JULIJSKE PREDALPE: Pogled z juga na Muško pogorje Podtalna plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. Sped. In abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir -r-, Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto XI. — Štev. 11 (198) UDINE, 15. - 30. JUNIJA 1959 Izhaja vsakih 15 dni Ekonomija pri nas in na Unejskem Mali obmejni promet sklenjen v avgustu 1955 v Vidmu ne prinaša samo materialne koristi nam, ki živimo v obmejnem pasu, ampak tudi razširja naše znanje o tem, kako žive ljudje onstran meje, kako se pri njih razvija gospodarstvo. Vsi nas poznajo, da smo mi furlanski Slovenci zelo kritični ljudje, in zavojo tega, kadar obiskujemo kraje na Unejskem, gledamo z odprtimi očmi, kaj je pri njih boljše in kaj slabše kot pri nas. Tako ni ušlo našim očesom, da so na Unejskem vsi industrijski artikli dražji kot pri nas, da pa je hrana pri njih poceni. Naši ljudje, ki so starejši od 40 let, primerjajo in ugotavljajo, kakšno je bilo stanje na Unejskem takrat, ko so bili pod fašistično Italijo, in kakšno je sedaj. Že na prvi pogled, ko se še vozimo v korijerah, avtomobilih in na vespah, vidimo takoj onstran meje, da se je dolina Soče in celo kobariškega kota bolj zarasla, da so porasli gozdovi, kjer je bila prej robida in leska, da je vse polno sveta, na novo pogozdenega. Same vasi na Unejskem se niso dosti spremenile, pač pa so čisto drugačni postali njihovi glavni centri v dolini: Bovec, Kobarid, Tolmin, Podbrdo, Cerkno, Anhovo. Pod Italijo je bilo Unejsko brez industrije, ako izvzamemo Anhovo (Sar Iona d’isonzo). Tudi po zadnji vojski je trajalo dolgo, da so začeli postavljati zaenkrat manjše industrije, ki se nimar bolj širijo. V Podmelcu, v Klavžah je velika tovarna pohištva, ki ima svoje podružnice v Cerknem in v Bovcu. Ker ni dovolj prostora za vse stroje in delavce v Klavžah, bodo zgradili novo tovarno na Knežkem polju. V Podbrdu je nova tekstilna tovarna, ki dela najbolj fino blago za ženske in moške obleke v Jugoslaviji. V Tolminu je fabrika za čevlje »Jelen« z nad sto delavci, dalje že poskusna tovarna za avtomobilske električne artikle in v postrojenju tovarna za mlečni sladkor. V Kobaridu je manjša tovarna za izdelavo raznih igel. Blizu Kobarida Proti Staremu sedlu je velika opekama. V Bovcu imajo podružnico tovarne za Pohištvo, dalje majšo metalurško podjetje v Srpenici podjetje za izkoriščanje rudnika krede. V Cerknem je poleg podružnice tovarne pohištva še mala tovarna električnih aparatov. Zakaj pišemo o tem, kako je pri naših sosedih, ker smo o tem že pisali v Matajurju? Pišemo zato, ker se pri nas v lanskem letu ni nič zganilo, pri njih Pa imajo vsako leto nekaj novega. Pijemo zato, da bodo ljudje videli, da bi se dalo tudi pri nas napraviti nekaj. Na Unejskem so od nekih starih mlinov in žag, ki so jih imeli pod Italijo, napravili celo vrsto malih industrij, ki jih bo treba še razširiti ,da bodo debili vsi za-Poslenje, vse ženske in ne samo moški, tta Unejskem nimajo nobenega zakona 0 montanji in o cone depresse kot pri bas. S tem se ne da delali industrija, bnipak samo deliti vbogajme. Tam sežejo v kaso ali komuna ali republika Stotnija ali okraj v Novi Gorici ali federativna vlada v Beogradu. Ko sklenejo, da bodo nekje postavili fabriko, jo postavijo, pa magari če denar zanjo spravijo od ne vemo kod. Seveda ni na Unejskem vse zlato, kar 86 sveti. Oštarije in hotele imajo takšne, da ni za iti noter. Opremljeni so že Je-P°, toda vino imajo takšno, da kar odganja turiste. Tudi pri njih bežijo kmetje v mesta kot pri nas in ostajajo doma k še stari ljudje in