijo 22.000 kg mesa, Q F gramov masla in D dižnika. za vsakogar nekaj Šifra: JAGUAR Dobro , xS vedeti ZA LJUBITELJE CVETJA ,. Vi niste preprosta oseba. Tudi zlvUenje si po nepotrebnem za- pletate, čeprav ste razumni in trdno stojite na nogah. Vaše reakcije so plod trdnega prepričanja za pravo stvar. Včasih še preveč zavlačujete. Tudi v ljubezni iščete stalnost in popolnost. Po cesti hodite bolj z dvignjeno glavo. To včasih že meji na določena bolezenska znamenja. Ščitijo vas mnogi zaščitni znaki, ki blažijo vaša čudna nagnjenja in obnašanje. Nasvet: Pazite na zdravje in ne ponočujte preveč. Pravi užitek so majhne reči v zmernem tempu. Ne bojte se, ničesar ne boste zamudili. Na svoji poti lahko uživate samo tisto, kar vam je dano in sojeno. Sami pa izberite, če boste po tej poti hodili. Vse napisano izpričuje vaša leva dlan, torej ste vi na potezi. Šifra: te je komu v življenju potreb-na podpora, ste to gotovo vi. Pre-ste senzibilni in pogostokrat zaPadate v depresije. Za vas so dodatne obremenitve. Vse skupaj vam življenje še bolj za-P'ete. Sicer imate sebe še najbolj radi, po svoje ste egoist in narci-s®'d. Želeli bi imeti moč in ““last nad ljudmi. To vam celo “speva in tisti posamezniki iz bližnje in širše okolice, ki vam to biblijo, so sedaj vaši zvesti suž-Plešejo tako, kot si vi želite, godijo vas nekoliko nezdrave rnbicije Kar ge ni prepozno, jih kusajte spraviti v normalne tir-.lce. Vse zadeve imajo svoj čas, P ker bo vaše življenje izjemno °°lgo, boste lahko vse zamujeno nadomestili. SRČE Cvetlični horoskop V cvetličnem horoskopu vam danes predstavljamo slavljenko tega meseca gospo Greto Škerget, dolgoletno kulturno in prosvetno delavko iz Murske Sobote. Rojena je v znamenju device. In kaj pravijo zvezde o devicah? Predvsem, da čutijo izrazito potrebo po znanju. Njihove velike vrline se kažejo r točnosti, studi-oznosti in pedantnosti. Rade preverjajo dejstva in podatke. V astroloških knjigah piše za žensko DEVICO: TO JE PRAVA ŽENA. Zanima jo samo prava ljubezen in nobena druga. Je izredno romantična. Želi si skrajno pošten odnos do moškega. Device so perfektcionistke, a to ne pomeni, da bi same to mislile o sebi. Hitro spregledajo laži. So idealistke, a nikakor ne naivne. So zelo požrtvovalne, družina jim mnogo pomeni. In DEVICE moški? So skoraj popolni materialisti, pravi astrologija. Moški devica nikoli ne bo Otroci naj hodijo bosi Krompirjevi cmoki bodo bolj rahli, če dodate testu nekaj žlic mineralne vode. X Če je treba jedi dodati med kuhanjem malo belega vina, pa ga nimate pri roki, raztopite v malo vode dve žlički sladkorja in dodajte malo kisa. X Posoda za smeti ne bo imela neprijetnega vonja, če stresete vanjo malo naftalina. X Da bi pregnali iz stanovanja neprijeten vonj po pečenih ribah, prekuhajte v malo vode sladkor, cimet, klinčke in skorjo limone. Zadišalo bo celo stanovanje. Nasvet: Zanima va^vse, kar je aktualno, ki pa ima za večino ljudi smisel le, če služi predvsem zabavi, sprostitvi ali je konjiček. Najboljši način, da se stopalo normalno razvija, je, pustiti otroku, naj hodi bos. Ortoped dr. Lynn, predavatelj na univerzi v Washingtonu, pravi, da hoja brez obutve daje večjo moč in fleksibilnost stopala in preprečuje njegovo deformacijo. Za zgled navaja Afričane, od katerih mnogi vse življenje hodijo bosi in razen mehaničnih poškodb nimajo težav z nogami kot njihovi vrstniki v razvitih deželah. g«™ Kadar imamo goste m Obleke jeseni 91 Koliko skuhati? Za družino že znamo skuhati pravšnjo količino jedi. Kaj pa, kadar imamo goste, kadar je za mizo več ljudi kot običajno? Poglejmo, koliko katerega živila je treba na osebo: meso s kostmi — 200 do 250 g meso brez kosti — 180 do 200 g perutnina s kostmi — 250 g perutnina brez kosti — 150 do 180 g ribji file — 150 do 200 g pel ljubezenskih serenad po oknom. Pač ni Romeo. Zato ne išče Julij, ampak pravo ženo za dom in družino. V nasprotnem primeru, ko trči na drugačno žensko, poišče prvo prevozno sredstvo in pobegne. Ženskam je zato potrebno mnogo strategije, da osvoje takega moškega. Skratka, moški devica je mešanica intelekta in razuma. Izbirčen in kritičen je do skrajnosti. In to v vsem: pri ženskah, pri jedi, oblačenju, zdravju, delovnih navadah... A ko najde tisto pravo — njej bo dobro kot nobeni drugi. Devico razveseljujejo bele rože, mogoče kombinirane z nežnim zelenilom in rumenilom. Iskrene čestitke vsem DEVICAM! Olga Varga OBRVI NA IZPITU Hjenj^^*e\e v tej jeseni bodo različnih dolžin, kroji so prefi-tmCa v ^-liniji s proti robu širokim krilom, potem v obliki lepo ’ ' kroju plašča in princes ter asimetrično drapirane. Za do|B ^'kovane vitke postave bodo tesno prilegajoče se in ^^e obleke iz različnih pletenin. L.VJ. - ..Z'. e 1“ zelenjava za prilogo — 200 g zelenjava kot glavna jed — 400 do 450 g I testenine kot priloga (nekuhane) — 50 g riž kot priloga (nekuhan) — 40 g I krompir kot priloga — 200 g J juha kot začetna jed — 1/4 do 1/8 litra Obrvi ščitijo oko pred prahom, lepo negovane in oblikovane pa bodo oko še bolj poudarile. Obrvi oblikujemo s puljenjem s pinceto. Letos so sicer moderne debelejše obrvi, zato pri puljenju nikar ne pretiravajte. Populite le tiste »neposlušne« posameznice, ki štrlijo, ali tiste, ki rastejo preblizu vek. Po puljenju nanesite na kožo malce losiona za nego obraza, da preprečite morebitno vnetje. Nikar ne zavzrite stare maškare za trepalnice, saj je odličen pripomoček za poudarjanje obrvi. Zadostuje že, da z njo nekajkrat potegnete prek obrvi v smeri rasti dlačic. Obrvi lahko poudarite tudi s senčilom za veke. Sivega ali rjavega nanesite v smeri rasti dlačic s tankim mehkim čopičem. Pri tem pazite, da ga ne nanesete preveč. Bilo bi vabljivo in grdo. Pazite, da ga ne nanesete čez linijo obrvi. Obrvi lahko poudarite tudi s svinčnikom. Nikar ne izberite svinčnika črne barve, ker bo korektura preveč opazna. Odločite se raje za svetlo rjavo ali sivo barvo. " Ali veste, da s: kb*' 0 I domače ! MURSKEM VALU ^lasujem za: dajalec; ^ladba-1 KUPON 31 1. narodn° zabavnih melodij: T ~ Ans- Vlada Sredenška L Ja-T^MURSKA — Slovenskogpriški kvintet < Vraa M PA EN FRANC KOŠIR - Franc Košir TAM o M SE Z GORA - Ans. Nagelj *aše “V SMO DOMA — Ans. Fantje z vseh vetrov asovnice pošljite na naslov: MURSKI VAL, Titova 29, Ostvir?' Sobota ^agrajgJe. na programu vsak četrtek od 18. do 19. ure. MLa2^ bUDJA, Sovjak 39, Videm ob Ščavnici Lendavska 10, M. Sobota 'OA VNUK, Melinci 138, Beltinci Drobna presenečenja Pokrivala za kozarce — polurnim smehom izgubimo več kot 40 kalorij, — polurno vožnjo s kolesom izgubimo 115 kalorij, — polurnim skakanjem čez kolebnico potrošimo 225 kalorij, — polurnim igranjem z otroki izgubimo 70 kalorij, — polurnim telefoniranjem s prijateljico izgubimo 30 kalorij, — polurnim gledanjem televizije izgubimo 40 kalorij. Koliko je kozarcev, ki se potikajo po hiši in nam gredo na živce, ker so tako grdi? Pa tistih »tisoč« posod v kuhinji, v katere shranjujemo drobnarije, ali kozarci z vloženim sadjem in posode s testeninami. Vse lahko polepšamo na preprost način. Potrebujemo samo nekaj platna in dva ali tri metre bele čipke. Iz blaga izrežemo kroge z enkrat večjim premerom, kot je premer kozarca, ki ga želimo pokriti, in jih obrobimo s čipko. Pokrovčke nato samo še povežemo s svilenimi trakci. Kuhajte z nami Paprika z gnjatnim rižem Paprike, paradižniki in kumare so najbolj znana sadežna ze- lenjava. Uveljavljajo se jajčevci in jedilna koruza. Vsa sadežna zelenjava okusno in koristno dopolnjuje obroke. Za 7 do 8 paprik (odvisno od velikosti) potrebujemo: 20 dag riža, 20 dag surove gnjati, 4 dag masla ali olja, 5 del juhe iz kocke, 1 jušno žlico goste paradižnikove mezge, sol, ščep sladkorja, poper, žličko jedilnega škroba (ali gladke moke) in 1 žlico kisle smetane. . ,. Riž skuhamo v juhi ali vodi tako, da je še malo trd. Medtem narežemo na drobne kockice gnjat in jo zmešamo z maslom ali oljem in rižem. Maso solimo m po okusu začinimo. S to zmesjo napolnimo paprike, ki smo Jih prej oprali in očistili pecljev, semen in vmesnih sten. Iz jušne kocke, paradižnikove mezge, ščepa sladkorja in malo limoninega soka skuhamo močno juho (približno 5 del) in prelijemo z njo polnjene paprike, ki smo jih naložili v primerno kozico s prilagajočim se pokrovom. Jed dušimo na maih-nem ognju 30 minut do mehkega. Nato omako zgostimo z jedilnim škrobom ali moko, ki smo ga zmešali s kislo smetano. Zraven serviramo krompirjev pire. Jed je primerna, da si kakšen obrok skuhamo na zalogo m za teden dni zamrznemo. V tem primeru smetano dodamo, ko jed odtajamo in pogrejemo. ■ SESTAVIL ■ MARKO ■ NAPAST NAJHITREJŠA ŠPRIN-TERICA NA SVETU POSEL. DELO PREDSTOJ- NIK ODDELKA V BOLNIŠNIC POLJŠČINA S PODZEMNIM PLODOM FILMSKA IGRALKA RINA HRUST, ORJAK VONJAVA. DIŠAVA ■ RASTLINA, ■ ki ob ■ DOTIKU ■ SPEČE DELAVEC V OBRATU TEKSTILNE INDUSTRIJE HRVAŠKI POLITIK (MIKO) DEL TELESA IVAN MINATTI FOTOGRAFIJA VRSTA VRBE MODEREN PLES ŠTUDENT ARABISTIKE INDIJSKI PESNIK IN PISATELJ (1896-1961) VELIKA OPICA BREZGOTO- VINSKI PROMET ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA KISIK IMPORT AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE KRALJESTVO MRT-VIH PRI RIMLJANIH NEMŠKI SKLADATEL ZVER IZ RODU MAČK IGLAVCI RIMSKA ŠESTICA TANTAL PRISTANIŠČE V JOGOZAH. ANGLIJI ZAMAKNJENOST. ZANOS REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Sampras, trasant, radiati, Ugo, BiH, pond, MI, O, naboj, starina, LE, Er, oro, kal, vislice, Jesenin, erar, DA. SEPTEMBRA 1991 utrip življenja. ASFALT DO ZASELKA HRAŠČICI Kobilje Marljivi kot čebele Čebelarska družina Kobilje-Dobrov-nik je bila ustanovljena 1960. leta in je ves čas aktivna. Pionirska krožka imajo na osnovnih šolah v Kobilju in Dobrovniku ter tako skrbijo za svoj naraščaj. Dobro sodelujejo z Zvezo lovskih družin Lendava, Kmetijsko zadrugo Dobrovnik in Gozdnim gospodarstvom Murska Sobota. Organizirajo tudi razna srečanja in izlete. Tako so letos pripravili dvodnevni izlet v Gbdb-16 in Enger v sosednji Republiki Madžarski. Kot nam je povedal predsednik družine Pavel Nemet, se pripravljajo na razvitje prapora prihodnje leto. Pridni člani so doslej že veliko postorili, veliko dela pa jih še čaka. Prav gotovo pa bodo načrtovane naloge tudi uresničili. gčavničar V krajevni skupnosti Gančani so se letos lotili zahtevne naložbe, gradnje mrliške vežice. Le-ta, ki je že pod streho, pa bo zaradi pomanjkanja denarja morala nekaj časa počakati do končne dograditve. V tem času pa so se v krajevni skupnosti tudi odločili posodobiti cestni odsek od ceste Gančani—Renkovci do zaselka Hraščici. V ta namen so dobili kot demografsko ogroženo območje nekaj namenskega denarja, ki ga želijo koristno naložiti. Seveda pa bo poleg tega morala nekaj sredstev primakniti tudi krajevna skupnost Gančani. Kljub temu pa je vprašanje, če bodo cestni odsek lahko asfaltirali že letos. Če ne, bo to ena od prednostnih nalog krajevne skupnosti v prihodnjem letu. Poleg tega pa so pri nogometnem igrišču v Ganča-nih tudi začeli urejati novo igrišče za rokomet in mali nogomet. Tudi tega naj bi asfaltirali, če ne letos, pa prihodnje leto, ter s tem omogočili krajanom pestrejšo športno rekreacijo. Obeh pridobitev se krajani zelo veselijo, saj sta že nekaj časa v programu krajevne skupnosti. F. Maučec Kapela Obnovili trgovino Pred leti so na Kapeli zgradili sodobno samopostrežno trgovino z ravno streho. Ker pa je streha začela puščati, so se pri Trgovskem podjetju Mercator Sloga v Gornji Radgoni odločili za nadzidavo. Tako so pridobili nekaj prodajnih prostorov in družinsko stanovanje. Uredili so tudi okolico trgovine. Razširitev prostorov pa bo tudi omogočila popestritev ponudbe. L. K. TRI GOMILE I V SIMBOLIKI Ideja za naslov je iz mojega okolja, v katerem sem se rodil in živim. KUPŠINCI! Kdo je imel nekoč odločilno besedo za raziskovanje teh gornik ki so ostale sicer dobro zakopane, spremlja pa jih ironičen prizvok v ustnem izročilu, da so tod hodili s hrupom in truščem očarljivi zavojevalci — Turki!? V tem našem provincialnem okolju vedo ljudje še danes povedati, da so po odprtju šole 1878. leta že grofovski hlapci pod vodstvom »nekih« iz Budimpešte s krampi in lopatami razkopavali gomile. Menda so se spoprijeli še z nekimi drugimi iskalci nečesa, kar naj bi bilo zakopano v teh žalostnih plasteh. Če je kdo kaj našel ali izkopal, ni zapisano v nobenih zgodovinskih podatkih. __ ■_ Prelomno je bilo tudi po agrarni reformi, ko so novi zemljiški posestniki od tod začeli voziti zemljo za razne navoze in druge potrebe. ' . , - S Iz te zemlje je leta 1922 danes že pokojni Jouži Nemec izoral dve podkvi in meč! Dolga leta so to in kamnito sekiro čuvali v osnovni šoli, do prihoda rdečearmejcev, ki so si v šoli uredili začasno bolnico. Spominjam se otožnega pogleda svojega očeta — dolgoletnega »školnika v tej šoli — ko je ugotovil, da so osvoboditelji uničili vse z inventarjem vred. Vsaka pokrajina je očarljiva za človeka, ki ji pripada. Rad hodim med zelenimi polji, posebno ko se večerna zarja začne vzpenjati po kupšinskih »gouricaj, doubli, mlakaj ali ojtinaj«. Ne gledam na terase modernih hiš, kjer se skoraj pri vsaki svetlika ekran z zabavnim programom, kar je vse daleč od utripa starih gomil. - ; Čudna mešanica raznih misli in pogledov na gomile so nedvomno že slaboten odmev te premagane simbolike. Spomini so se ra-zrastii v epopejo drugih številnih gospodarskih in kmečkih težav, ki jih z nobeno simboliko ne moremo premagati. Dini Titan VZLJUBILA JE PETJE Bakovci Še letos telefoni in kabelska televizija V Bakovcih se pripravljajo na širitev telefonskega omrežja in zgraditev kabelske televizije. V teh dneh montirajo delavci PTT podjetja iz Murske Sobote v prostorih prizidka vaškega doma novo telefonsko centralo. Predvidevajo, da bo lahko dobilo 195 novih naročnikov telefone do konca tega leta. Tako bodo imeli v Bakovcih 325 telefonov. Krajevna skupnost Bakovci je poleg svojega deleža najela ančno posojilo za telefonsko omrežje. Celotni projekt bo namreč stal 6,500.000 arjev, telefonska centrala pa 1,750.000 dinarjev. Kot nam je povedal predsednik >veta krajevne skupnosti Bakovci Leopold Červek, prav tako predvidevajo, da bodo naročniki lahko gledali kabelsko televizijo do konca tega leta. Poleg omenjenih dveh naložb pa v krajevni skupnosti Bakovci urejajo tudi okolico mrliške vežice na pokopališču. Doslej so že uredili dovozno pot za odlaganje odpadkov in pripravili zemeljska dela za asfaltiranje poti na pokopališču. V ta namen so porabili okrog 300.000 dinarjev, pri tem pa so krajani veliko dela opravili prostovoljno. F. Maučec Podjetje Komunala Murska Sobota, Kopališka 2, Murska Sobota Obvešča zainteresirane prodajalce na Trezinem sejmu, ki bo v četrtek, dne 15. 