Džnngla Roman iz afriškib pragozdoT. Huagle-ki spisal E. R. Burrougbs. — Prevedel Paulus. 33 Clayton je prihitel sem od zaliva, po obrežju sta pridirjala profesor Porter z vihrajočimi kraki svoje dolge suknje in gospod Filander, vsa zasopihana. Že od daleč so si klicali drug drugemu celo kopo razburjenih in vznemirjenih vprašanj. Vsi hlcrati so planili v kočo. Pa koča je bila prazna in tiha. Ine in Barbe ni bilo nikjer —. Za trenutek so se gledali vsi trije nemi in prestrašeni. Nato pa je Clayton, najmlajši in najpodjetnejši med njimi, kratko in odločno dejal: »V gozd! Pojdimo jo iskat!« . Urnih korakov so vrdli v džunglo in klicali Ino na ves glas. Razšli so se, pa se spet zvabili skupaj, goščava j« odmevala od klicanja. Zaman —. Nihče se ni oglasil. Po dolgem polurnem iskanju je končno Clayton •Sisto slučajno naletel na Barbo. Na tleh je ležala, ni se genila. Mislil je, da je mrtva. Sklonil se je, ji olipal žilo, pogledal, če bi bila raorebiti kje ranjena, in poslušal, ali ji še bije srce. Se je bila živa. Močno jo je stresel. »Barba —!« ji je kričal na uho, »Barba, za B>žp TOljo, kje je Ine —? Kaj se je zgodilo —? Barba —!« Počasi je odprla s^oje velike plašne oči, pa jih koj spet zaprla. »O vsi dobri duhovi —!« je kriknila in se iznova c-nesveslila. V tem sta prišla bliie profesor Porter in go^p d  Filander.  »Kaj naj storimo —?« je vprašal stari gospod profesor ves potrt in obupan. »Kod naj iščemo —? O Bog, — saj vendar ne boš vzel od mene mojega ljubega oL-oka na tak strašen načba —!« »Najprvo moramo zbuditi Barbo!« je odločil CIayton. »Brez dvoma sta bili do zadnjega obe skupaj; kakor vse kaže. Edina Barba nam more povedati. kaj se je zgodilo z Ino. — Barba!« jo je tresel na vso moč. »O vsi dobri duhovi —!« je stokala Barba z zaprtiini očmi. »Nočem vas videti, vi črni peklenžčeki —! Pustite me da umrjem!« »Barba —! Odpri vendar oči! Mi smo, Ivoji prijatelji —! Nobenih peklenščekov ni blizu! Odpri oči ui povej nam, kje je Ine!« Tedaj je Barba odprla oči. »O vsi dob —!« »Kje je -ne, to nam povej!« jo je prekinil Clayton. »Kaj se je zgodilo?« »Ali ni gospodične Ine tukaj —?c se je preslrašila Barba. NeverjeLno naglo se je vzravnala in sedla, vkljub sv Jm težkim kilogramom. »O dobri Bog —! Sedaj se spominjam —1 Seboj so jo vlekli —!« »Kdo —?« je kriknil stari gospod profesor. »Sami strašni črni peklenščeki —!« »Črnci —?« Možje so se spogledali in GIayton se je nemudoma lotih iskanja. S sklonjenim hrbtom je hodil po goščavi ter gledal po Ueh in po grniičju. Res je našel poteptano travo in polomljene veje, toda premalo je bil šolan v branju sledov, druga mu niso povedali, ko da so tod hodila živa bilja, zaman pa je ngibal, kdo j« bil in kaj se je zgodiJo. Ves dan, kar ga jim je ostalo, so iskali, pamrak je legel na diunglo in vrniti so se morali donibv, ne da bi bili le samo dognali, kam so odpeljali črnci Ino, — če so vobče črnci bili. Tema se je delala, ko so prišli d« obrežja. Žalostna, pobita in obupana družba je sedela tist« noč v nemi, tihi koči. Nobeden ni govoril, vsak je molče predel nit svoje domišljije in ugibal o Inini nesrečni usodi. Tiho so zrli v plapajoči ogenj, drug drugega ni pogledal, skrivali so svoje misli. Končno je profesor Porter pretrgal moreči molk. Pa njegov glas ni bil več glas suhoparnega, sitnega učenjaka, ki govori o odročnih, nepoznanib rečeh. Odločnost, pripravljena na najhujše, je donela iz njegovega glasa, pa tudi nepopisna žalost in potrtost, ki jo more roditi le brezupna izguba najdražjega bitja. »Legel bom«, je pravil stari gospod, »in poskusil da zaspim. Jutri zarana pa vslanem in vzamem živeža, kolikor ga bom mogel nesti, in pojdem iskat svojo Ino. Nc vrnem se brez nje —.« Kakor oster nož je rezal njegov glas t srce Ysem. Nobeden mu ni odgovoril, vsak je razumel nesrečnega očela, — da se nikdar več ne bo vrnil iz džungle. Po dolgem molku je vstal Clayton, rablo položil roko starcu na upognjeno ramo in dejal: »Jaz pojdem z vami!« »Vedel sem, da se bodete ponudili, — vedcl sem, da želiti ili z menoj, Clayton! Pa nikar ne! Ine je izven človeške pomoči. Pojdem, da. umrem, kjer je moje dele umrlo —. Isto' drevje naj šepeče nad njenim in nad mojim grobom, isto listje naj krije najini trupli —. V življenju se nisva nikdar ločila, tudi v smrti se ne bova —. Ne! Sam pojdem! Moja hčerka je bila, moja edinica —. Edina Ijubezen, ki sem jo še imel na irvetu —.« »Z vanii pojdem!