otroci. Kmetijstvo Tovarna motorjev v Kopru Dne 14. t. m. se je vršila v Kopru, v lovami motornih kolefe Tomos, vedikal Proslava .kateri je prisostvoval tudi pred-,Sednik republike maršal Tito. Ta tovarna je začela namreč serijsko izdelovati bfotorna kolesa tipa »Colibrì«. Letos jih 1)0 dada v promet 20.000, v bližnji prihodnosti pa bo letna proizvodnja 30.000. je pri njih precej zaostalo in ga skušajo sedaj dvigniti. Plače so manjše kot pri nas, imajo pa zato vse ljudi zaposlene in brepzoselnih skoraj ne poznajo. Službo v uradu ali kjerkoli je lahko dobiti, samo ako se ti ljubi delati. Mi živimo od tujega, od francoskega, belgijskega in drugega dela, oni od svojega. še smo mi nekaj pred njimi po- sebno zaradi denarja naših emigrantov, toda ne bo dolgo, ko nas bodo dohiteli Saj pri nas se nič ne zgane naprej, vse propada, vasi so vsako leto bolj puste, njive nimar bolj v plevelu, senožeti ne-posečene, gozdi zanemarjeni, še kar je bilo industrije v Furlaniji in Čedadu se zapira, do nas pa nič ne pride in smo na milost in nemilost odvisni od tujine. L'AUTONOMIA REGIONALE OGGI 11 m i m 11111 m m i m 111111111111 ■ n 111111111 ■ i n imi li n 111111 ili 111111111 ■ n il il 1111 hi imi 1111 nini in Mlekarne pri nas in v Furlaniji Znana ekonomska revija »Terra Friulana« je priobčila v svoji prvi številki 1. 1959 obširen članek o mlekarnah v Furlaniji. V videmski provinci je bilo 1. 1957 640 mlekarn, ki so prejele 2,285.392 kvinta-lov mleka. Predelale so 24.000 kvintalov masla in 163.000 kvintalov sira. Tip sira je Montasio-Montaž. V videmski provinci imajo okoli 140.000 krav, več kot v vseh drugih provincah »Tre Venezie«, od Benetk pa do italijansko-jugoslovansko-avstrijske meje. Skoro vse mlekarne imajo svojo posebno poslopje. Tudi skoro vse mlekarne imajo moderno opremo: švicarske kotle. Nikjer nimajo več lesenih posod za mleko po mlekarnah, ampak bakrene ali pocinkane posode. Precej mlekarn ima napravo za ogrevanje (impianto di riscaldamento). V vseh mlekarnah imajo densimetre ter aparate za merjenje maščobe., fermentacije, kisline. Nad sto mlekarn je bilo postrojenih s pomočjo državnega kontributa o bonifikaciji hribovskih krajev. Ker pridelamo v videmski provinci 160.000 kvintalov sira in ga 40.000 uvozimo iz di/ugih provinc ter prodamo 40.000 kvintalov v druge province, porar bimo povprečno na vsakega človeka po 20 kg sira na leto. Mi smo torej med največjimi jedci sira na svetu. Tudi mi furlanski Slovenci jemo sir ob vsaki priliki, s polento, na špagete, na juho, s kruhom, najmanj dvakrat na dan. V vseh furlanskih mlekarnah je zaposlenih 1.036 ljudi, od katerih je največ sirarjev (casari). Od 640 mlekarn je 544 s tumarijskim funkcioniranjem in samo 96 z mesečno razdelitvijo pridelanega blaga: Kolikor je kdo prinesel mleka, toliko dobi proporcionalno sira. Seveda niso sedanje tumarijske mlekarne več starega tipa, ko je en sam podron vse odločal in delal, kakor se mu je pač zdelo, ampak i-majo tudi tumarie svoj administrativni svet in odbor, moderne naprave in izkušene sirarje, ki jih ne plačuje več kot poprej vsakokratni gospodar turna. V videmski provinci je sedaj samo še 7 star rih turnarijskih mlekarn. število mlekarn, kvantite’a mleka, produciranega masla in sira je zadnjih šest let precej stacionarna, ne raste in tudi ne pada več. V San Vito al Tagliamento je sirar-ska šola, ki ima nalogo držati vsako leto kurze za nove sirarje, za perfekcio- niranje starih sirarjev za izdelovanje čimbolj kvalitetnega sira Montasio in za, pripravljanje tajnikov in drugega administrativnega osebja v mlekarnah. Kot mislijo mlekarski tehniki, je mlekarn preveč in jih mislijo nekaj združiti, ker dobivajo nekatere mlekarne premalo mleka, da bi ga mogle rentabilno predelati v maslo in sir. Pisali smo že 1. 