10. 1991 v Murski Soboti, da lahko plačajo uporabo prodajnega prostora na blagajni podjetja na Kopališki ul. 2 v Murski Soboti. Vplačila bomo pričeli sprejemati s 1. 10. 1991 vsak dan od 7.00 do 8.00 ure. S plačilom si prodajalci zagotovijo sejemski prostor. Melinci Uresničujejo obljubljeno Čeprav so danes časi, ki niso nič kaj primerni za petje, pa vendar prav petje daje človeku novih moči. Znano je, da so v preteklosti peli pri vsakem delu, predvsem pri kmečkih opravilih. Kosci in žanji-ce, ki so opravljali domala najtežje opravilo, so vedno našli čas za lepo slovensko pesem. Znano je Mrliška vežica v Bakovcih z urejeno okolico Potem ko so v krajevni skupnosti Melinci dokaj hitro postavili novo avtobusno postajališče v središču kraja, so se lotili novih nalog, kakor so obljubili krajanom ob sprejemanju programa krajevne skupnosti. Porušili so staro trgovino pri vaškem domu in s tem opravili pomembno delo. Trgovina, ki je bila v izredno slabem stanju, je bila povezana z vaškim domom, zato so morali ob rušenju sezidati novo nosilno steno za vaški dom. Predvidevajo, da bodo v prihodnjem letu začeli z gradnjo prizidka k vaškemu domu. V njem nameravajo urediti kuhinjo in slačilnico za nogometaše. Po več letih prizadevanj so na Melincih uspeli dobiti potrebno zemljišče za širitev nogometnega igrišča. Zaradi premajhnega igrišča so se nogometaši Melinec morali odpovedati tekmovanju v drugi medobčinski ligi, kjer so uspešno nastopali. Za nakup potrebnega zemljišča za širitev igrišča je večji del sredstev prispeval Nogometni klub Meteor Melinci, nekaj pa je primaknila tudi krajevna skupnost. S širitvijo igrišča se nameravajo nogometaši Melinec zopet vključiti v tekmovanje druge medobčinske nogometne lige. Sedaj namreč nogometaši iz Melinec uspešno nastopajo za sosednje nogometne klube. Pri nogometnem igrišču pa so tudi že uredili igrišče za odbojko in s tem omogočili rekreacijo širšemui krogu mladine in odraslih. Melinci so tudi eden od krajev, kjer namenjajo posebno skrb čistoči. V naselju so uredili okolico kapele, zelenice in zasadili okrasno drevje. Lep videz pa daje tudi drevored ob cesti Melinci—Beltinci. Te dni pa so krajani Melinec dobili tudi javno telefonsko govorilnico. F. Maučec tudi, da je bilo v preteklosti v navadi družinsko petje. Pojejo pa tudi v družini naše sogovornice Tončke Kupina iz Apač. Rodila se je pred sedemdesetimi leti v dokaj številni družini v Lovrencu pri Škojji Loki. Tu si je uredila družino, s katero se je 1946. leta preselila v Apaško dolino. Tu je našla nov dom in nove prijatelje. Od doma pa je prinesla ljubezen do petja in klekljanja. Kot je povedala, se je prav s petjem vključila v družabno življenje in tako našla mnogo prijateljev. Kot smo že omenili, se je peja naučila pri materi, in očetu. Tatu na Gorenjskem, kjer je preživljat11 svojo mladost, je bilo takrat družinsko petje tradicija. Pelo se je zlasti ob zimskih večerih, ko se je ponavadi zbrala številna družina-V pevskem zboru pa je začela pe" v osnovni šoli. Od takrat je vedno članica pevskih zborov, najsibo v kulturnih društvih ali v cerkvenih pevskih zborih. Že vrsto let pa poje v pevskem zboru kulturnega društva Svoboda Apače. Sedaj vodi zbor Marija Cepin mlajša. S tem pevskim zborom kljub letom redno nastopa. Kot je povedala, največ nastopajo na cerkvenih prireditvah. Tako so lelos že nastopali na Ptuju, v Murski Soboti, Radencih, Rogaševcih, Pr' Mariji snežni in seveda v Apačam Želi si, da bi ji zdravje toliko sluzi' lo, da bi se lahko redno udeleževala pevskih vaj in nastopov. Tudi njen drugi konjiček, to J klekljanje izhaja iz rodnega kraja-Klekljanja se je naučila pri svoj mami. Tu v Apaški dolini pa je ‘ spretnosti naučila mnoge, ki jih J to zanimalo. Ker je že nekaj le vdova in živi sama, si prav s kle kljanjem — ob tem opravilu Pa redno tudi zapoje — krajša ^neve-S svojimi izdelki pa razveseljuje domače in prijatelje. Ker je klekljanje v naših krajih nekaj neo«' čajnega, jo mnogi obiščejo, da od blizu ogledajo, kako sprein vihti svoje od dela utrujene roke- Ludvik KRAMBERGt-K- ZLATOPOROČENCI Trije v ožjem izboru Prav zanimivo bo zvedeti, kdo bo Pomurec meseca septembra. Za zdaj so v ožjem izboru trije kandidati, in sicer predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, gledališki igralec Evgen Car in humorist Geza Farkaš. Konec tega meseca pa bomo objavili tudi skupno število glasov posameznih kandidatov za izbor Pomurca leta 1991. Morda bo odločilen prav vaš glas. Te dni sta Rudi Svenšek in njegova žena Angela iz Borecev praznovala zlato poroko. V zakonu se jima je rodilo troje otrok, dva sina in hčerka. Kljub letom se zlatoporočenca dobro počutita in sta polna življenjske volje. Zlatoporočno listino jima je izročil predsednik SO Ljutomer Mirko Prelog in jima zaželel še mnogo srečnih skupnih let. Tekst in foto: Marija Tivadar V teh dneh sta praznovala zlato poroko Jožef in Agata Lebar iz Bistrice. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Imata pa tudi najst vnukov. Jožef je kmalu po poroki moral v madžarsko vojsko» je služil od 1941. do 1945. leta, šest mesecev pa je bil v ujetništvu-let je bil na začasnem delu v Avstriji in Nemčiji. Leta 1978 se je nP^O' jil. Žena pa je vzgajala otroke in kmetovala. V zadnjem času jima n liko nagaja zdravje. Tekst in y trgovsko podjetje Maribor v sodelovanju s stanovanjsko OOm~/mrCKC! zadrugo SMREKA, v Černelavcih, Liškova 4, tel. in fax.: (069) 26-027, omogoča graditeljem nakup gradbenega materiala brez prometnega davka. Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah in petkih od 7. do 9. in od 15. do 17. ure. ---------------- VESTNIK, 19. SEPTEMBRSKI utrip življenja. Dr. Lojze Števanec V AFRIKI 8 ____________ u»relil sem bivola teli na rl8zeijvatu Selous smo včasih v močvirjih ob pritokih Rufi je nale-od $ privzdignjenimi gobci so nas gledali iz varne razdalje in velike h° casa s^r'9^ z ušesi. Po njih so navadno plezali ptiči. To so se ne jjost°janstvene živali, ki se zavedajo svoje moči. Če so v čredi, gaodkri^’ nit' ^eVa' Vedno se miie zdeio, da je streljati na bivola, če ^i na '^d ta^°’ dl streljal krave na paši — dokler nisem sam stre-naPadp Poslušal sem mnoge zgodbe o tem, da bivol noče pasti, da vem da CB draz'a raniš. Da je zahrbten, maščevalen. Iz izkušnje kljub i/o Se talciljamo< na Vestnik in tole našo rubriko, ki je danes štartala in bo predvidoma v vsaki številki. Kaj in kako naj pišete, smo vam nekaj napisali že prejšnjič v povabilu za sodelovanje. Kaže, da ste nekateri na to priložnost že komaj čakali, saj ste se oglasili že prve dni novega šolskega leta. To nas je seveda zelo razveselilo in zdaj skoraj vsak dan čakamo na vašo pošto. Vsak četrtek jo podrobneje pregledujemo in izbiramo prispevke za naslednjo številko. To poskušajte upoštevati, če vam ni vseeno, kdaj bo kaj objavljeno. Včasih pošljite tudi kakšne risbe ali fotografije, lahko pa se domislite še česa drugega. Kar presenetite nas! Zdaj pa na delo, ampak ne jemati tega kot kakšno nalogo. Pišite, kadar začutite v sebi potrebo, da bi se izpovedali, ali če vam je to konjiček. Vse najlepše in najboljše v novem šolskem letu vam želi urednik rubrike Odsev mladosti Jože Graj Ne vojne, miru in svobode nam dajte! Začetek počitnic ni bil vesel, ampak žalosten, grozen ... Pripeljali so se tanki in uničevali Slovenijo. Prebijali so se skozi barikade do mej. Ob tem so se vneli mnogi boji. Po radiu sem večkrat slišala, da je bil dan v nekaterih mestih alarm za zračni napad. Ljudje so ob teh alarmih hiteli v zaklonišča ali kleti. Tudi mi smo si doma klet preuredili v pravo zaklonišče. Spodaj smo imeli vse najnujnejše stvari, ki bi jih v skrajnem primeru rabili, toda na srečo se to ni zgodilo. Ko je vojna nekaj dni že divjala, je sovražnikom primanjkovalo moči — tudi v Gornji Radgoni. Pripeljali so se še drugi tanki in tokrat so šli tudi mimo mojega doma. Gledata sem jih skozi okno in bilo mi je hudo. Koliko hiš je pogorelo? Koliko ljudi je ostalo brez doma, brez strehe nad glavo? Premlevala sem ta vprašanja. Prišla sem do spoznanja, da je prav, da smo postavili barikade, da smo se borili za našo samostojnost, toda najboljše je, da je prevladal zdrav razum, saj so politiki podpisali deklaracijo. Srečna sem, da so se vojaki JA vrnili v vojašnice in zdaj odhajajo iz Slovenije. Do meje s Hrvaško bodo prišli — toda kam potem? Meje so zaprte, saj tudi tam vihra vojna, le da je mnogo hujša, kot je bila pri nas. Prepričana pa sem, da se bo tudi ta problem rešil. Toda ob vsem tem marsikdo v Srbiji pozablja, da si ljudje ne želimo vojne. Hočemo le mir in svobodo. Vojaki JA najbrž niso krivi, da so nas napadli, saj vemo, da morajo poslušati navodila nadrejenih. Ti polkovniki in generali ter srbsko vodstvo so vsega krivi. Ali ne razumejo nas, Slovencev? Ali ne razumejo Hrvatov? Se ne zavedajo, da hočemo biti neodvisni, da želimo postati neodvisna država? Zdaj lahko le čakamo in upamo, da nas države sprejmejo kot neodvisno Slovenijo in da ne bo več vojne. Hočemo mir in svobodo’ Tjaša Koroša, 8. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru Z novim šolskim letom nova video kaseta VLADO KRESLIN NAMESTO KOGA ROŽA CVETI NAROČILNICA: — naročam video kaseto Vlada Kreslina Namesto koga roža cveti — Ceno 500 din bom plačal po povzetju NASLOV:----------------------------------------- Kaseto naročite na naslov: IDEJA d.o.o.: Štefana Kovača 22/a, Murska Sobota odsev mladosti POČITNIŠKI SPOMINI 25. junija 1991 je bil zadnji dan šole. Dan, ko smo dobili izkaze. Nekateri so jih domov odnesli z veseljem, nekateri s strahom, kaj bodo rekli starši. Hura, počitnice so se začele! Spet bomo brezskrbno živeli. Tako smo naslednji dan po televiziji in po radiu spremljali osamosvojitev Slovenije. In kaj je prišlo potem? Le en dan veselja in deset dni gorja in strahu. Ko smo v noči osamosvojitve proslavljali, je vkorakala v našo Slovenijo JA in začela seje vojna. Vse grozote, ki jih je naredila JA, smo spremljali po televiziji in poslušali po radiu. Po desetih dneh strahu je prišlo do premirja. Sedaj se JA umika iz Slovenije. Vojaški transporterji' in kamioni se umikajo in selijo iz Slovenije. Vojašnice se tako praznijo. Letošnje počitnice sem s starši in sestrama večinoma preživela doma. V teh vojnih časih ni bilo varno potovati kam daleč na dopust. Nekaj dni sem bila skupaj s svojima sestrama pri dedku in babici v Vanča vasi. Sama sem bila dva dni tudi v Murski Soboti pri stricu in teti. Sadili smo ciprese, da bo stric imel živo mejo. Z bratrancem sva se hodila tudi kopat v kopališče v Mursko Soboto. Tudi z atijem smo nekajkrat šli v kopališče, saj sem morala pokazati sestrama, kako znam plavati. Naučila sem se letos v šoli v naravi v Moravskih Toplicah. Med počitnicami sem izgubila tudi dedka. Tako sem imela tudi nekaj žalostnih dni. Ko je imela mama dopust, smo se odpeljali v Celje, kjer smo se nekaj ur vozili po mestu. Nato smo nadaljevali pot do Brežic, skozi vasi in mesta, za katera sem slišala ali jih videla le na zemljevidu. Mama in ati sta mi o vsakem kraju povedala kaj novega. Peljali smo se tudi skozi Krško, kjer je jedrska elektrarna. V Brežicah sem bila že večkrat, saj imam v tem mestu teto in strica. Vse lepo in veselo zelo hitro mine. Po pošti sem prejela knjige za šolo in to mi je dalo misliti: Kmalu se bo spet začelo. Da in resje konec počitniškega potepanja in lenarjenja. POČITNIŠKO DARILO Sredi počitnic sem dobil zelo majhno muco. Ima bela ušesa, okrog vratu pa belo liso. Po hrbtu je črna in ima bele pike. Rep ima črn, tačke pa bele in vsak dan se lepo umiva. Mama jo je že večkrat skopala z mačjim šamponom. K meni hodi zelo rada spat. Ko je odprto okno, pride v posteljo in tako glasno prede, da me prebudi. Rada pije sveže mleko. Brat Ji vedno nalije polno skodelico, ko pomolze krave. Rada se igra s čop; kom iz volne, mami prevrača rože z oken in rada pleza po drevesih ah leži na soncu. Videl sem, kako je v koruzi ujela dve miški. Ko pridem iz šole, hodi ojcrog mene. Mislim, da čaka, ali ji bom dal kaj za pod zob. Tu in tam ji onstopim košček mesa, ki ga ima zelo rada. Imam še tri muce in psička Murija. Vse imam rad, moje misli pa so vedno pri počitniški muci. ZDRAVKO NEMEC, 5- r-> OŠ MALA NEDELJA Tanja KUHAR, 5,a, OŠ TIŠINA PRVI DAN V ŠOLI V ponedeljek je bil prvi šolski dan. S torbo na hrbtu sem z veselim srcem odkorakala proti šoli. Na poti sem srečala prijateljico. Pogovarjali sva se o počitnicah. Po cesti je drvelo že dosti učencev. Na šolskem dvorišču so se zbrali tudi najmanjši, ki so odkorakali v prvi razred. Tudi mi smo odšli z razredničarko v razred, kjer smo se pogovarjali o doživetjih v počitnicah ter spoznali nove učitelje in nove predmete. Prvi dan smo se pogovorili tudi o disciplini itd. Ta dan smo odšli domov prej. Sedaj imamo že urnik in smo se začeli učiti. Zelo sem vesela, da lahko spet hodim v šolo. Aleksandra Kovač, 5.r., OŠ Dobrovnik ALI VESTE F Tudi poslej bomo objavljali vprašanja z različnih podroc | I in ,tipali1, ali veste to in ono. Če se še spomnite, smo vas n | _ zadnje spraševali, ali vam je znano, kje je sončna ura v PonlU • | ju in kakšna je. Tisti, ki ste predtem nekoliko podrobneje P | ■ gledali Vestnik, ste lahko našli odgovor na zadnji strani, in ■ je bilo objavljeno 20. junija. Torej prva sončna ura v Pomur< I Ije v Radencih med vrelcem in Ljubljanskim domom. Oblikov' | so jo iz rož, njen premer pa je kar 10 metrov. Pravilno je o“8 J | vorila Žiljana Horvat iz Dolnje Bistrice in si tako zasluz | । knjižno nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murs | Sobota. Čestitamo! -u I 127. vprašanje: Ali veste, katera je najmanjša vas v Pomu L ■ (najmanj hišnih številk)? Odgovore pošljite najkasneje do P I I hodnjega četrtka na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69 | I Murska Sobota, s pripisom (izrezanim iz našega časopisa) | veste. _ J Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod Trstenjakova 73, Murska Sobota obvešča starše, da bo VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV v četrtek, 26., v petek, 27., v ponedeljek, 30. septembra 1991 od 8. do 14. ure, v torek, dne 1. oktobra, pa od 8. do 16. ure za ves šolski okoliš na osnovni šoli Daneta Šumenjaka (OŠ I), razen za podružnično šolo Krog, kjer bo vpis v sredo. 