« je ponovil Clayton preprosto pa resnobno. Stari gospod profesor je dvignil sklonjeno glavo. Njegove oči so obvisele na krepki postavi Claytonovi, na njegovem možato lepem obrazu. Morebiti jc bral v tem obrazu skrivnost, ki se je skrivala v srcu mladega' mo>a, da Ijubi Ino. jPreveč je v pretečenih letih tičal s svojimi mislimi v učenib, znanstvenih vprašanjih o preteklosti človeškega rodu, da bi se bil nienil in brigal za to, kar se je pletlo med obema človekoma v njegovi najožji bližini, da bi bil pazil na besede in poglede, na različne malenkosti, ki bi biie tudi manj učenemu človeku povedale resnico. V tistem trenutku pa se je tudi njemu zjasnilo. Mehko je odgovoril: »Kakor želite, Glavton!« »Tudi jaz pojdem!« se je vnelo oglasil gospod Filander. »Ne, tega pa ne, moj dragi prijatelj!« ga je zavrnil profesor Portcr. »Vsi ne moremo iti! Ali borno ubogo Barbo samo puslili —? Kruto bi bilo, neusmiljeno! .Eden sam bo prav toliko opravil ko dva ali trije —. Naj bo dovolj, da eden ali dva poginela v pragozdu —! Sedaj pa pojdimo spat!« Pozno je že bilo, polnoč je že zdavnaj minila, naporno iskanje in beganje po džungli jih je utrudilo, PoIrebni so bili počitka. Polegli so po svojib travnatih in listnatih ležiščih in niir je zavladal nad samolno kočo. — Pa ni jim bilo usojeno, da bi mnogo spali tisto noč. Kako uro potem ko so legli je zbudil profesor Porter <3laytona. Stresal ga je ta ramo in pravil: »Clayton, čujte —I Ali nisle ničesar slišali?« Claylon, mlad človek, je imel trdno spanje. Le s težavo ga je profesor Porter vzdramil. Vcs pijan od prvega spanja je šinil po koncu. »Kaj je?« je zbegano popraševal. »Kaj se je zgodilo —?« »Niste čuli —? Strel iz topa —!« »Bežite bežite, gospod profesoi! Sanjalo se vam jeU »Ni se mi! Nisem zatisnila očesa in mislim da ga tudi nikdar več ne bom v mirnem spanju —. Bedel sem in premišljeval. To in ono —. In čisto razločno sem čul strel.« Clayton je neverno majal z glavo, pa vkljub temu s profesorjem \Ted napeto poslušal. Nehote so mu drhteli živci, razburjenost se ga je lotevala. Mogoče je vsekakor bilo, da je gospod profesor prav slišal. Da bi zaradi njih kdo dajal znamenja, to ni bilo verjetno. Saj razen upornikov nihče ni vedel, da prebivajo ncsrečni izgnanci na zapuščenem obrežju. In uporniki so odjadrali že pred tedni! — Strel je utegnil biti klic na pomoč. iUorebiti je bila ladja v nevarnosti —. Dolga sta poslušala, pa streljanje se ni ponovilo. Tudi Fliander se je med zbudil in vsi trije so ugibaii. Profesor Porter je hotel po vsej sili ven, da bi pogledal po morju. Le s ležavo sta ga zadržala. Nevarno je bilo, ponoči hoditi zunaj koče. Živali džungle so se je sicer ogibale — Trzan jih je prepodil — in sivkasto jutro se je že tudi oglašalo, pa kdo je vedel, če vkljub temu ni kje y bližini prežala roparica —. V polglasnem pomenku so čakali celo uro, da se je za silo naredil dan. Tudi Barba sc je zbudila in se pridružila. Pravkar je vstajal Clayton, da bi odrinil upah, in vsi so se pripravljali, da stopijo iz koče, ko zagrmi nekj« v neposredui bližini mojočen strel. Na mah je bil zapah na tleh, planili so ven —. Zunaj na obrežju sta ležali dve ladji. Ena je b!l» uporna jadrnica, druga pa velika križarka. Po zastav3 so jo spoznali, da je francoska. Nepopisno razburjenje je popadlo nesrečneže. Barba je kričala na ves glas, četudi je sevc na tako daljavo nihče ni mogle slišati, Filander je krilil s svojimi suhimi rokami, profesor Porter je hotel pograbiti za svoj visoki, svetli klobuk, pa je moral na svojo veliko jezo ugotovili, da je gologlav, le Clayton je ostal miren in premišljen. Ladji sta ležali trdo druga ob drugi gotovo pol ur» daleč zunaj na morju. Ni bilo verjetno, da jih vidijo s krova, niti z daljnogledi ne. Rano je še bilo in mračne sence gozda so segale prav do obali. Z drugimi sredstvi je bilo treba zbuditi njihovo požornost. Par besed je kriknil tovarišem, pa je skokoma planil proti zalivu. Na gričku severno od zaliva je imel pripravljcn silen kup vejevja in listja. Zažgal ga bov Taka znamfcnja so posebno na bojnih ladjah dobro p*oznali. Cela večnost se mu je zdela, preden je brez Bape prihitel na grič. Planil je iz gozda proti kupn. Pa strašno razočaran je obstal kakor prikovan —. Jadrnica se je pravkar pripravljala na odhod in razpenjala jadra, bojna ladja pa je že plula ven na morje in gosli oblakli dima so se valili iz njenih dimnikor. Clayton je skočil b kupu in ga zažgal na ycč mestib hkrati. Nato je slekel srajco, jo obesil na dolgo vejo 1» mahal m njo kar st ja dalo ua široko. (Dalje prihodnjič.)