1957 v našem »Matar jurju«, da je v Furlanski Sloveniji okoli 40 mlekarn. Kasneje je bilo odprtih pet modernih leta 1958: v črnem vrhu, Gornjem Tarbiju, Tarčetu, čepletišču in Roncu. V Ažli so pa že prej imeli moderno mlekarno. Toda medtem ko v ostali Furlaniji ni v zadnjih šestih letih količina mleka, število krav, in število mlekarn niti ne padla in ne porasla, pa je pri nas, kot vsi vemo, nimar manj krav, nimar manj mleka, nimar manj sena. V zapadni Furlanski Sloveniji in v Idrijski dolini ni nobenih novih modernih mlekarn. Naši puobi se ne hodijo učit’ za sirar rje na mlekarnsko šolo v San Vito al Tagliamento. Mi ne hodimo na kongrese mlekarn in drugih kooperativ v Furlaniji. Nobeden se za nas ne zmeni in mi smo preveč indolentni, da bi posnemali druge in šli za njihovim zgledom, še zmeraj preveč mlekarn pri nas diši po (Nadaljevanje na 2. strani) A chiusura del dibattito sul bilancio degli interni, il Presidente del Consiglio ha annunciato che il Governo presenterà quanto prima un disegno di legge per la istituzione della Regione Friuli-Venezia Giulia. Si è letto, sui quotidiani, così detti indipendenti e in realtà filo-governativi, che questo annuncio »ha sollevato vivo interesse nei circoli politici e in tutta la popolazione«. Non dubitiamo che il direttore e i redattori del Gazzettino siano entusiasti e interessati: per parte nostra diciamo subito che il nostro atteggiamento è, anche questa volta, quello della diffidenza. t Sappiamo benissimo che la preoccupazione fondamentale degli uomini del governo di oggi non è quella di far bene, di risolvere i problemi, ma solo quella di guadagnar tempo, di fare qualcosa per tentare di tappar la bocca agli oppositori; a Roma si gioca un gioco estremamente pericoloso: invece di mettersi d’impegno per rispondere a molti e gravi problemi ci si accontenta di parlare per dar l’impressione che qualche cosa si faccia. Gli avvenimenti valdostani e quelli siciliani devono avere turbato i sonni normalmente tranquilli dei governanti e dei ersponsabili della democrazia cristiana; si tratta evidentemente di politici la cui sensibilità democratica è alquanto debole; si sono infatti abituati a considerare come ortodossia politica non la Costituzione, ma il loro proprio personale pensiero o, almeno, l’interesse del loro partito. Il caso Milazzo li ha scandalizzati; è sembrato loro assurdo che, in nome di interessi regionali, si passasse sopra ad interessi di partito. Il fatto poi che, nelle elezioni valdostane prima e in quelle siciliane dopo, l’ideale del regionalismo abbia dimostrato di saper suscitare consensi vasti di popolo, deve aver spaventato i signori di Roma.1 La loro mentalità è ancora quella del vecchio »Roma docet«, mentre l’evoluztone spirituale delle masse italiane è indirizzata verso il concetto che la capitale è fatta per servire i cittadini, per venire incontro ai bisogni, agli interessi, ai desideri legittimi di coloro che vivono organizzati in quei loro secolari centri civici che sono i comuni e le regioni. Hanno, i signori di Roma, tentato di minimizzare il caso Milazzo definendolo fugace riapparizione di inconsistente qualunquismo; ma l’impiego democristiano per combattere le liste dei cristianosociali, il brillante risultato elettorale di queste liste dimostrano che c’è ancora gente capace, nel momento del voto, di prescindere dalle chiacchiere dei comizianti, dalle loro