2. oktobra 1991, od 8. do 12. ure. Vpisujemo otroke, ki so rojeni leta 1985, ter januarja in februarja 1986, pogojno pa tudi otroke, rojene do 31. avgusta 1986. Ob vpisu je potrebno predložiti izpisek oziroma fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadržali. RADENSKA—JERUZALEM Ljutomer Hotel Jeruzalem Ljutomer ■ vabi k sodelovanju narodnozabavni ansambel za igranje v sezoni 1991/1992 v hotelu Jeruzalem. Pisne ponudbe sprejema uprava hotela Jeruzalem. FORJAN, D.O.O. Varaždinska 140 42209 SRAČINEC telefon (042) 601-075 po 18. uri PRODAJAMO: KMETIJSKE RABLJENE STROJE • Kombajn za silažo • Kombajn za krompir GRIMME HASSIA • Kombajni za žito KLAAS, FAHR, CEHONTIER • Kombajn (izruvalnik) za sladkorno peso • Preša za slamo — visokotlačna in nizkotlačna • Samonakladalnik za seno • Prikolica za gnoj • Obračalnik za seno FAHR NAROČILNICA Podpisani___________—--------- kraj ulica--------------------- poštna številka pošta---------- naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. PODPIS Naročilnico izrežite in jo pošljite na naslov: Vestnik, Titova 29, 69000 Murska Sobota. VESTNIK in SODARSTVO Marjan MAUČEC, Gančani 149, tel. 42-000, nagrajujeta izžrebanega naročnika Vestnika! Srečnež bo prejel 50-litrski sodček. GORENJE IMO Lendava — v stečaju razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo: 1. Pisarniški prostori, 296,14 m1, izklicna cena 13.350,00 din/m’. 2. Kombinirano vozilo ZASTAVA 950 AK, leto izdelave 1987. izklicna cena 60.000,00 din. 3. Osebni avtomobil OPEL SENATOR 2,5, leto izdelave 1983, predlagana izklicna cena 100.000,00 din. 4. Stroj za upogibanje pločevine 1/1000, 1 kos, 5. 6. 7. 8. 9. 10. izklicna cena 4.000,00 din. Ročni krivilni stroj 1/1000, 1 kos, izklicna cena 4.000,00 din. Stroj za rezanje navojev METALPROGRES, 2 kosa, izklicna cena 3.000,00 din. Stroj za upogibanje pločevine UBBD, 1 kos, izklicna cena 20.000,00 din. Aparat za varjenje vijakov TIP MUS 450, 1 kos, izklicna cena 2.000,00 din. Različni reprodukcijski material (šivne cevi, baterije ARMAL. skupna izklicna cena 1,3 mio din. . Razna pisarniška oprema in računski stroji. . ,uQ Dražba bo 26. 9. 1991 ob 11. uri v prostorih podjetja Gorenje stečaju, Industrijska 4 b, Lendava. Ogled je možen dan pred dražbo med 8. in 14. uro ter na da med 8. in 11. uro. Interesenti morajo pred dražbo položiti pri blagajni varščino v izklicne cene. Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe. Davek plača kupec, po sistemu videno—kupljeno. Kupci morajo kupljena sredstva odpeljati v 8 dneh po dražbi- višin' prod^'6 Stran 16 pisma, mnenja, stališča MLADINA RUŠI V BELTINCIH Težave in nezadovoljstva na začetku šolskega leta . V zadnji številki časopisa je izšel članek z naslovom »Mladina ruši kakor JLA,« kjer omenja, da sem skupaj s sovaš-čanko bil pri lastniku diska v Beltincih, ter ga prosil za dovo-'jenje, da bi obiskal disko in mladino poprosil za red in mir. ko zapušča disko. . Tega dovoljenja nisem prosil, niti nisem govoril z lastnikom diska, ker mislim, da mi je vstop v disko dovoljen, kot vsakemu drugemu. Smatram, da se v disku ne da vzgajati mladino k miru in redu, ampak so starši in šola ti-sti vzgojitelji, ki naj svoje otroke nauče, da se ponoči ne razgraja, pretepa in se ne kali mir. * krajevno skupnost smo dobi-11 še pritobže, da se ob odhodu razgraja in da vaščani nimajo nočnega miru. SE ENKRAT Oglašam se v zvezi s članom z naslovom Mladina ruši *akor JLA v Vestniku z dne 12. ’■ 1991. Članek je napisan pod vsevdonimom »KLEKL«. Sam vem, kdo je članek na-P’sal, saj sem se z avtorjem pogovarjal po telefonu. Ker od-stavek o beltinskem župniku ni P°d narekovaji, je avtor teh be-sed pisec članka. . Čudi me, da morajo vaši no-V|narji pisati tudi pod vsevdo-^•mom. Sam Vestnika redno ne erem, ker o njem zaradi pogonih člankov nimam dobre-mnenja. V zadnjem odstavku o bel-'lnskem župniku so laži in ne-resnice. Ni res, da bi župnik »s Prižnice posvaril« vernike o ro-j ’ saj take stvari po mnenju uPnika ne spadajo v cerkev na /Poon (prijnjce po prenovi । ?no več ne uporabljamo). To d“ko potrdi več kot 2500 verzov, ki se redno ob nedeljah KAJ PRAVIJO GOSPODJE »SAUBERHACHERJI«? jo Ornunalne službe se ukvarjata „e"° od dstih dejavnosti, ki Tlbolj na očeh javnosti in ta-kd tud'. de'e™e kritike, kadar stOritn' z.adovoljen z njihovimi našaVam'' $e posebej se to na-Mur la odvoz smeti. V občini začeb a ^bota je to dejavnost ritm a redno opravljati mešana ki A Saubermacher-Komunala, avstf-3. Predvsem po izkušnjah M sn tirme- Le-ta je vložila Vitev50"°dstotni delež v ustano-bi(0 ^°vega podjetja. Rečeno je tria ’0jS se glede smeti oziro-nilo n^kov marsikaj spreme-Hloral3 V resnici bi se tudi sai je nov sistem zasno-li |ojp >da 'judje odlagajo sme-HIo r. v več Posod (za papir, odPadke in ostale od-^dlaoo-^0 da vozijo na odpud 'šče) sarno okrog 40 od-io smeti, vse drugo pa vrnejo 0,:Ustriji kot koristno surovi-^Padt01113 Predelujejo biološke ^Urni^p^ .v kompost (gnojilo). Je vsekakor zelo kori------------------------ nekaj PONUJEN SEJEMSKI PAVILJON ZASTONJ t.-mo rs*1" 'n ^e<*nar0 j 'btavif °Ven'jc 'n Hrvaške morata le zbrati dovolj ponudnikov in čim M)”? začne" «osPo<*arstvo obeh držav. Slovenija pa ima pri tem še eno prilož-sta gosn V^iavJjal' kakovostno znamko, ki so jo začeli podeljevati letos. ^Pričjp ar?k' zbornici izkoristili ponujeno priložnost, pa se bomo lahko na jesenskem graškem sejmu. I \ D. L. Pri cerkvi še na srečo rož niso lomastili, pa tudi župnik ni nikogar lovil, še manj pa, da bi kogar koli premlatil. Župnik dobro ve, da je to slab vzgojni način in o tem tudi ni nikoli govoril pri oznanilih v cerkvi. Res pa je, da je bilo potrebno narediti zaščitno ograjo pred stopnicami pri vhodu na kor, verjetno pa bo potrebno opremili z zaščitno ograjo še kapelico sv. Antona. Nedavno tega smo omenjen most obnovili in namestili rože, prav tako smo ob vpadnicah v Beltince postavbili dobrodošlico in rože in s tem želeli, da bi bil naš kraj prijeten in urejen. Namen imamo urediti še druge mostove, pa ne vemo, če ima smisel skrbeti za lepoto MLADINA RUSI zbirajo v cerkvi. Velika lažje v trditvi, da je »premlatil člane odranske mladostniške bande«, ker župnik takih metod ne uporablja. To lahko potrdi 1200 otrok in mladine iz naše župnije, ki se jih župnik v petih letih še ni dotaknil in se jih ne bo. Župnik pa je sam Odran-čan in bo Odrančan ostal, zato ne bo pretepal svojih rojakov, ki jih ima rad. Za vzdrževanje reda imamo v Beltincih policijo. Prav tako ni res, da bi si Bel-tinčani želeli župnika pretepača. Z avtorjem članka se ne strinjam, da bi bilo pretepanje »dobra stara katehetska metoda«. O tem, kar je dobro v ka-tehezi, naj prepusti mnenje strokovnjakom iz‘tega področja. Tudi sam imam diplomo I Teološke fakultete v Ljubljani t s katehetskega področja. Prav 1 tako se kot vernik ne strinjam, 1 stna, v praksi pa se rado zatika. Pripombe so predvsem zaradi posod za biološke odpadke (kar ostane od hrane, neužitna zelenjava, trava idr.), kajti poleti se v teh posodah nabirajo tudi črvi, muhe in drug mrčes. Zelo dosti pripomb pa je tudi zavoljo cen. Mnogim se zdijo previsoke. Težko je zlasti upokojencem, za katere veljajo enake cene. kraja, ko pa pred razposajenimi razbijači niso varne ne rože na mostovih, ne rože pri mostu ob stari lekarni, ne avtobusna postaja, he table ob cestah in spomeniki. Prav tako ne morejo mirno počivati vaščani, ki jih po polnoči prebujajo razni nekulturni vzkliki domov vračajoče se mladine. Nihče nima nič proti, da se mladina razveseli in pleše, vendar se mora zavedati, da se po odnosu do okolja, soljudi in lepote ocenjuje naša splošna kultura. Če ne bomo dosegli kulturnega obnašanja po mirni poti, bo morala policija bolj budno paziti na te nepridiprave in jih za taka dejanja tudi kaznovati. PREDSEDNIK SVETA KS BELTINCI: .lože KAVAŠ da molitve in litanije ne zaležejo več. Zahtevam, ker sem bil omenjen v vašem časopisu, da to pismo objavite v celoti v naslednji številki Vestnika. Prav tako zahtevam, da avtor članka . — vaš novinar s polnim imenom in priimkom prekliče trditve in se javno opraviči v naslednji številki Vestnika. Uredništvu Vestnika pa zamerim, da se o verodostojnosti članka ni pozanimalo pri beltinskem župniku, saj je član ekipe, ki skrbi za povezavo z radiem Murska Sobota in Vestnika. Avtor članka je tudi profesor in član zelenih. Z delnimi resnicami in lažjo tudi onesnažujemo prekmursko okolje. Kb se bo avtor v vašem časopisu opravičil in preklical trditve, je zadeva končana in ne dovoljujem nobene polemike o tej zadevi. Jože Hozjan beltinski župnik Direktor mešanega podjetja Saubermacher-Komunala Murska Sobota Branko Škafar pravi: »Kar se tiče posod za'biološke odpadke, bi jih morale stranke oprati, ko jih poleti enkrat tedensko spraznimo, in tedaj se kaj takega najbrž ne bi dogajalo. Tako je tudi v tujini in tam ni takšnih problemov. Glede cen za odvoz pa drži, da so se letos precej povišale, in sicer približno za 5-krat, za biopag sistem. Treba pa je povedati, da so bile prej med najnižjimi v Sloveniji, zdaj pa so povprečne, čeprav daje naše podjetje strankam vse' posode zastonj, in ko se bodo obrabile, jih bo tudi zamenjalo. Če bi to upoštevali, potem imajo nekateri odvoz za okrog leto dni celo brezplačen, kot da bi odplačevali posodo. Brezplačno pa odvažamo posode s steklom, papirjem in biološkimi odpadki, saj poskušamo te stroške pokriti z zaslužkom pri prodaji. Mislim pa, da bi morala država to bolj spodbujati, kajti takšen sistem je koristen tudi zanjo. Manj smeti gre na odlagališče, industriji vračamo surovine in manj se onesnažuje okolje. Strinjam pa se, da sistem plačevanja glede na velikost posode (120- ali 240-litrske) ni pravičen do vseh in da je nekaterim upokojencem res težko. Zato se z občino dogovarjamo, da bi za njih veljale 50 odstotkov nižje cene in da bi zanje uvedli tudi zbiranje odpadkov v posebne vreče. V prihodnje pa razmišljamo, da bomo prešli na obračunavanje glede na težko odpadkov. V tujini že poznajo tak sistem.« JOG Nedolgo je od tega, ko sem ob koncu šolskega leta vsem učencem zaželel lepe in vesele počitnice (le-te pa so se potem skazile z deset in več dnevno vojno), danes pa lahko zopet vse (razen tistih, ki so končali 8. razred), podzravim ob prvih korakih v novo šolsko leto 1991/92. Seveda so tukaj najsrečnejši oz. najbolj žalostni prvošolčki, vendar vse se enkrat mora začeti. No, vojne je ali ni konec, kakor pač kdo stvari jemlje, življenje pa mora kljub temu teči dalje. Na začetku so nas (tudi letos nas je 2. septembra vse učitelje dr. Vencelj pozdravil in nam dal nekaj jutranjih napotkov za delo) vzpodbujali k delu, k aktivnostim, zadnja leta tudi k strpnosti, češ, saj se bodo razmere na šolah uredile. Letošnji začetek je najbolj negotov v moji dosedanji učiteljski poti. Doslej smo vsaj do neke mere vedeli pri čem smo, danes pa skoraj nič. Pravijo, da se bo nekje do I. polletja vse uredilo in da je marsikateri zamudi prevzrokovala vojna. Ja, sedaj je vse in povsod kriva vojna. Le kako bi bilo, če je ne bi bilo?! Mnogo stvari je, ki nas tarejo! Najprej so tukaj novi normativi, ki nas bodo poskušali dotolči, tako, da bi ostali le tisti najvztrajnejši. Tistih 22 ur tedensko učne obveze, brez poprave izdelkov in interesnih dejavnosti (lete so v božjih rokah občinskih proračunov) so strup za nekatere predmetne skupine, kot so kombinacije s slov, jezikom, matematiko in še katere. Dela je veliko, celo preveč, priznajo pa samo najosnovnejše. Tudi zadnja ideja, da bodo učitelji teh predmetov oproščeni nekaterih drugih dejavnosti in obveznosti na šoli, ne zaleže kaj dosti. Ob različnih pogojih za delo od šole do šole, od občine do občine, različnemu številu učencev v oddelkih, danes dodajajo še normative, ob katerih se bodo nekateri držali za glave, ker jih ne bodo mogli v svoji stroki doseči,, drugi pa jih bodo kar krepko presegali. Z eno besedo, tja do novega leta (ali božiča, kakor hočete), bo v šolah kar precej vroče krvi. To, da morajo biti predmetne skupine strokovno zasedene, se popolnoma strinjam. Že pred časom sem pisal o tem, da bodo šole morale začeti med seboj tesneje sodelovati in strokovno popolnjevati predmetne skupine. Končno je prišlo tudi do tega. Seveda v zve- ČAKAJOČ NA ZAKON V VESTNIKU št. 34 z dne 29. avgusta 1991 ste na str. 9 objavili (dez)informacijo: »Vinogradni-ško-sadjarska zadruga Ljutomer (1) ima že nekaj mesecev (2) vso potrebno dokumentacijo za registracijo na sodišču, vendar je uradno še vedno ne morejo ustanoviti (tako kot ne drugih zadrug), ker ni potrebnega zakona (3).