retoriche, demagogiche promesse per guardare a problemi di reale, concreto interesse. Quando, lunedì 8 giugno, venivano resi noti i risultati delle elezioni siciliane, i signori di Roma della Democrazia Cristiana devono essere stati presi da- orgasmo; si saranno chiesti probabilmente che cosa succederebbe in Italia se il fenomeno Milazzo si allargasse. Avranno convenuto che è necessario correre ai ripari per evitare una simile eventualità. Ma poi, i signori di Roma, si saranno accorti di concepire questi ripari in mar niera diversa. Qualcuno si sarà fatto scolaro del cardinale Ernesto Ruffini e a-vrà pensato che il rimedio è quello di dir addio alla democrazia e di avviare l’Italia verso una sistemazione politica analoga a quella della Spagna di Franco ; solo una dittatura, avrà pensato, può mettere il paese al riparo dalla pericolosa avventura dell’organizzazione regionale. Altri, e probabilmente pochi, avranno pensato, che è invece giunto il momento di applicare integralmente la costituzione proprio perchè la concessione di ampie autonomie regionali tolga mordente alle sconsiderate velleità dei separatisti e di coloro che romanticamente ma stupidamente sognano un ritorno aU’Italia prerisorgimentale. Tra i due opposti pareri ha trionfato quello dell’onorevole Antonio Segni; intanto bisogna promettere e quindi promettiamo; poi si vedrà. Non se l’abbia a male il Presidente del consiglio se stentiamo a credergli, se tanto tiepida è la nostra fiducia in lui. Ci ha promesso la Regione ! ma quante volte questa promessa ci è stata fatta? chi è che non ricorda le parole dell’onorevole Fanfani nel comizio tenuto ad Udine! Il momento in cui l’on. Segni dice di voler tirar fuori un disegno di legge riguardante l’istituzione della regione Friuli-Venezia Giulia è imo di quei momenti politici in cui il partito di maggioranza si sente fortemente indebolito da forze nuove che si affacciano sulla scena politica; e allora è giocoforza che le prò-messe non manchino. Non dubitiamo in fondo nemmeno che qualche cosa si ten-r terà di fare; ma siamo quasi certi che, sotto la pressione delle forze di destra, di estrema destra anzi, che condizionano la vita dell’attuale governo, e delle quali la Democrazia Cristiana pensa di aver bisogno per costituire un governo regionale in Sicilia, la Costituzione del Friuli-Venezia Giulia sarà soltanto uno specchietto per le allodole. Comunque noi ci auguriamo di sbaglia^ re; saremmo anzi felici di vedere gli uomini della Democrazia Cristiana rompere i ponti con gli uomini dell’estrema destra proprio nella formazione del governo siciliano ; questo potrebbe essere un buon segno giacché ben si sa che è proprio il M.S.I. ima delle forze più decise nel combattere i giusti diritti del decentramento amministrativo. Le forze conservatrici, si sa, sono ancora notevoli; bisogna che la D.C. abbia perciò il coraggio di contraddirle per venire invece incontro ai bisogni e ai desideri delle forze nuove. Oggi le forze nuove sono quelle autonomiste; lo ricordi l’onorevole Segni! metta da parte le promesse e i piani fasulli; volga l’orecchio a questi uomini che pensano alla nostra regione come ad un autentico problema economico-politico e non come alla terra di uomini che si devono ingannare. * m ■ I PODBONESEC Nou muost čez Nadižo SV. LENART SLOVENOV POTRJEBNA JE REGULACIJA NAŠIH VODA Dne 21. junija bo pasalo ljeto dni kar je divjala po usej naši daželi huda ura, ki je napravila dosti škode. Pomuoč, ki so jo dale autorità oškodovanim, kume-tom, je bla zlo majhna an zatuò ljetos komaj čakamo novih pardjelku. U ne-katjerih krajih pa se bo škoda za nimar poznala. Ob Nadiži je ponekod brjeh ves razrit daleč u notranjost an tuo bi se moglo popravit samo z dobrim rečnim zidom. Pravzaprav bi bluò potrjebno regulirati use naše vode, ker dostikrat prestopajo brjegove. Sada bojo nardili morebit nasip ob Arbeču med škrutovem an Ažlo, zavoj ki tle voda ob usakem večjem da-žu naraste an polavi usa puoja an njive, ki so u tisti okuolici. škodo djela tud hišam, ki časih kar stoje u vodi. Ni dou-go od tega, de so paršli tehniki iz Vidma za si ogledat kje an kakuò bo korlo začeti z djelom. Troštamo se, de bojo u-saj u tjem kraju ustavili poplave, zaki ti judje so utarpjel nimar največ škode. Zvedeli smo, da bo neko industrijsko podjetje iz Sv. Ivana ob Nadiži (San Giovanni al Natisone) preselilo del svolje tovarne v Ravenco. Ta novica se je hitro kakor blisk raznesla po vsej naši dolini in seveda so jo vsi sprejeli z največjim navdušenjem. To industrijsko podjetje izdeluje stole in ker v Sv. Ivanu ob Nadiži manjka delovne moči, bo del dejavnosti preselilo v Rezijo, kjer je dosti brezposelnih. Pravijo, da bodo pri nas sprva delalli sarmo nekatere dele stolov in potem bodo s časom tovarno razširili, tako da bodo iz nje izšli kompletni izdelki. Ta iniciativa zasluži zares pohvalo. Tar-ko bi morala napraviti tudi druga industrijska podjetja, posebno sedaj, ko je stopil v veljavo zakon, na podlagi katerega so oproščeni davka za dobo 10 let, če so ta podjetja instalirana v naših krajih, ki so smatrani za pasivno cono. Lesna industrija bi imela pri nas vse pogoje za dobro uspevanje. Industrije iz Sv. Ivana ob Nadiži in Manzana uvažajo skoraj ves les iz Jugosllavije in Avstrije in Rezija leži zelo blizu teh meja. Poleg tega imamo v Ravenci tudi strokovno šolo, kjer se mladina ulči mizar-stvva in podobnih poklicev in zato industrijskim pojdetjem ne bo težko najti i-zučenih delavčevi. NEZAŽELJENI CASTILEC SV. ANTONA Dne 13. tega meseca so v Učji praznovali god sv. Antona, ki je vaški patron. Po navadi pride vsako leto na ta dan dosti ljudi iz Terske doline in tako se »sagra« konča v veselju in prijateljstvu. Letos pa je ta cerkveni praznik skazil nek trikoloristični prvak naše province, ki je hotel izkoristiti »sagro« sv. Antona za svoje politične ne preveč čiste namene. Ljudi je zlo vznemirjala njegova prisotnost. NOVA INA STANOVANJA Ina hiša s 6. stanovanji v Ravenci je dograjena in sedaj čaka na svoje stanovalce. Ministrstvo za javna dela in socialno skrbstvo sta razpisala natečaj za t astanovanja. Zainteresirani naj naprav vijo prošnjo na posebnem »modulu«, ki se ga dobi na komunu (uff. collocamento) in temu je treba priložiti še družinsko spričevalo (certificato stato di famiglia), ki rmoa biti potrjeno od »Ufficio Imposte Dirette della Circoscrizione« v Pontebi. Prosilci naj to prošnjo pošljejo v roku od 30. junija dol 30. julija t.l. na »Ufficio Provinciale del Lavoro« v Vidmu. Mesečna najemnina za vsako stanovanje znaša od 4.500 do 4.850 lir. NOV DELAVNI CENTER Pretekli teden so odprli pri nas delavni center, ki bo popravil cesto, ki vodi iz Ra vence v Sv, Jurij (Bilo). Celotni stroški za to delo bodo znašali okoli 900.000 lir, na delo pa so vzeli 10 delavcev in bodo zaposleni skupaj 760 delavnih dni. TAJPANA 2ej smo povjedali, ke to je Prosnid 'dna najbuj zapuščenih vasi ne samo ti-panskega komuna, ma cjele videmske provincije. To nje rat, ke tu Tipano, kjer to je sedež od komuna, ne vodi maj-jedna cjesta an no muorajo zatuò judje hoditi preko Ahtna an Nem, de pridejo tu Tipano an ta pot ne douga 40 kilometru, a no njemajo niti