« Ad (1): Se ta zadruga imenuje »Vinogradniško, vinarska in sadjarska zadruga »JERUZALEM«, s sedežem v Ljutomeru, ne pa kot je navedeno zgoraj. Ad (2): Zadruga je bila ustanovljena 9. septembra 1990, torej že pred dobrim letom. Ad (3): Zadruga ni mogla biti uradno registrirana in formalnopravno registrirana NE LE, ker ni potrebnega zakona, temveč predvsem zaradi nečednih PROCEDURALNIH napak,' že od vključno ustanovitvenega zbora naprej tja do poskusa nezakonite registracije pri registrskem sodišču v M. Soboti. Ena teh napak je tudi »vnaprej imenovani direktor zadruge, ki še vedno ne more opravljati funkcije, Miro Steržaj«. zi s tem ne manjka in tudi v bodoče ne bo primanjkovalo zapletov in neodgovornosti, a če bomo hoteli doseči najvišjo možno kvalitetno raven izobraževanja po šolah, bo to moralo steči. Ob vseh novostih (novi učni načrti in učbeniki) nas preseneča dvig starostne dobe za upokojitev. Le kdaj bomo prišli k pameti in se zavedali, da mladi ljudje (strokovno izobraženi) čakajo na Skupnostih za zaposlovanje na milost božjo, medtem ko »pametnjakoviči« dvigujejo potrebno število let za upokojitev. Le kdo lahko trdi, da se lahko po fizičnih sposobnostih (umske in strokovne so izvzete) primerja z mladim človekom. Sprašujem se, kdaj bomo na tem področju začeli trezneje razmišljati ter se ravnati po vzorcih sodobnih in razvitih držav. Za trenutek naj se še ustavim pri novih učbenikih in učnih načrtih. Učbeniki so dragi, da je kaj, na spremembo učnih načrtov pa smo v zadnjih letih že tako navajeni. Kadar kdo malo skomigne z rameni, pa bi že delali nekaj po novem. Koliko pa vse skupaj to stane, to pa se verjetno le malokdo sprašuje!? Hudo je to, da se govori o novem učnem načrtu in učbeniku za Etiko in moralo (o tem je že pred tedni pisal dr. Divjak v Večeru), ničesar od tega pa še nimamo v rokah, pouk pa se je pričel. Verjetno je zopet kaj kriva vojna, kot že tolikokrat! Ni bilo niti občinskih, kaj šele regijskih aktivov in bojim se, da imajo nekateri na tem področju še vedno počitnice. Nobenih smernic, nobenih navodil za delo. Šolsko leto se je začelo, sedaj pa se (vsaj pri določenih predmetih) znajdi, kakor veš in znaš. In ponovno se lahko samo vprašamo, kako dolgo še tako?! In če ne bi bilo aktivov ravnateljev (ti še nekaj nekam poženejo), bi ostajali na začetku šolskega leta skoraj v popolni temi. In še k zadnji temi, ki nas žuli v teh poletnih dneh, čeprav ima Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. junija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Prispevki na tej strani nisto lektorirani. Kot predlagatelj ustanovitve specializirane zadruge, zoper predlog o včlanjevanju v preoblikovano KZ iz prejšnjega TOK-a, kar je Izvršni odbor Društva vinogradnikov »Jeruzalem«, 23. junija 1990, sprejel kot pobudo za ustanovitev vinogradniške, vinarske in sadjarske zadruge (VVSZ) — sem zaradi teh proceduralnih napak, dne 5. oktobra 1990, napisal ugovor zoper postopke pri ustanavljanju in poskusu registracije VVSZ »Jeruzalem«. Naslovil sem ga na predsednika pripravljalnega odbora za ustanovitev zadruge Franca Laha in pooblaščenca USTANOVNEGA ZBORA Iva Lašiča. Ugovor sem dostavil osebno vodji registrskega sodišča in vsem ustanovnim članom (32) z ■opozorilom na proceduralne napake in nezakonitost eventuelne registracije. Zal mi je Mira Steržaja, da se je dal speljati na tanek led. Daje bilo njegovo »vnaprejšnje imenovanje za direktorja« resnična napaka kažejo tudi njegova pojasnila, po katerih je novinarka Bernarda B. Peček pripravila dezinformacijo. Kot npr., da so »zadruge ustanovili člani Društva vinogradnikov in sadjarjev mo večina obute sandale! Seveda so to še vedno in znova osebni dohodki prosvetnih delavcev. Ob koncu šolskega leta so marsikatere šole napovedovale za jesen »štrajk, vendar so nas potem čez poletje potolažili z nekaj stotaki. V primerjavi z nekaterimi poklici smo popolnoma na dnu. Za primer vam dajem samo tovarno Sladkogorska iz Sladkega Vrha, kjer dobivajo delavci brez izobrazbe (samo z osemletko) enako ali celo višjo plačo od nas. Nič nimam proti, če imajo delavci v proizvodnji višje plače, vendar potem bi morali tudi nas, učitelje, jemati za ljudi, ki smo družbeno koristni in potrebni. Potem pa dobivaš opazke in po-smehe, češ, da bo potrebno začet hodit delat v službo in ne samo na oddih v službo, če bomo hoteli več zaslužiti. Kratko-malo povedano — družba premalo ceni in spoštuje učiteljski poklic in to nam v škodo, kakor tudi sebi. Smo tisti delavci, ki vzgajamo mlade ljudi, otroke vseh nas in zato bo potrebno prosvetne delavce ceniti vsaj pol toliko kot pred leti, če hočemo, da vse normalno teče še naprej na raznih relacijah, kot so učitelj-—učenec—starši, učitelj—šola—okolje in še bi lahko našteval. Malo se streznimo in začnimo več pozornosti polagati panogam, katere zanemarjamo. Večkrat lahko slišimo, da je ob morebitnih štrajkih škoda samo v proizvodnji. Pa le ni res, ali pa morda za nekatere predmet proizvodnje pomeni vse. No, pa kljub vsem tem težavam in stiskam, ki nas tarejo, vsem učencem, učiteljem, kakor tudi staršem (le-ti morajo globoko seči v svoje žepe), želim na začetku novega šolskega leta veliko uspehov, sreče, zadovoljstva, predvsem pa miru in svobode ter samostojne domovine Slovenije, kajti brez tega tudi ostalega ne moremo pričakovati. Bojan Macuh Drobtinci 21 69253 Apače Ljutomer (takšnega društva v Ljutomeru ni!) ali, da »je 60 članov že vključenih« (v resnici do registracije zadruge o vsem odločajo izključno USTANOVNI ČLANI teh pa je reci in piši 32!) Kljub temu, da sem Mira Steržaja seznanil z ugovorom in ga pismeno opozoril naj se v nelegitimnem položaju »direktorja zadruge« ne loteva nikakršnih poslov in akcij pa kaže, da vendarle opravlja »funkcijo direktorja«. Saj ne daje samo netočnih pojasnil, ampak »članom zadruge v ustanavljanju« prišepetava tudi svoja videnja možnosti solastništva kleti v Ljutomeru, njenega sedeža in njenega direktorja. Malone, da ne reče, da bi to (direktor!) moral biti vsaj eden tistih iz kleti, ki so ljutomerske (pa ne samo teh!) vinogradnike najbolj zajebavali! Mislim, da se je takšnih prerokb boljše vzdržati, dokler o vsem ne bodo odločili USTANOVNI ČLANI kot edini legitimni subjekt po Zakonu o zadrugah. Vsekakor boljše kot pa da bi še širša javnost zvedela za vrsto proceduralnih napak. Kajti takrat se bodo še krave smejale! Štefan Kuhar 3 CIMOS CrTROENH Bilijonov DIN 20 x zx 200.000 DIN CENA KARTICE 50,00 DIN ŽREBANJE 27.10. 1991 - SEPTEMBRA 1991 Stran 17 Geotermalna energija predraga V Naftinem sektorju za raziskavo in pridobivanje nafte in plina so pred nedavnim izdelali oceno geotermalnega sistema za izkoriščanje tople vode na območju občine Lendava. Ta načrt oziroma to oceno je svojčas naročil izvršni svet skupščine občine. Ocena zajema prognozo pridobljivih količin toplotne energije ter stroškov zgraditve geotermičnega sistema. Stroški zgraditve in opremljanja proizvodnje in injekcijske vrtine ter ureditve površinskega sistema za izkoriščanje geotermalne energije (primarni toplovodni sistem) bi znašali 1,2 milijona dolarjev. Vsako leto pa bi bilo potrebno za obratovanje sistema odšteti še 35 000 dolarjev. Upoštevajoč vse te podatke, lahko ugotovimo, da bi bila naložba predraga. Vložena sredstva v sistem bi se povrnila šele čez 13 let, zato je naložba vprašljiva. Ker bo največ stala proizvodnja in injekcijska vrtina, se predlaga zgraditev sistema na območu naftno-piinskega območja Peti-šovec, kjer so že vrtine. Vse kaže, da s tem alternativnim načinom v Lendavi še lep čas ne bomo ogrevali stanovanj. Če pa bi uporabili že izvrtane vrtine na petišovskem naftno-plinskem polju, bi lahko, če bi zagotovili denar za površinsko omrežje ali primarni toplovodni sistem, v bližnji prihodnjosti vendarle začeli izkoriščati za ogrevanje naravno bogastvo, ki je pod nami. JD RADGONSKI DVOR o V SOBOŠKO POKOPALIŠČE ŽE PRETESNO — Kako do večjega pokopališča, se sprašujejo mnogi. Mod’ pa zamisel o novem zadnjem domovanju Sobočanov vendarle ni utvara? KAKO DO VEČJEGA POKOPALIŠČA? S tem problemom se zadnje čase veliko ukvarjajo v Murski Soboti — Je zamisel o novi lokaciji sprejemljiva? Daje zadnje domovanje Sobočanov očitno postalo že pretesno, smo se lahko prepričali tudi ob nedavnem obisku mestnega pokopališča. Novih prostorov za grobove enostavno ni več zato so se mnogi, ki se ukvarjajo s to problematiko, znašli pred veliko dilemo: kako do večjega pokopališča. Moramo pa reči, da se pojavljajo različna mnenja in zamisli o rešitvi tega problema. Slišali smo za tri različice. Po eni bi postavili novo mrliško vežico na drugem mestu, po drugi bi sedanje pokopališče razširili na južno stran proti Vegovi ulici, po tretji h kateri se v strokovnih krogih, še najbolj nagibajo, pa je predvidena selitev soboškega pokopališča na novo lokacijo, in sicer na predel Bereg ob Markišavski cesti, kjer je zares veliko prostora. Seveda pa bo v vsakem primeru staro pokopališče ostalo. Na njem je zdaj okoli 2480 grobov, število letnih pokopov je pribli- Sindikat i odpira trgovino! žno 120, od tega le osem do deset žarnih. S temi podatki nas je seznanil vodja delovne enote Pogrebni-štvo podjetja Komunala iz Murske Sobote Alojz Lukač. »S problemom premajhnega pokopališča se ubadamo že nekaj let, zato upamo, da ne bomo več dolgo čakali na končno rešitev. Še posebno, ker so že narejeni določe- ni idejni projekti, ki govore o širitvi sedanjega pokopališča proti jugu ali o novem pokopališču. Če bi strogo upoštevali predpise, po katerih bi morali zagotoviti pokope še za nadaljnjih 30 let, potem je ta prostor že sedaj pretesen. Ob predvideni posodobitvi železniških tirov proti Madžarski, V lanskoletnem prispevku v tedniku Vestnik o turizmu ip zdravilišču v sosednji Radgoni v Avstriji smo med drugim tudi zapisali, da bodo kmalu gradili nov hotel. Takrat je direktor zdravilišča dr. Franz Gmeindl govoril še o idejnih načrtih. Letos se ti načrti že uresničujejo, pri tem pa jih niso motile niti konfliktne razmere v sosednji Sloveniji. Termalno kopališče v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg), kjer so imeli še pred nedavnim probleme z zadostno količino termalne vode, bo kmalu bogatejše za velik objekt, ki mu že sedaj pravijo radgonski dvor. Poleg dveh hotelskih zgradb bodo pridobili tudi ogromno prostora za zunajpenzionsko ponudbo. Radgončani torej pričakujejo velik turistični razvoj mesta in celotne obmejne skupnosti, zato ni čudno, da na vseh srečanjih s slovenskimi kolegi poudarjajo nujnost preselitve prašičje farme v Podgradu, ki je na drugem bregu reke Mure. I Zveza svobodnih sindika-! tov podjetja Nafta se pri-| pravlja, da bo v nekdanjih ■ prostorih dvorane odprla sindikalno trgovino Kon- B zum. Trgovina naj bi bila v I sklopu podjetja Konzum iz “ Ljubljane, v njej pa bi člani ■ sindikata v podjetju kupo-Ivali blago s popustom. Sindikat podjetja Nafta načr-Ituje preureditev dvorane in drugih prostorov za razli- fO bbp j čne namene. JD I SMO POOBLAŠČEN SERVIS ZA: — TOMOS (mopedi, žage, motorji) — PAN-AGRO (Panonija) — BRIGS STRATON — HOMELITE, SIMPLICITY, NANNI Na podlagi sklepa upravnega odbora Gradbenega obrtnega podjetja ZIDAR Beltinci, d.o.o., Štefana Kovača 21, razpisujemo prosta dela in naloge DIREKTORJA (za dobo štirih let) SERVISIRAMO TUDI: Od kandidata pričakujemo, da ima končano 1. višjo šolo gradbene, ekonomske ali organizacijske smeri — tri (3) leta delovnih izkušenj pri vodenju — podjetniška znanja o dejavnosti družbe ŠEMPETER TORJEV VSE VRSTE KULTIVA- — STIH L — SOLO — PARTNER — SIP 2. srednjo šolo gradbene ali ekonomske smeri — pet (5) let delovnih izkušenj pri vodenju — podjetniška znanja o dejavnosti družbe BeBB, STRUKOVCI 23 a, telefon: 49-195 Kandidati naj svoje prošnje pošljejo v osmih (8) dneh od objave na naslov: Gradbeno obrtno podjetje ZIDAR Beltinci, d.o.o., Štefana Kovača 21 - ZA UPRAVNI ODBOR. ki bodo omogočali večjo varnost hitrejšim vlakom, pa naj bi. tudi ublažili ovinek v neposredni bližini pokopališča, kar je seveda za nas omejevalni dejavnik,« P°' jasnjuje Alojz Lukač. Od njega tudi zvemo, da namenjajo vse večjo pozornost pokopališkemu redu in da tu za zdaj ni večjih problemov, ker ljudje v glavne? upoštevajo pravila obnašanja m na grobove ne vodijo domačin živali. Večje težave pa so z vzdrževanjem posameznih grobov, zato so nekatere tudi pisno opozorili na pomanjkljivosti. Škrat' ka — vsi skupaj si moramo prl zadevati, da bo videz soboškega pokopališča, ki je na tem mest« že od leta 1853, še nekaj ča«a v ponos tukajšnjim prebivalcem । vsem tistim, ki jih pot po n3' ključju zanese v ta del mesta. Milan d°rse TU NAJ BI RAZŠIRILI POKOPALIŠČE — Tako pravi vodja delovne enote Pogrebništvo podjetja Komunala Alojz Lukač, ki si prizadeva, da bi do tega prišlo čimprej. Besedilo in fotografije: M. Jerše. Zapenjanje mreže v spodnjem položaju ® in sprostitev 0 Prikaz bočne pritrditve KOMARN1^ zaskočna potrditev KOMARNO^VL^« Storitveno in trgovsko podjetje Tišina d.o.o., Tišina 3/e 69251 TIŠINA, ® 069/46-733 Telefax: 069/46-733 ŽIRO RAČUN 51900-601-17538 Poslovno eno releprodojo molopr j Stefana Kas*® 0 69000 Kmetovalci, ne prezrite naše ponudbe. Ponujamo vam rezervne dele za traktorje IMT, IMR stroje SIP in CREINA. Prodajamo tudi vse vrste gum, akumulatorjev, filtrov in jermenov za traktorje ter svetlobna telesa. Odprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev! KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM P IN KOMARNIKOM R. KOMARNIK P je namenjen za okna in balkonska vrata s polkni KOMARNIK R pa za okna in balkonska vrata v samostojni izvedbi ali v kombinaciji z roletami. • hitra montaža in preprosta upora- • učinkovito prezračevanje prostorov • mreža je ojačana s steklenimi vlakni. VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA AGROMAT, PTUJ, tel.j: (062) 773-314 Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ 61386 STARI TRG PRI LOŽU Tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466 Komarji, STOP! Stran 18 VESTNIK, 19 šport ' KARETA----------------------------- BOČKAJEVA, TERNARJEVA IN BARANJA NA SVETOVNEM PRVENSTVU GABIKA BOČKAJ DEVETA NA SVETU V Mehiki je bilo svetovno Prvenstvo v karateju za vse kalorije. Tekmovanja se je ude-Z|lo okrog 300 karateistov in-^rateistk iz 43 držav. Republi-0 Slovenijo je zastopalo pet 6 movalcev in dve tekmoval-tov S0 vdelovali na sve-ynem prvenstvu trije pomur-l,1 Predstavniki, člani Karate a Murska Sobota: 16-letna l Je sodelo- dož'me^ svetovno elito pravo 0 'VetJ®, k' ji bo prav gotovo znal °-V trajnem spominu. Spo-neznti16 V^iko. Prijateljic iz Ve-teri . e> Čila in Kanade, s ka-Ga?L s' h° tudi dopisovala. SnL ki že pet let tekmuje za 2a. skl karate klub, se je izka-ree:-n? raznih tekmovanjih v m J*. ln. republiki. Za najpo-slov nejši uspeh si šteje na-v k , JPne prvakinje Slovenije •" skupaj s Tatjano Ter-ki n' ^r'ko Žagar v Škofji Lo-stvu S?eh na svetovnem prven-in _ P? J' daje nove spodbude dose^^11'6’ da ho v prihodnje s a se boljše rezultate. Tat- Stojijo od leve: Gabika Bočkaj (prva), Boris Baranja (tretji) in Tatjana Ternar (četrta). Foto: A. Abraham jana Ternar je že v prvem kolu izpadla. Kljub temu pa je s svojim nastopom zadovoljna in meni, da je zanjo že velik uspeh, da se je uvrstila na svetovno prvenstvo, med najboljše karateistke sveta. Za soboški karate klub nastopa že pet let. Poleg naslova ekipnega prvaka Slovenije je bila regijska prvakinja v katah ter četrta na republiškem prvenstvu v Idriji. Nastop na svetovnem prvenstvu ji je velika spodbuda za nadaljnje delo in upa, da tudi uspehi ne bodo izostali. "Boris Baranja je skupaj z drugimi slovenskimi tekmovalci: Zoranom Rodičem, Petrom Pejkunovičem, Ahmedom Čehajičem, vsi iz Velenja, ter Veljkom Kajtazi-jem z Ruš v borbah ekipno zasedel deveto mesto, kar je prav tako lep uspeh med 23. ekipami. Tudi on se je že po prvem kolu moral posloviti od nadaljnjega tekmovanja med posamezniki. Kljub temu pa je zadovoljen s svojim nastopom. V soboškem karate klubu, kjer tekmuje že šest let, je postal regijski prvak v katah in četrti na republiškem prvenstvu v Postojni. Še naprej bo vestno vadil, se izpopolnjeval in upa, da rezultati ne bodo izostali. Feri Maučec SNL Izola 7 6 1 0 16:2 13 Naklo 7 6 1 1 17:7 11 Vozila 7 5 0 2 24:6 10 Maribor 6 4 1 1 12:5 9 Koper 7 4 1 2 6:8 9 Zagorje 7 3 2 2 11:5 8 Olimpija 6 3 2 1 9:4 8 MURA 7 3 2 2 13:9 8 Ljubljana 6 3 2 1 6:3 8 Rudar (V.) 7 3 2 2 7:5 8 POTROŠNIK 7 3 2 2 15:15 8 Steklar 7 3 2 2 8:11 8 Svoboda 6 3 1 2 12:10 7 Kladivar 6 2 3 1 9:7 7 Slovan 6 2 1 3 3:6 5 NAFTA 7 1 1 5 8:16 3 Primorje 7 1 1 5 7:15 3 Domžale 6 0 2 4 2:12 2 Rudar (T.) 7 1 0 6 4:16 2 Medvode 7 0 2 5 4:17 2 Jadran 7 0 1 6 4:18 1 II. SNL vzhod StRelstvo--------------------------------------------- proslavili 15-letnico SD Gančani družina Gančani letos praznuje 15-letnico delovanja. V so že končali društveno tekmovanje v streljanju z rsk° puško, na katerem je sodelovalo okrog 60 strelcev. ^Tedr,- so.se odrezali Vlado Maučec, Jože Šarkanj in Franc Jerič, ob 9 Hr^Phreditev ob jubileju pa bo v nedeljo, 22. septembra 1991. ^»juz' b.° na Vrelišču v Gančanih meddružinsko tekmovanje v stre-^oške .^loEalibrsko puško, na katero so povabili vse družine iz so-Ur{0 , e- Istočasno pa bo tudi tekmovanje v streljanju na skrito Ptegled-i-uf' Pa bodo na strelišču razglasili rezultate tekmovanj, Priznan- Usedanje delo in zaslužnim podelili družinska in občinska ?Ganža’ V kulturnem programu pa bo sodeloval moški pevski zbor 116 Š®grad^a naJh°Uše na tekmovanju so pripravili pokale in prakti- Kaj akaštvo------------------------------------------- ^ok Horvat zmagal četrtič B^°htu Fek- Ljubljanici v Ljubljani je četrto tekmovanje v spustu in “'t kajaLV.Pionirski in mladinski konkurenci za slovenski pokal. Med Jtitski t^1 'n kanuisti iz Slovenije in Hrvaške so sodelovali tudi po-^ajbo|;pekm.ovalci in tekmovalke ter dosegli nekaj dobrih rezultatov, ■v je odrezal Iztok Horvat (Krog), saj je pri mlajših mladin-? Pioni‘ u kateSoriji C-1. To je bila njegova četrta zmaga. Prt starej- še ?i® Darjan Borovič zasedel drugo, Anton Skraban (oba I a Mat ° DeJan Ozbetič (Bistrica) sedmo mesto. Pri pionirkah je P v sferi?3 .'‘8 (Bistrica) četrta. Najuspešnejši pomurski tekmova-SC VednnOrnuJe Borut Horvat na šestem mestu. V svoji kategoriji ^^^odita Iztok Horvat in Darjan Borovič. kolesarski maraton Ajda M3Vi>^e Moravske Toplice, Kolesarski klub Tropovci in pi Murska Sobota organizirajo prvi kolesarski mara- l^artom ■ ^.movanje bo v nedeljo, 22. septembra 1991, ob 9. uri ^''jern v Moravskih Toplicah. Tekli bodo mali in veli-M°ravsk n' mar3ton, ki bo dolg 55 km, bo speljan na progi »• Javšk- .pToplice —Skakovci —Strukovci — Lemerje- Puconci - Mora, , pi‘ce. Veliki maraton pa bo dolg 90 km in bo na pro-r hota e Toplice- Bogojina—Gančani- Beltinci Murska Psket0 ?.tanjci—Gederovci—Cankova—Grad— Puconci-— Mo-^Plicah j^ce' Kontrolne točke in okrepčevalnice so v Moravskih .Udu repovcih (gostilna Verban), Cankovi (Lovski dom), tn^Oita ^na Roškar) in Puconcih (gostilna Špilak). Udeleženci žp ke> ki -|d° na startu prejeli številke, drugi pa kontrolne kar-r-MteknJ'” morajo žigosati na vseh kontrolnih mestih. Udele-ja?ratona OvaJnega maratona morajo nositi čelade. Vsi udeleženci kat ^apP^jPcj0 spominske medalje, zmagovalci po kategori-Sh i^Otiie tr'Je najuspešnejši tekmovalci pa pokale. Tekmovalne lOnod Sni do 20 let> od 20 do 30 let, od 30 do 40 let, od 40 do kj d'1arje do 60 let in nad 60 let. Startnina za vse udeležence je 0?? danJev’ Udeleženci morajo progo prevoziti do 14. ure. Tisti, Aia °h, s ?e b°do mogli sodelovati, lahko maraton prevozijo ka-da dobijo tekmovalni kartonček v recepciji hotela ko|e„°eJ to velja za goste v Moravskih Toplicah. Vsi udeleže Predpj e®a maratona Ajda so dolžni upoštevati cestnopro- ■ F- Maučec ^Nis ___________________________________________ gagala Roškar in Vogrinec pi(Su.*ur'sUčne kmetije Roškarjevih v Lastumercih je bilo tek-Jlkp tted x'riev 'n mladincev v tenisu. V pionirski konkurenci (do 14 m-t^Mli M 'ckmovaIci zmagal Roškar pred Srtom in Rovšnikom, pri 0 1$ let) pa je bil najboljši Vogrinec pred Kolaričem m ______________—-------------------— SEPTEMBRA 1991 —ATLETIKA Slovenija prva v Avstriji Lep mednarodni uspeh v štafetnem teku v dolžini.klasičnega maratona (42,195 km) je v turističnem kraju St. Gilgen pri Salzburgu v Avstriji dosegla ekipa Slovenije. Sestavljali so jo tekači na dolge proge iz severovzhodne Slovenije: Grabar, Šalamun, Krempl in Kodrič. Med 34 ekipami iz Avstrije in Nemčije je z rezultatom 2:04,32 prepričljivo zmagala. G. G. --KROG--------------- Tekmovanje ribičev Društvo ribičev iz Kroga pripravlja v nedeljo, 22. septembra 1991. ob 8. uri V Lukačevi gramozni jami v Krogu 5. tradicionalno tekmovanje ribičev. Tekmovanje je zelo mikavno, saj so organizatorji pripravili štiri denarne in 30 praktičnih nagrad. Rezervacija ribiških kart po tel. št. 21-691. --ROKOBORBA —-------“ Vabijo pionirje Rokoborski klub ABC Pomurka iz Murske Sobote želi v svoje vrste pritegniti nove člane. Zato vabi pionirje, ki imajo veselje do tega športa, da se oglasijo v do; mu Partizana v Murski Soboti vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure. --ŠAH---------------- Zmagal Kovač Na septembrskem hitropoteznem turnirju, ki ga je popravilo ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote, je sodelovalo 10 sa-histov. Zmagal je Boris Kovač 8 točkami pred Danilom Hari-jem 7,5, Alojzom Kosom m Robijem Radosavljevičem po 6 ter Igorjem Kosom in Štefanom Režonjo, po 4,5 točke. Prvo mesto Gerenčerju je za Šahovsko društvo Lendava pripravilo hitropotezni turnir september. Med 10 šahistr je zmagal Gerenčer s 7 točkami pred Haiošem 6,5, Čopkom 5,5, Huzja nom 5 ter Brezovičem, Ligetijem, Vido in Loncem po 4,5 točke. Železničar 4 4 0 0 5:1 8 Korotan 4 2 2 0 6:2 6 Dravinja 4 2 2 0 7:4 6 TURNIŠČE 4 2 2 0 6:4 6 Hmezad 4 2 1 1 4:3 5 Pekre 4 1 2 1 8:4 4 Impol 4 1 2 1 5:5 4 Ojstrica 4 1 1 2 4:4 3 VERŽEJ 4 1 1 2 4:5 3 Pohorje 4 0 3 1 3:3 3 Kovinar 4 1 1 2 4:6 3 Partizan 4 0 3 1 3:5 3 Rače 4 0 1 3 3:7 1 Središče 4 0 1 3 4:12 1 PNL Rezultati — 4. kolo Črenšovci:Rakičan 2:1 Odranciljutomer 1:2 PolanaiBakovci 1:2 Rogašovcilipa 3:1 Dobrovnikilžakovci 1:2 BistricaJišina 4:5 Ižakovci 4 4 0 0 10:4 8 Bakovci 4 3 0 1 11:5 6 Bistrica 4 2 1 1 10:8 5 Lipa 4 2 1 1 7:6 5 Dobrovnik 4 1 2 1 6:4 4 Rogašovci 4 2 0 2 7:6 4 Tišina 4 1 2 1 9:10 4 Črenšovci 4 2 0 2 7:8 4 Ljutomer 4 2 0 2 7:8 4 Rakičan 4 1 0 3 3:8 2 Polana 4 0 1 3 7:10 1 Odranci 4 0 1 3 3:10 1 I. MNL MS Rezultati — 4. kolo Šalovcifilovci 4:3 Puconci:Cankova 3:3 Grad:Hodoš 2:1 Tromejnik:Bratonci 1:1 Serdica:Čarda 0:0 Bokležovje:Gančani 3:0 Cankova 4 3 1 0 12:5 7 Garda 4 ■J 1 0 9:3 7 Dokležovje 4 3 0 1 16:5 6 Gančani 4 3 0 1 8:8 6 Serdica 4 2 1 1 8:5 5 Bratonci 4 1 3 0 6:4 5 Puconci 4 1 2 1 10:7 4 Grad 4 1 1 2 5:7 3 Hodoš 4 1 0 3 6:11 2 Šalovci 4 1 0 3 7:19 2 Tromejnik 4 0 1 3 6:12 1 Filovci 4 0 0 4 4:11 0 II. MNL MS Rezultati —4. kolo Apače:VrelBc Bogojina:! 1 plavih KriževcLRemet RomahProsenjak. TešanovciPušča Remet Apače Romali Bogojina Križevci Prosenjak. Vrelec Tešanovci Pušča 11 plavih '-4 4 0 4 3 0 4 2 1 4 2 1 4 2 0 4 1 2 4 2 0 3 1 0 3 0 0 4 0 0 6:2 4:2 1:4 4:4 neodigrano 0 13:2 8 1 15:7 6 1 15:10 5 1 8:3 5 2 1W 4 1 7:8 4 2 5:7 4 2 6:14 2 3 2:13 0 4 4:17 0 I. ONL Lendava Rezultati — 3. kolo RenkovciiMlačost Olimpija:Hotiza Nafta B:Graničar KobiljerPannnija Kapca-Nedelica Olimpija Kobiljo Nafta B Renkovci Hotiza Nedelica Kapca Mladost Panonija Graničar ■ 3:3 2:1 5:3 4:0 2:3 3 3 0 0 9:3 6 3 2 1 0 8:2 5 3 2 1 0 8:4 5 3 1 2 0 4:2 4 3 1 1 1 5:5 3 3 1 1 1 5:5 3 3 1 0 2 6:8 2 3 0 1 2 6:8 1 3 0 1 2 1:7 ' 3 0 0 3 3:11 0 II. ONL Lendava Rezultata - 3. kolo Zve;da:Potišovci Lakoš:Mostje Žitkovci Lakoš Žitkovci Mostje Petišovci Zvezda 1:2 3:0 prosti 3 3 0 0 9:0 6 2 1 0 1 5:6 2 2 1 0 1 3:4 2 3 1 0 2 5:8 2 2 0 0 2 1:5 0 --SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA------------------- Iz dveh kol le tri točke V tekmovanju slovenske nogometne lige so odigrali 6. in 7. kolo. Pomurski ligaši pa so iztržili le tri točke. V šestem kolu je Mura premagala Vozila z 2:1. Strelca za Muro sta bila Kukič in Vickovič. Potrošnik je v Ajdovščini igral s Primorjem neodločeno 1:1. Gol je dosegel M. Zver. Nafta pa je doma izgubila z Mariborom Branikom z 0:1. V sedmem kolu pa so vsi trije pomurski ligaši ostali praznih rok. Potrošnik je v Beltincih gostil vodečo Izolo in pred okrog 2.000 gledalci izgubil z 1:2. Gol je dosegel Škaper. POTROŠNIK: Marič, Tratnjek, J. Zver (Forjan), Mertiik, Kosi, Čontala, Vorbš, (Donša) Baranja (Godina), Hartman, Škaper, M. Zver. Mura je z 1:2 izgubila tekmo v Kopru. Gol je dosegel Vickovič. MURA: Zver, Cener, Vori, Lebar, Posa-vac, Baranja, Kokaš, Kovačič, Prekazi, Vickovič, Šarkezi. Lendavska Nafta pa je z 0:2 izgubila v Ljubljani s Slovanom. NAFTA: Kusek, Mundjar, Pintarič, Palatinuš, (Car), Graj, Šabjan, Vodopija (Djur-kač), Ratajec, Kopinja (Drvarič), Rob, Dovečer. V prihodnjem kolu igrajo: Mura —Ljubljana in Olimpija: Potrošnik, medtem ko je Nafta prosta. — DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD------ Turnišče zamudilo visoko zmago V četrtem kolu tekmovanja v drugi slovenski nogometni ligi vzhod sta oba pomurska ligaša igrala na svojem igrišču in iztržila tri točke. Turnišče je z 2:1 premagalo Rače. Strelca sta bila Pucko starejši in Dominko. Nogometaši Turnišča so si ustvarili številne priložnosti za gol, od katerih pa so žal izkoristili le dve. Beltrans Veržej pa je igral neodločeno z Impolom iz Slovenske Bistrice. Tudi Veržejčani so imeli več priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Postavi moštev: TURNIŠČE: Zver, Mujdrica, Pucko, ml. (Ropoša), N. Koveš, Markoja, st., Jaklin, Dominko, Ternar (Lutar), Pucko, st., Markoja, Časar. BELTRANS VERŽEJ: Rajh, Gomboc, Sobočan (Osterc) Nemec, Kovačič, Sreš, Kosi (Farkaš), Kutuš, Puklavec, Belec in Brunec. V prihodnjem kolu igra Beltrans Veržej s Partizanom v Slovenj Gradcu, Turnišče pa s Korotanom v Prevaljah. --JIJDO-------------------------------------- Sobočanom sedem prvih mest Na Dubaju je bil tretji in hkrati zadnji turnir v judu za pionirje in mladince Alpe —Panonija. Sodelovalo je čez 200 tekmovalcev. Lep uspeh so dosegli soboški judoisti, saj so zasedli kar sedem prvih mest. Rezultati — pionirji — do 31 kg: 1. Žilavec, 2. Rančigaj, 3. Lešnjak; do 38 kg: l. Hašaj; do 42 kg: 3. L. Cikajlo; so 46 kg: 5. Čuk: do 55 kg: 1. D. Vehab, 3. Lazar; Mladinci — do 55 kg: 1. Pavlič; do 60 kg: 1. Mazouzi; do 65 kg: 3. L Cikajlo; do 71 kg: 3. Brozovič, 6. T. Vehab, 7. Kerec; nad 78 kg: 2. Šadl, 5. Kos. Pri pionirjih je zmagala Murska Sobota, pri mladincih pa je bila druga. T. Kos Lendavčanom tri druga mesta Na Dunaju so solidne uvrstitve dosegli tudi judoisti Lendave, Velike Polane in Turnišča, saj so zasedli tri druga mesta. Rezultati: pionirji — do 28 kg: 3. Kramar (VP); do 31 kg: 3. Doma, 5. Ramovič (oba Lendava); do 34 kg: 3. Petkovič in Golubovič (oba V. Polana); do 38 kg: 5. Koznicov (Turnišče); do 46 kg: 5. Sabo (V. Polana); do 50 kg: 2. Naglič, 3. Vajdič (oba Lendava); nad 55 kg: 3. Tratnjek (Lendava). Mladinci — do 65 kg: 2. Breznik (Lendava); do 78 kg: 2. Lešnjak (Lendava). Ženske— do 44 kg: 5. Ščap (Turnišče). J. Kovač ---KINOLOGIJA-------------------------------- REPUBLIŠKO PRVENSTVO V AGILITVJU Kinološko društvo Murska Sobota prireja v nedeljo, 22. septembra 1991, ob 9. uri na vadiču pri Fazaneriji republiško tekmovanje v agilitiju. Gre za novo zvrst športnega tekmovanja, pri katerem sta aktivna tako vodnik kot njegov štirinožni spremljevalec. Za tekmovanje se lahko prijavijo vsi vodniki s psi ne glede na pasmo. Predhodno pa se lahko tudi udeležijo treninga v Fazaneriji. --ROKOMET------------------------------------ Priprave v Slovenj Gradcu Rokometaši Pomurke Bakovec so bili na tridnevnih skupnih pripravah v Slovenj Gradcu pod vodstvom trenerja Hebarja in tehničnega vodje Buzetija. Vadili so štiri ure na dan in vsak dan odigrali prijateljsko tekmo. Premagali so Velenje s 23:22, Kapfenberg s 17:10, s trboveljskim Rudarjem igrali neodločeno 23:23 in izgubili s Slovenj Gradcem 28:32. Namen skupnih priprav je bil uigrati ekipo in odigrati tekme z močnejšimi nasprotniki. S potekom priprav in formo ekipe so zadovoljni. Do začetka prvenstva pa bodo ekipo še uigrali. --KOŠARKA--------------------—.-.. ■— —------ Kadetinje Pomurja v tolažilni skupini V povratni košarkarski tekmi polfinala republiškega prvenstva za kadetinje je Hrastnik premagal Pomurje iz Murske Sobote z 58:48. Strelke za Pomurje: Karova 23, Ivančičeva 13, Langova 6, Friškičeva 4 in Pečkova 2. Sobočanke bodo tako igrale v tolažilni skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta skupaj z ekipami: Induplatija iz Domžal, Ilirijo iz Ljubljane in Kranjem. --KONJSKE DIRKE-----------------—----------— Zmaga Dancy Mancinga v Avstriji V avstrijskem Wildonu so bile kasaške dirke. Sodeloval je tudi kasač Dancy Mancing, katerega lastnik je Štefan Klemenčič iz Murske Sobote, in na vajetih priznanega tekmovalca Marka Slaviča mlajšega iz Ključarovec zmagal na 2100 metrov dolgi progi. To je bila tretja zmaga tega kasača in prva v Avstriji. --HOKEJ NA TRAVI—--------------------------- PRVI TURNIR DOBILI LIPOVCI V Murski Soboti je bil prvi turnir v hokeju na travi za prvenstvo Slovenije. Sodelovala so tri pomurska moštva. Največ uspeha so imeli hokejisti Lipovec, ki so premagali oba tekmeca in osvojili prvo mesto. Rezultati: Preda novci: Pomurje 2:1, Lipovci:Pomurje 2:1 in Lipovci:Predanovci 4:L Vodijo Lipovci s 4 točkami pred Predanovci 2 in Pomurjem brez točke. L. Z. Stran 19 kronika Govorice zaenkrat le govorice Tudi v Pomurju smo zadnje dni zasledili številne govorice, ki vznemirjajo ljudi. Oddaljenost pokrajine, obkroženost z državnimi mejami in neposredna bližina Hrvaške, iz katere že nekaj časa dobivamo grozljive vesti o rušenju domov in pobojih — vse to so vzroki naraščajoče napetosti in strahu. Na nekaj vprašanj o razširjenih govoricah je odgovoril načelnik UNZ Murska Sobota Darko Anželj. So govorice, ki se širijo med ljudmi, le posledica napetosti in strahu ali pa nekdo namerno ustvarja vznemirjenje? »Te govorice, ki se zadnje čase pojavljajo na območju Pomurja, smo zasledili tudi v naši službi v posameznih enotah milice. Ljudje dobivajo informacije iz analiz in tiskovnih konferenc na republiški ravni. Mi podatkov, ki bi nakazovali možnost agresije na Slovenijo, zaenkrat nimamo. Res pa je, da imajo ljudje slabe izkušnje iz prve agresije in jih vsaka taka informacija bolj vznemiri ter ima večji vpliv v javnosti. Zaenkrat pa lahko trdim, da te nevarnosti nismo zasledili.« Govorice o ponedeljskem bombnem napadu so podkrepljene z informacijami o dodatni mobilizaciji. Kje lahko preverijo take govorice? »Glede vpoklica teritorialcev mora dati informacije štab TO. Za našo službo lahko zagotovim, da ni bilo nobene dodatne mobilizacije. Res pa je, da še vedno nismo razpustili rezervne sestave, ampak smo jo vključili v redno delo naših enot milice.« V govoricah se tudi razširjata vesti, da ste šele sedaj našli dva ubita vojaka na Kuzmi ia da ste prestregli tri avtobuse četnikov? »Vse stražnice na našem območju so bile izpraznjene že med vojno. Nekaj vojakov in starešin je ostalo le v Murski Soboti. Demantiramo lahko govorice, da bi našli kakšne mrtve vojake na Kuzmi in v Gi-bini. Govorice o četnikih se navezujejo na tri avtobuse niške registracije, ki so jih ustavili 6. septembra pri gostilni Gaj na Tišinski cesti v Murski Soboti. Šlo je za avtobuse z delavci, ki vi kakšen neznanec; pa tudi ljudje. Pogosti so primeri beguncev iz Hrvaške, ki so se umaknili pred agresijo. Nekaj je tudi takih, ki na našem območju iščejo zaposlitev ali pa jo iščejo s pomočjo znancev v Avstriji. O vseh teh osebah dobimo informacije in jih preverimo. Nismo pa še našli nikogar, ki bi prišel sem s posebnimi nalogami.« Strah ljudi pred nezaželenimi osebami je večji tudi zato, ker je Pomurje obkroženo z mejami. Ste že organizirali učinkovito čuvanje državnih meja? »Varovanje državne meje smo v celoti prevzeli mi, torej policija. Na mejnih prehodih je ostal položaj nespremenjen SPET NESREČA MLADEGA MOTORISTA Na pomurskih cestah se je letos pripetilo že precej nesreč, v katerih so bili udeleženi mladi motoristi. Kar nekaj od njih se je končalo s smrtnim izzidom. Nespretnost in prevelika hitrost sta najpogostejša vzroka, da ugasnejo mlada življenja. Mladi si avantur in popotovanja ne morejo zamišljati drugače, kot da starše pregovorijo, naj jim kupijo težki motor, kar je .seveda velika napaka. V nedeljo, 15. septembra, se je zgodila v Veščici pri Murski Soboti prometna nezgoda, v kateri se je 27-letni motorist težje poškodoval. Jožef V. (1964) iz Gederovec je vozil motorno kolo Yamaha avstrijske registracije po regionalni cesti iz Gederovec proti Murski Soboti. V Veščici je zaradi vožnje po levi strani trčil v osebni avtomobil voznice Angele N. (1972) iz Serdice. Po trčenju je zapeljal v desni obcestni jarek, kjer je trčil v drevo in se pri tem hudo telesno poškodoval. Materialne škode je okrog 190 tisoč din. Fotografija: B. Hegeduš DVAKRAT POKOPAN V poletnih mesecih smo v dnevnem časopisju zasledili kar nekaj uradnih obvestil o pogrešanih osebah z območja Pomurja. Le redko izvemo, kje in kako se njihova pot konča. Ko brez »pravega« vzroka odidejo neznano kam, se njihova pot po navadi konča na žalost s samomorom. Zgodilo se je »Vse občane prosimo za čim boljše sodelovanje, da bi nam dali čim več informacij. Kdor bo opazi! karkoli sumljivega, naj to sporoči na najbližjo enoto milice ali na upravo za notranje zadeve. Bolje je, če je informacij več in se pri preverjanju ugotovi, da ni nič posebnega, kot pa da informacij ni.« so se želeli peljati iz Ljubljane proti Skopju, vendar so se zaradi bojev na Hrvaškem in blokirane proge med Zagrebom in Beogradom vrnili na naše območje in nadaljevali pot v smeri Dolge vasi in Madžarske. Ustavila jih je naša prometna milica ter ljudi in prtljago natančno pregledala. Slo je. zašte delavce in nič drugega. Mogoče je bil neprimeren kraj, saj so to opravljali ob najbolj prometni cesti; ljudje so to videli, niso vedeli, kaj je, in tako so se razširile govorice? »Kontrola prometa se opravlja na cesti — tu je šlo le za bolj natančen pregld. Če pa bi se pojavile kakršne koli skupine, ki bi bile sumljive, bi takoj obvestili javnost.« Ljudje bodo torej pravočasno izvedeli, če bo kaj sumljivega? »Prav gotovo takšnih podatkov ne bi prikrivali. Če bi že prišlo do česa takega, bi ljudi opozorili, naj bodo pripravljeni in naj nas o tem obveščajo, če bodo kaj videli. Tu je šlo bolj za rutinski pregled in zaradi tega javnosti posebej nismo obveščali. Vse občane prosimo za čim boljše sodelovanje, da bi nam dali čim več informacij. Kdor bo opazil karkoli sumljivega, naj to sporoči na najbližjo enoto milice ali na upravo za notranje zadeve. Boljše je, če je informacij več in se pri preverjanju ugotovi, da ni nič posebnega, kot pa da informacij ni. Policije ni toliko, da bi lahko nadzorovali prav vsako cesto, ljudje pa le živijo tam in vidijo, če je kaj sumljivega.« Ste zadnje mesece v Pomurju odkrili kakšne sumljive osebe, ki bi bile tukaj s posebnimi nalogami? _ »Lahko rečem, da smo zadnje čase previdnejši, če se poja- Darko Anželj, načelnik UNZ Murska Sobota: »Ce bi se pojavile kakršne koli skupine, ki bi bile sumljive, bi takoj obvestili javnost.« — nadzorujemo tako kot prej. Spremembe so pri varovanju zelene meje. Nadzorujemo jo s profesionalno ekipo, način dela pa je bistveno drugačen kot do sedaj. Nimamo fiksnih stražnic in patruljnih stez, ampak čuvamo to območje z občasnimi obhodi bodisi z vozilom ali peš. Pri tem dobro sodelujemo z ljudmi, ki tam živijo, saj ti najbolje vedo, kdo je tam domačin ali tujec, kdo sumljiv, in nas o tem obveščajo. Mislim, da je ta način varovanja državne meje bistveno cenejši in nič manj učinkovit, saj tudi vsa Evropa varuje mejo na ta način.« Bodo ti policisti posebej usposobljeni za opravljanje teh nalog? »... mejo lahko varuje tisti, ki dobro pozna mejo in ljudi, to pa so miličniki, ki so že do sedaj pokrivali varnostne okoliše ob meji, pa tudi drugi miličniki iz teh obmejnih enot. Mislim, da jim bodo ljudje še bolj zaupali.« »Mi ne bomo posebej šolali uslužbencev za varovanje državne meje. To so v bistvu policisti s splošno izobtazbo na vseh področjih. Je pa res, da bomo nekoliko okrepili število vodnikov službenih psov. Kot sem že rekel: mejo lahko varuje tisti, ki dobro pozna mejo in ljudi, to pa so miličniki, ki so že do sedaj pokrivali varnostne okoliše ob meji, pa tudi drugi miličniki iz teh obmejnih enot. Mislim, da jim bodo ljudje še bolj zaupali.« Pomembno je tudi dobro sodelovanje s policijo onstran državne meje? »Z avstrijsko policijo sodelujemo že daljši čas. Zelo pomembno je, da je hiter pretok informacij na tej lokalni ravni, če namreč poteka to prek predstavništev in ministrov za zunanje zadeve, traja to tudi dva meseca. Zato smo vzpostavili neposredne stike, v katerih se obveščamo o tisti problematiki, ki?zadeva obe pokrajini, na primer o beguncih, kriminalnih dejanjih in drugem. Trudimo se tudi, da bi izboljšali odnose z Madžari. Pri varovanju meje zelo dobro sodelujemo tako z Madžari, kot z Avstrijci, dogovarjamo pa se še za boljše sodelovanje pri zatiranju kriminalitete. Ilegalnih prehodov čez državno mejo ni opaziti.« Bernarda B. Peček Notranja stiska, nerazumevanje, občutek nemoči in predvsem strah pred jutrišnjim dnem-... vsi ti vzroki samomorov so zadnje čase premočno povezani z vojno in neprestano napetostjo zaradi vznemirjajočih vesti o streljanju, mrtvih, grožnjah .. . Nikoli ne bomo izvedeli, če je vse to vplivalo na odločitev Ivana F. (rojenega 1913. leta) iz Gornje Bistrice 156, da se je 16. julija ob I 1.30 odpravil od doma. Domači so skoraj prepričani o tem, kajti o drugih težavah ni govoril. Žena in dve hčerki z družinama (živijo v neposredni bližini) so upali, da se bo Ivan kmalu vrnil. Ko ga po dveh dneh ni bilo, so 18. julija izginitev prijavili policiji. Ta je ukrepala, zbirala podatke in v sredstvih obveščanja objavila obvestilo S fotografijo. Nesrečen začetek iskanja: Pri prvem objavljenem obvestilu so po pomoti zamenjali fotografije (namesto fotografije Ivana so objavili fotografijo drugega, prav tako pogrešanega). Dnevi so minevali, vesti o pogrešanem pa nobene. Ker je obstajal sum samomora, so vse podatke poslali tudi policijski postaji v Čakovec in policijski upravi v Varaždin. Izkazalo se je, da je bil sum upravičen. Reka Mura, ki je bila v poletnih mesecih večkrat prav deroča, je tudi tokrat zvabila človeka v stiski. 1. septembra (v nedeljo) so Romi, ki so iskali izginulo deklico, ob bregu reke Mure v bližini Podturna v Medžimurju odkrili truplo neznanega moškega. Ob bregu ga je zadržal pas, ki se je zataknil za korenine. Ce bi ga Mura še naprej nesla s sabo, ga verjetno ne bi nikoli našli. Čakovska policija je našla truplo v nedeljo ob 11.30. Naslednjega dne, 2. septembra, so obvestili o tem sosednje postaje milice. Domače z Gornje Bistrice so lendavski policisti obvestili v ponedeljek dopoldne. Takoj so se odpravili v Čakovec, da bi prepoznali ostanke oblačil in odpeljali pokojnega na domače bistriško pokopališče. Toda Ivana F. so že pokopali na pokopališču v Podturnu kot »neznanega«. Administrativna počasnost ali celo namerna špekulacija pogrebnega zavoda — kakorkoli dvojni pogreb in izkop že pokopanega sta svojce stala nič manj kot 33 tisoč dinarjev. Pretežni del teh stroškov odpade na izkop. Nekatere nejasnosti bo potrebno pojasniti — tudi glede datumov. Uradno poročilo UNZ Murska Sobota navaja: »Dne 3. 9. 1991 smo od Policijske postaje Čakovec dobili obvestilo, daje bilo 1. 9. 1991 ob 11.30 nedaleč od Podturna na območju občine Čakovec najdeno truplo neznanega moškega, ki je po opisu ustrezal Ivanu F. Po opravljenem identifikacijskem postopku je bilo nedvomno ugotovljeno, da gre za pogrešanega Ivana F., ki je bil takoj po obdukciji, ko identiteta še ni bila ugotovljena, pokopan v Podturnu, po identifikaciji pa je bil ekskhu-miran in predan svojcem, ki so ga odpeljali v domači kraj. Rezultati sodne obdukcije kažejo, da pokojni F. ni umrl nasilne smrti.« Marjan Semenič, ki je poročen s hčerko umrlega in je skupaj s svakom Galom urejal vse potrebne formalnosti za pokop na domačem pokopališču, pa pravi: ' »Našli so ga L septembra v bližini Podturna, drugega pa so ga že pokopali na pokopališču kot neznanega. Rekli so, da so ga morali pokopati, saj je bil mrtev že več kot šest tednov. V ponedeljek, 2. septembra, so nas lendavski policisti obvestili, da so v Čakovcu našli neznanega moškega. Takoj smo se odpravili tja, da bi prepoznali ostanke oblačil, hlače, srajco, jermen. Takrat, v ponedeljek popoldne, je bil že pokopan, mi pa nismo mogli nič več ukreniti. V Čakovec smo se vrnili naslednjega dne, 3. septembra, in takrat smo s pomočjo prijaznega g. Jezernika uredili vse potrebno. Morali smo dobiti sodniško dovoljenje za izkop, soglasje sanitarne inšpekcije, zdravniški list. Istega dne smo ga pokopali na domačem pokopališču. Dva pogreba in izkop so stali 33 tisoč dinarjev. Najdražji je bil izkop, leseni križ z bogcem, ki so ga tam postavili na grob, pa je stal 4 tisoč dinarjev.« Zakaj je Ivan zapustil svojo prijetno malo domačijo? Smrt v družini je velika tragedija za vse najbližje. Še huje je, če traja dvom in strah pred najhujšim več kot šest tednov. Poleg vsega, kar so morali preživeti najbližji tragično preminulega Ivana, so morali trpeti še zaradi izkopa in ponovnega pokopa. Ne le, da so trpeli v duši, hudo jim je, ker nekdo tretji služi z njihovo nesrečo. So ga res morali tako hitro pokopati? So prejeli pravočasno obvestilo, kdo je neznanec, ki se ga želijo čim prej rešiti in ga zakopati kot neznanca? Le komu bi zaračunali stroške, če ne bi bilo nikogar od svojcev? Bernarda B. Peček Stran 20 Puška Browning Minuli konec tedna je bilo spet nekaj poskusov vnosa orožja in nabojev. Nekaj od njih se je končalo nesrečno (za prenašalce). Stjepan P. iz Labina je z osebnim avtomobilom Jugo želel »uvoziti« 500 nabojev za malokalibrsko puško. Istega dne, 12. septembra, je le pol ure zatem poskušal srečo Alfred L. iz Nedelišča. Pri njem so našli skrito puško Browning special in 800 nabojev. Cariniki so bili uspešni v Gornji Radgoni. I Orožje tudi v Dolgi vasi 12. septembra so uslužbenci carine v Dolgi | ■ vasi odkrili večjo količino orožja in nabojev v ■ _ avtomobilu z avstrijsko registracijo, ki sta ga | | vozila Mile J. in Vlado C. iz Prozora. Pri pre- ■ Igledu osebnega avtomobila so našli 4 maloka- I librske, 2 lovski, eno hitropotezno puško in I 1 900 nabojev za različno orožje. Poleg tega, da ■ takšne kršitelje predajo sodniku za prekrške, I I so Miletu J. zasegli tudi osebni avtomobil. Smrt kolesarja Minuli teden sta se pripetili prometni nesreči, v katerih s krajši konec potegnila koksarj, ena se je končala s smrtnim ® dom. Prva se je pripetila 9. sep tembra ob 21.15 na magistra^, cesti zunaj naselja Odranci. V nik osebnega avtomobila Ban ■ (rojen 1968) iz Dolnje BNb . 156 se je peljal iz Beltinec pr Lendavi. Zunaj Odranec je tel kolesarja Ivana K. . Žižkov 43, ki na kolesu ni 1 prižganih luči. Zaradi tega, pa di zaradi prevelike hitrosti ga ’ nik osebnega avtomobila ni pr® časno opazil. Zbil ga je P° v0 ču, kjer se je kolesar hudo te poškodoval in na kraju nes umrl. > »tila ' Druga nesreča se je PrlL naslednjega dne z manj trap koncem. Kolesarka Francka (1918) iz Murske Sobote se F P. Ijala po Panonski ulici proti Iva Lole Ribarja. V križišču . njenih ulic je zaradi neprevi s pedalom zadela v steber ske ograje, padla in se hudo sno poškodovala. Požar zaradi igre 1 k V^Korovcih in Okoslavci zgoreli gospodarski P0^/.'za-mo. 11. septembra ob 19.- J f gorelo gospodarsko Korovcih, last Antona Z. z>8 je okrog 1000 kilogramov :s 30 kvadratnih metrov lesen in 10 kvadratnih metrov os .p Požar so pogasili cankovsKi K $ ci in preprečili, da se ni razs ,opje. večje gospodarsko jG Vzrok požara še ni tigo materialne škode pa je zaf mbra 10 tisoč dinarjev. 12. sep pa je ob 14.05 zagorelo v slavcih, vzrok požara pa J ška igra. Sina oškodovane^ sosedovega vrstnika jena vanje ideja, da bi izrezljali buče । postavili goreče sveče. 1° p, čela v gospodarskem I se polnem slame in sena. naveličala, sta odšla in P -8 je na gorečo svečo. Zaradi po , zgorelo gospodarsko posl P velikosti 14 x 8 metrov, Jjan-ličina slame in sena. Last za ko K. (1943) je oškodov® okrog 400 tisoč dinarjev. Vinjeni pretepajo z« Boris D. iz Murske Sobo prejšnji četrtek popival, n® s||1s, je zaželel, da bi videl svojeg ki živi z bivšo ženo. Gam ja tega ni dovolila, saj m ze ga sin vidi pijanega. že®0’ razgrajati in pretepati ki je nato zbežala iz st ai Kljub prihodu miličnik0 ))So-umiril, zato so ga odpeli® bo pomiritve«. .. za p8" Dva dni prej je zaprt«’l moč tudi Olga P. (1933) : peske Sobote. Zgodba je sK°' dobna, z enakim vzrokom^^-gačnim povodom. Vzrok r nja in pretepanja žene P. (1920) je pijača, P0''0® L ni očitki, ker je vrgel na ji nik s hrano. Pretepal grozil s smrtjo. Tudi Avg |Jad' delavci milice odpeljali » . no«, da si ohladi razgret® Zloraba poloŽaJ Delavci UNZ Murska t# so Temeljnemu javnem ,2|j stvu v Murski Soboti P zaK" zensko ovadbo zoper J- . ’ ja J terega utemeljeno sum kot odgovorna o^p-ojek1'™. ABC POMURKA, r5° biro — inženiring v M t’ boti zlorabil svoj P°'°, fikti''" način, da je sklenil dv ■ aav pogodbi. Prvo pogodf^ deni sklenil s NERGA ENERGIE-I^visi’ LOGI E, d.o.o., Maribor 366.490,00 din, drugo Pv visi's jetjem MHM Oomžal« bil« 257.120,00 din. Pogodb podjetji sklenjena za tofit£’ raznih projektantski 5jCl 5 čeprav je J S. vedel,J® X pogodbi podjetji ne b° fjltP vili. Po izvedenem P*a. n9 0 nih pogodb sta PodjetJ‘kaZ9l!hali Čilu J. S. denar pr«na*g ponovitev nani-Tednit TV-dnevnik. 17.05 tu. IR as A1® Solarji v prome-nani? m „ evarn' zaiiv’ kanad. n-?'00 R*sanka. 19.30 TV-FeS 19 59 Forum. 20.20 20.45 p syeta> avstral. serija, ja.' paralaksa, nizozem. seri-Zadnii a i ~inec’ angl, nad., 22.3(1 ' 22.05 Tv dnevnik. amer Pri Huxtablovih, Film- n30-?-'-’ RebeE avstralski Program™ J'V0’ Franc- erotični D|U6 4?^O8^an, °limniiaHok,/i - Alpska liga: 17.30«» j. Varese, posnetek, v at, *ud'° Maribor. 19.00 GP Oči r'nale- prenos. 21.25 turnei; n 22.05 Mozart na J ~ Bologna. 23.05 Yutel. J:0? Poročila. 7.15 Posebna |. ?.aja. 8.00 Poročila in frontna PorV?-'-5 Doku. program. 9.00 i, in tiskovna konferenca Osijeka. 10.00 Poročila. Za ■ ob°do, Gost. 11.00 Poročila š«' „Vna konferenca iz Skup-u , R Hrvaške. 12.00 Poroči-la i, 0TV-izbor. 13.30 Poroči-D„„ 35 Za svobodo. Gost, Re-CŽeA14'30 Poročila, Za svo-nrn ’ Dost, Tuji dokumentarni ZaFa?' 'b.00 Poročila. 16.20 ■ lobodo. 17.05 Frontna lini-p0 7.'30 Gospodarstvo. 18.00 18 otroška od- Sosbh-E °šna bolnišnica. Ca ° H ghdjer?'35 ™^op-Stnon ®," Chaparral. 16.45 FiA fantie ' « Tr' dekleta in 5 Eingo. 18.45 Serafi9'15 Kolo sreče. ‘tal’ fllm' 21-50 '•45 r\ --————- 8.30 r^0 Jutro> Madžar-8-45 p” ab'btacijski maga-Wlfr°e v duševni sti-del- as’ ait>eriška serija, S' l() prodam ® 55-011. M-1804 SKALO 55, karambolirano, staro eno leto, za rezervne dele, prodam. Alojz '4' d-75^'Sobo- ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986 Prodam. Tropovci, Kolesarska 36. M-I811 FORD SIERRA 1.3 L, prva registracija avgusta 1987, registriran do septembra 1992, prevoženih 20.000 km dodatno opremljen, odlično ohranjen prodam. ® (069) 21-297, po 16 un. M-MM s««™"* * r”"”"-ZASTAVO 750, letnik 1981, v do-laoT star0“’ registrirano do maja ,, 92. Prodam. Bedič, Markovci 32 M-1840 ALFA ROMEO 33/1300, letnik 1987 ugodno prodam. ® 70-403. M-1846 ’ OPEL VECTRA 1.6 GLS letnik 1989, 30 000km, prodam. Ljudske Pravice 31, ® 31-331. M-1849 CITROEN GS, letnik 1979, ugodno prodam. Bakovci, Zvezna 18. M-1851 9/1989 in ZASTA-®u8°dno prodam. * 65-198, Popoldan. M-1855 ALFA ROMEO 33, 1.3 V, nov, prodam. ® 23-462. M-1858 GOLF dizel, star 2 leti, prodam. Lipovci 131. M-1859 DIANO, registrirano do 6. 1992, sna-cek, BMW 1602, neregistriran, ugod-no prodam. Dankovci 26. M-1861 OPEL KADETT 1.3 s, 5 vrat, rdeč X M Mm"’ Pr°dam' B°8°jina JAM KOMBI, nosilnost 2000 kg, letnik 1978 prodam najboljšemu ponudniku. Milan Vrbanjšak, Narcisna IZ Veržej. ® 87-474. M-1483 FORD TAU.NUS 17 M, letnik 1969, registriran, prodam. Cena po dogovoru Marjan Raščan, Videm ob Ščavnici 24 b. M-MM 126 PGP, letnik 1988 in bojler VAI-13 !/min, novo, zapakirano, Pr°dam- ® (042> 814-181. M-MM APN 6 S, modre barve, zelo malo vozen, skoraj nov, prodam. ® 87-773 M-3280 OPEL ASCONO 1.6, letnik 11/88 prevoženih 35.000 km, odlično ohranjen, registriran do novembra 1991 Prodam. Ogled Valpotič, Cankarjeva 7, Radenci, ® 65-142. M-1867 KORUZNI »HEDER«, nov, za kombajn Zmaj 133, in tračni obračalnik prodam. Ana Moleh, Benedikt 80. GR-17 ROVOKOPAČ MF 50 A, dobro ohranjen, prodam. Milan Roj, Sla,dki Vrh 5 a, 62214 Sladki Vrh. GR-15 PLUG, dvobrazdni, 14-colni, visok, prodam. Franc Čolnik, Lukavci 44. IN-3275 TRAKTOR STEYR, registriran, 18 KS, dobro ohranjen, prodam. ® 81-310, Andrej Petek. M-3274 TRAKTOR DEUTZ TORPEDO, 860 delovnih ur, prodam. ® 70-137. M-1779 3-brazdni ali dvobrazdni plug IMT, 14-colni, prodam. ® 53-052. M-1798 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO BAUTZ, ŠTIRIVRSTNO FRE-ZO za koruzinje, tribrazdni plug in krožno brano prodam. Veščica 54, M. Sobota. M-1817 TRAKTOR IMT 560 in 3 telice, kontrola A, prodam. ® 45-079. M-1825 MULCAR ugodno prodam. Puževci 34. M-1835 SEJALNICO IMT, 23-redno, cisterno, 3000 I, prodam. ® 23-883. M-1853 ADAPTER, 4-redni za kombajn ZMAJ 142, Prodam. Lukačevci 5. M-1864 DVOREDNI OBIRALEC KORUZE ZMAJ ugodno prodam. ® 46-443. M-1866 POSEST SADOVNJAK blizu Moravskih Toplic, z brajdami, 22 arov, v najlepši rodnosti, z vinsko kletjo in enim bivalnim prostorom, parcela zagrajena, voda in elektrika, prodam. Cena pd dogovoru. ® 32-861. M-1769 96 arov MEŠANEGA GOZDA prek broda prodam za 2000 DEM. Soboška 31, Bakovci M-1771 GRADBENO PARCELO na Kobilju ob glavni cesti, možnost priključka na elektriko, vodovod in telefon, prodam. Ferencek, Lucova 17, ® 79-338. M-1778 GRADBENO PARCELO v Pertoči prodam. Anton Donša, Pertoča 73. M-1784 HIŠO na relaciji G. Radgona—Radenci—Gederovci, od 80 do 100 m2, primerno za lokal vzamem v najem. ® 45-235, Jasna. M-1788 DVOSOBNO STANOVANJE na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M-1806 SOBO ODDAM DIJAKINJI. ® 22-592, zvečer. M-1815 HIŠO NA GORIČKEM, sadovnjak, njiva, gozd (100 arov) prodam ali zamenjam za stanovanje v Murski Soboti. ® 45-210, int. 2080. M-1822 GARSONJERO ali manjše stanovanje išče (najem) samec — intelektualec. ® 48-210, int. 2080. M-1822 KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 10 km iz Murske Sobote (voda, elektrika — takoj vseljivo), in 3000 m2 zemljišča ugodno prodam. ® (063) 21-392. zvečer. M-1824 DVOSOBNO STANOVANJE v Mur ski Soboti ugodno prodam. ® (069) 31-303, od 8. do 16. ure. M-1571 HIŠO v Podgradju pri Ljutomeru prodam. ® 87-177, po 16. uri. M-1842 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti, zamrzovalnik, pralni stroj, štedilnik s steklokeramično ploščo prodam. ® 61-075, dopoldan. M-1843 MALE PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 34. M-1838 KRAVO, staro 4 leta, 4 mesece brejo, kontrola A, prodam. Pečarovci 70. M-1841. DVE KRAVI S TELETOMA, kontrola A, prodam. Veščica 32..M-1847 MLADICA NEMŠKEGA OVCAR-JA, samca, z rodovnikom, prodam. Cena ugodna. Starši so opravili delavne izpite. Kroška 79, Murska Sobota. M-1854 DVE TELICI, visoko breji, kontrola A, prodam. Aladar Prelec, ml., Šalov-ci v Prekmurju 183. M-MM KRAVO, staro 5 let, prodam. Ignac Tkalec, Crenšovci, Ulica Toneta Pleja 11. M-MM DVE KRAVI prodam. Pordašinci 16. M-1776 MALE PUJSKE prodam. Skakovci 42. M-1808 BREJO SVINJO in razžagan hrastov les, 5 in 8 cm, prodam. Žižki .73. M-1829 KORUZO, 50 arov, za siliranje ali »miksiranje« prodam. Ogled možen v jutranjih ali večernih urah. Serdica 17. M-1794 33 arov koruze za siliranje prodam. Anton Lukač, Tropovci, Jordan 54. M-1796 PRIKOLICO ZA AVTO prodam. ® 25-358. M-1797 380 m2 strešne kritine ETERNIT, 220 kosov strešne kritine, 6 rebrne, salonit, prodam. Franc Puhan, Bogojina 9 a. M-1799 SEMENSKI KROMPIR, bel. O’ ca-na, prodam. Maučec, Bratonci 10, ® 42-096. M-1800 GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Sidonija Novak, Košarovci 4, Križevci v Prekmurju. M-1801 NOVE OMARICE za kopalnico s polico in lučjo Gorenje prodam. ®(042) 844-110 od 16. do 20. ure. LE-4250 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1982/83, na SCTPU — smer ključavničar. Boris Hanžekovič, Sp. Kamenščak 65, Ljutomer. M-1803. GROZDJE (za obiranje), 400 trsov, šmarnico, in 250 1 šmarnice, ugodno prodam. Strehovci 46. M-1814 GROZDJE, šmarnico, v Bogojini, okrog 500 kg, prodam. ® 23-838. M-1818 GROZDJE z brajd in moped Tomos prodam. Gančani 43 a. M-1819 BARVNI TV ISKRA, star dve leti, prodam. Vanča vas 19 b, ® 46-752. M-1820 SPALNICO, malo rabljeno, prodam. ® 22-602. M-1821 MOŠKO KOLO, novo, z 10 prestavami, in stroj za luščenje in drobljenje koruze prodam. Brezovci 40, v nedeljo. M-1823 VINO, dobro, prodam. ® 45 294. M-1772 VESTNIK RISANICO CRVENA ZASTAVA, kaliber 8x57, daljnogled CARL ZE-ISS JENA, malokalibrski flobert in škropilnico Panonija Suprra 50 prodam. ® 42-238, po 15. uri. M-1828 37-LETNI ZDOMEC si želi dopisovati z dekleti iz Prekmurja. Je nekadilec in nealkoholik. Ponudbe pošljite na upravo lista pod LEPA PRIHODNOST. M-VS CAMCORDER VHS-Ci JVC GR 60 prodam ali zamenjam za HI-FI stolp. ® 65-576 ali Kidričevo naselje 2, Radenci. M-MM PRIKOLICO ZA AVTO ugodno prodam. ® 46-582, Petanjci 76. GR-26 PLETILNI STROJ PFAFF ELEKTRONIK 6000 s priborom prodam. ® 81-262 in 87-544. M-3278 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje družboslovne šole Fr. Miklošiča. Aleksander Bogdan, Ljutomer, Bratov Pihlar 13. IN-3273 ETAŽNO PEC ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, ugodno prodam. ® 87-527. M-3265 TRGATEV KVALITETNEGA GROZDJA (po možnosti za devize) prodam. Avgust Pevec, Ormoška 18, Ljutomer, ® 81 756. M-3266 STREŠNIK BOBROVEC, novi, prodam. ® 87 003. M-3268 KORUZO, 1,50 ha, za siliranje ali za zrnje ugodno prodam. Domajinci 42. M-1770 SUHE BOROVE PLOHE, 5 cm, prodam. Krog, Plečnikova 9. M-1772 50 arov koruze za siliranje ugodno prodam. Štefan Ternar, Velika Polana 72. M-1774 ELEKTRIČNEGA PASTIRJA na akumulator, nov, prodam. Janko Horvat, Pečarovci 19, Mačkovci. M-1780 GROZDJE z brajd (jurko) prodam. Kroška 5, Murska Sobota. M-17891 ENOOSNO PRIKOLICO prodam. ® 56 098. M-1786 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TVT, 24000-kalorično, in 4 kose novih nezastekljenih oken, 120 x 120, s polkni, 25 % ceneje, prodam. Alojz Bauman, Janhova 6, Apače, ® 65-040, int. 655, Kotnik, dopoldan. SOD za vino, 400 1, prodam. Pordašinci 2, p; Prosenjakovci. M-1831 TERVOL, trdi, 4 in 5 cm, in 126 P ugodno prodam. ® 24-929. M-1833 Preklic! Obveščam javnost, da ne dovolim nakupa premičnin in nepremičnin od Franca Semlerja od Grada 124, ker premoženje še ni razdeljeno. Bernardka Holsedl, Rogašovci 48. M-1834 TRANSPORTER, 8 m, za silažo, prodam. Bakovci, Partizanska 24. M-1856 KORUZO za siliranje ali zrnje, 90 arov, prodam. Sebeborci 101. M-1860 VINO, šmarnico, prodam. Andrejci 8. M-1862 GROZDJE klinton in jurko z brajd prodam. Rakičan, Zvezna 11. M-1863 80 arov koruze za silažo zelo ugodno prodam. Križevci v Prekmurju 2, ® 54-013. M-1836 GROZDJE in koruza za zrnje prodam. ® 21 767. M-1848 VEČJO KOLIČINO VINA, šmarnico, prodam. Ana Puhan, Bukovnica 1, ® 47 102. M-1837 PRIKOLICO ZA AVTO in dvokrilna garažna vrata prodam. Ivana Regenta 35. M. Sobota. M-1845 1 ha KORUZE ZA SILIRANJE, poškodovano od toče, prodam. Rogašovci 29. M-1850 KORUZO za siliranje prodam. ® 23 823. M-1857 ELEKTRIČNO ritem kitaro prodam. ® 82 005, zvečer. M-3281 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELIND, 3,5 kW in trajnožarečo sobno peč, ugodno prodam. Miran Bud-ja, Ključarovci 7 a, Križevci pri Ljutomeru, ® 87 645. M-3279 NOVO ETAŽNO PEČ za centralno kurjavo ugodno prodam. ® 87-527. IN-3265 STREŠNO OKNO GORENJE, 74 x 112, zapakirano, novo, prodam. ® 54-041. M-3264 NOVO POHIŠTVO ZA SPALNICO, iz bukovine, z garancijo, zaradi selitve prodam. ® 75-642. M-4249 BELO VINO RIZLING, šipon po ugodni ceni prodam. ® 75-435. LE-4255 RABLJENO OSTREŠJE s kritino, velikost 9 x 9 m, prodam. ® 65-209. M-1869 DOMAČE RDEČE VINO, 1.0001, prodam. ® 25-592, do 20. ure. M-1870 HRASTOVE PLOHE, 4 cm, 2 mJ, prodam.® 26-215. M-1875 HRASTOVE HLODE in trda drva prodam. Bogojina 127. M-1876 GROZDJE prodam. Vegova 2, Murska Sobota. M-1878 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 24919-3, izdane pri HKS Pa-nonka. Štefan Vogrin, Bogojina 102. M-1889 COMMODORE 64 z igralno palico in kasetofonom prodam za 400 DEM in otroško moško športno kolo prodam. ® 87-158. M-1890 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 kW, pisalno mizo, omaro, komplet in hladilno skrinjo, 2101, prodam. ® 26 764, popoldan. M-1839 Zaposlitve IŠČEM ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu. Franc Sukič, Moščanci 8. M-1790 NATAKARICO, lahko začetnico, zaposlim. ® 72 142. M-1805 IŠČEM VARSTVO za 5 let starega otroka (vsak drugi teden popoldne od 12. do 19. ure). ® 23-869. M-1827 ZAPOSLIMO še eno cvetličarko — KV ali priučeno. Interesentke naj se osebno oglasijo v četrtek ali petek popoldne v Salonu Cvetja Cipot, Grajska 4 a. Murska Sobota. M-1852 AKVIZITERJE za prodajo atraktivnih gospodarskih artiklov iščem. ® (062) 512 560. M-MM BELTINCI, Ravenska 27, tel. 069/42-151 • LEVI’S hlače, jakne, srajce • STRECH obleke, krila, bluze • L’OREAL kozmetika • CHRISTIAN ROS’S parfumi, kozmetika / SVET ŠOLE OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje 137. člena ZOŠ, imeti mora strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno-izobraževalnega dela. Dosegati mora delovne uspehe, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje šole in pisno predstaviti program, s katerim bo posredoval svoj pogled na delo in življenje zavoda, za katerega kandidira. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela po dogovoru oz. najkasneje 8. 11. 1991. Kandidati naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na OŠ G. Petrovci s pripisom »za SVET ŠOLE«. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namesntik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gontčr (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064M GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. tromesečje 1991 je 300,00 dinarjev, za podjetja 600,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. Gostilna HORVAT, BODONCI vas vabi na DOMAČE KO- LINE z bujto repo v soboto, 21., in nedeljo, 22. septembra. Vljudno vabljeni! Stran 22 '■ - NOVA AVTOŠOLA ALLEGRO, MURSKA SOBOTA, Štefana Kuharja 1, tel.: ((»9) 26-272 • najsodobnejše poučevanje • reklamne cene Prijave sprejemamo na gornji naslov ob delavnikih od 9. do 11. in od 14. do 16. ure. Zaspal si mirno, tiho, utrujen od bolečin in boja. Za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 79. letu nas je tiho, brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Rudolf Vukan iz Turnišča V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku, darovali vence m cvetje, izrekli sožalje ter darovali za sv. maše. Iskrena hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, Pred' stavniku KS in Zveze borcev za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marta, sinova Jože in Alojz, hčerke Olga, Anic* in Bariča z družinami in vsi, ki smo ga imeli radi DRAGEMU DEDKU IN PRADEDKU Rudolfu Vukanu Hvala za vso ljubezen. Vnuki: Olga, Natalija, Lavra, Vikica, Petra, Valerija, Aleš Tatjana ter pravnuka Ana in Gašper UJNI VERZA MURSKA SOBOTA zbira prijave za izobraževanje v programu ELEKTROTEHNIK elektronik, energetik na V. stopnji zahtevnosti Vpisni pogoji: končana IV. stopnja (poklicna šola) v isti usmeritvi, delovne izkušnje Vpis na EKONOMSKO-POSLOVNO FAKULTETO bo 28. 9. ob 9.00 in Pričenjamo z delom nadaljevalnih tečajev ANGLEŠCI • NEMŠČINE za UČENCE na nižji stopnji, sestavljamo ne za višjo stopnjo in začetne tečaje. j9 Informacije in prijave: LJUDSKA UNIVERZA, Kidričeva telefon 21-137 vsak delovnik od 8.00 do 17.00 ___ HITRO opravlja KVALITETNO UGODNO • servisiranje tovornih vozil po najsodobnejših gjtflil* • avtokleparska in ličarska dela na vseh vrstah motornih vozil • protikorozijska zaščita vseh vrst vozil NOVO Ličenje vozil z najnovejšimi tehniČn° preizkušenimi metodami LAKIRNO SUŠILNA KOMORA ... in vaš avto bo kot nov! Vrt INFORMACIJE: Servisna delavnica, 69000 M. SOBOTA, tel.: (069) 21-884, 21-54^ interna 19, 20 VESTNIK« 19 S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znala, pred usodo neizprosno nemočna si ostala. A ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil ho še pozni rod. ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi nam vsem drage Marije Makari iz Andrejec sedS^ren° zahvabujemo vsem sorodnikom in soul001’ znancem ter prijateljem, ki so nam v tež-trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali vence ter cvetje. Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Nepričakovano nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga in skrbna žena, mama in stara mama Kristina Sobočan iz Gomilice 2nan e$n.° v src'h se iskreno zahvaljujemo botrini, sosedom, v te., ln sorodnikom ter družini Pal iz Nedelice, ki so nam 'h trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali ven- 2a. ce, cvetje in za sv. maše. °dpet °lzrekamo g- župniku za pogrebni obred, pevkam za e žalostinke ter g. Jožetu Tkalcu za poslovilne besede ob POseb odprtem grobu. n° se še zahvaljujemo podjetju Variš iz Lendave ter obratu Planika iz Turnišča. Ža|. ■ Vsem še enkrat — iskrena hvala! ' Cl: mož Franc, sin Franc in hčerki Marija in Cecilija z Slavček milo vsak dan poje, ker na klopci več te ni, v tihem grobu nam počivaš, solzne naše so oči. V 78. letu starosti je za vedno utihnilo srce našega dobrega moža, očeta, starega očeta in dedka Ivana Fotivca g, z Gornje Bistrice 156 nikom°'n° V src'h se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-^kih’tS°Se^om’ znancem in prijateljem, ki so nam v izreki’ treilutkih pomagali in sočustvovali z nami, nam sve{ s°žalje, pokojnemu darovali vence, cvetje, za maše in ga pospremili k njegovemu zadnjemu ?ahValn . , počitku. ZalOs(,- 'zrekamo tudi g. župniku, pevcem za odpete lnke, gasilcem in govorniku za izrečene poslovilne * besede. Mujnx; vVsem še enkrat — iskrena hvala! J zena Angela, sin Ivan z družino ter hčerki Zm-ka in Angelca z družinama Zaspala mamica si draga, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Tiho nas je v 86. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Vilma Kuplen roj. Baša iz Prosečke vasi 1 <"no se - krasil dnevno sobo, vselej za goste. Ob našem obisku w nismo zabili pipe. To bo s sam v družinskem krogu tem pripravil presenečenje. * smo mi njemu. »Iskrena domačemu tedniku Vestnl»eCu, mojstru Marjanu Mauc Mislim, da je to lepa rek a® za oba,« nam je še poved grajenec pred našim odho^ “Ve««* ŠČAPOV MEMORIAL Klub motoristov Svobodni jezdeci iz Murske Sobote je pripravil 4. tekmovanje v spretnostni vožnji v spomin na Bena Ščapa, nekdanjega odličnega tekmovalca v motociklizmu. Sodelovalo je 33 tekmovalcev, ki so tekmovali v treh razredih. Rezultati — do 150 ccm: 1. Buzeti, 2. Kovačič, 3. Čer; od 150—600 ccm: 1. Benko. 2. Gomboc. 3. Čurman; nad 600 ccm: 1. Frumen, 2. Slavinec, 3. Magdič. F. M. Ustanovili bodo diabetično društvo V Lendavi je pred nekaj leti uspešno delalo diabetično društvo, ki je imelo kakih 300 članov, a je delo zamrlo. Te dni si nekdanji člani odbora društva spet prizadevajo, da bi ga ponovno ustanovili. Že deluje ustanovni odbor, ki bo skušal navezati stik s člani, saj so ti sedaj prepuščeni sami sebi brez vsake pomoči. Ustanovitelji bodo navezali stike tudi z lendavskim zdravstvenim domom in občinskim odborom RK, da bi pomagali pri delu društva. Naprošajo vse nekdanje člane, da se obrnejo na Rdeči križ, kjer jim bodo povedali, kdaj bo ustanovni občni zbor. J D Menda so že za časa Eszterhazyja, ki je obnovil lendavske vin ganizirali povorke, na čelu katere je sam lendavski »vinceler (a (p vinogradov) jahal na iskrem vrancu. Od takrat naj bi se ohra dicija. Gasilski avto prvič tudi blagoslovili V Skakovcih je bila v nedeljo priložnostna slovesnost ob prevzemu in blagoslavitvi novega gasilskega avtomobila. Novo sodobno vozilo znamke FORD z opremo in brizgalno je po dograditvi vaško-gasilskega doma največja pridobitev v 16-letnem ob stoju Gasilskega društva Skakov-ci. Nakup vozila je rezultat dela vseh gasilcev in krajanov, svoj delež pa je primaknila pokroviteljica slavnostnega prevzema avtomobila Hranilno-kreditna služba Panonka. Za nakup vozila so v nabiralni akciji prispevali sred stva tudi vaščani iz gasilskega sektorja Cankova, Beznovec in Strukovec. Predsednik Sveta KS Cankova Peter Obal je na slavnosti ob prevzemu vozila posebej poudaril, da gre krajane pohvaliti, da so v času, ko napeljujejo telefonsko omrežje, uspeli zbrati denar še za novi gasilski avto. Na pridobitvi so najzaslužnejšim za nakup avtomobila in dokončno ureditev sodobnega vaško-gasilskega doma dali priznanja. Prejeli so jih Branko Kuzma, predsednik GD Skakovci, Miki Diindek, Jože Pintarič, Janko Horvat, Ernest Dervarič in nogometni klub MISTER Baby iz Skakovec. Novo vozilo sta ob prevzemu prvič v povojnem obdobju blagoslovila evangeličanski duhovnik magister Ludvik Jošar iz Bodonec in katoliški duhovnik Anton Fakin s Cankove. Slavnostno prireditev ob prevzemu vozila so popestrili s kulturnim programom. Boris Hegeduš Tradicionalni nočni tek Športno društvo Kobilje, ki je zelo aktivno, prireja razne prireditve. Tokrat je pripravilo 1L tradicionalni NOČNI TEK po vaških ulicah. Sekcija za množičnost, ki jo vodi mentorica Zora Šabjan, je pripravila tek za cicibane, mladince, veterane in družine. Najuspešnejši tekmovalec je bil Lipaj iz Motvarjevec. Najboljši so dobili praktične nagrade. K. Š. Pozimi so si ženske vzele čas in česale perje. Puh je bil Pr8J*ci, no sredstvo« v žimnicah, boljše, kot ga danes ponujajo trg Zmagali Križevci Lovska družina Rankovci je pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udeležili so se ga lovci iz Pomurja in Avstrije. Zmagala je ekipa LD Križevci v Prekmurju pred LD Gornja Radgona in LD Cankova. frku je ohranilo izdelovanje lesenih kn^ijjejo . Ta orodja so tudi edina, ki ne potreb J ^1 p, ■danes. ’ 0,