mostiča, ki bi vezu Prosnid z Mostom na Nadiži (Ponte Vittorio). Pač ta muost so mjeli do lanskega Ijeta, a ga je odnesla slaba ura an Ni dougo od tega, de je biu narejen nou muost par Podbonescu, ki veže čampni an desni brjeg Nadiže. Prejšnjega je odnesla lanska pouòdnja, ker je biu slab an je že dougo cajta stau le za silo pokonci. Novi muost je ljep, škoda pa je ta, de služi samo pešcem, ker ni zadost močan an širok za vozit čezanj z automobili an vozovi. Zarjes škoda je, zaki čez ta muost bi se lahko pejali iz glavne cjeste, ki vodi po Nadiški dolini, u Laze an Tarčet, ki leže na desnem brje-gu Nadiže. »Po tuči je prepozno zvoniti«, anjelè u se majedan ne pohoni, de bi nardili novega. Judje iz Prosnida so štuf takega žive-nja. A to je jušto, de muore človek nar-diti 40 kilometru za dobit kak dokument od komuna? Mjera težau na je pouna do uarha, judje ne ne morejo jeti več takole indavant an zatuò so sklenili, de se bojo odcepili od sedanjega komuna an priključili k Ahtnu, kamor na peje dobra vozna cjesta an vozi po njej tja dua-krat na dan autobus. Tipanski komun o nje maj nič naredu za Prosnid. Mjedih o pride u vas samo kar no ga kličejo za urgente slučaje, ko-mare pa sploh ne pride maj. An tud če judje no majò bizunjo mjedihove ali ko-marove pomoči no se obamejo simpri na Ahten, zatuò ki o je 20 kilometru buj bliz. Torej zakuò no bi muorli beti pod Tipano, če no so povezani z Ahtnom? Zvjedali smo, de bo paršou u kratkem u Prosnid notar, de bo zbrau fjerme s ti-kerimi bojo Prosnijenii prosili za se odej epiti od tipanskega komuna. Ahtenski komun je žej pred časom aprovòu domando za priključiteu Prosnida pod svojo aminištracjon. Anjelè to koventa videti kuo bo deliberou tipanski komun. Naši komunski možje bi nardili pru, če bi odobrili te 'prožet an itako bi provincialni konsèj rječ tud prej rješu. L’intervento da parte dello Stato, a far yore dei privati operanti nei territori montani, è previsto sotto forma di mutui e di contributi. Esso interviene: per miglioramenti fondiari; per rimboschimenti; per acquisto di bestiame selezionato; per impianto e sviluppo di aziende artigiane; per il turismo e per studi riguardanti l’economia montana. Ma, vediamo particolarmente quali attività, in che misura e chi lo Stato aiuta. I MUTUI I mutui, che dovranno servire all’im-pianto e allo sviluppo di aziende agricole, zootecniche e forestali e di aziende artigiane trasformatrici di materie prime prodotte nei territori montani, saranno concessi (v. art. 2), tramite gli Istituti esercenti il credito fondiario, per l’80% della spesa riconosciuta tecnicamente ammissibile e saranno rimborsabili in trenta anni con una quota annua da parte dello Stato di ammortamento e di interessi del 4 per cento. Lo Stato, inoltre, concede agli Istituti esercenti il credito agrario la garanzia sussidiaria, sino all’ammontare complessivo del 70% della perdita accertata, facilitando cosi, notevolmente, la accensione di mutui. Lo Stato concede mutui, oltre che a coltivatori diretti, a piccoli e medi proprietari, a piccoli e medi allevatori e ad artigiani, anche alle associazioni e ai consorzi costituiti tra elementi di dette categorie, e concede, nelle operazioni di credito, una deroga in base alla qulale alle operazioni di credito concernenti immobili utilizzati per la valorizzazione di prodotti agricoli, non si applica la norma di cui all’ultimo comma dell’art. 6 del regio decreto 5 maggio 1910 n. 472. Come è noto, il comma citato stabilisce zatuò bi muorali tisti, ki so nardili prožet za ta muost, na tisto rječ prej pomislit. Po Nadiški dolini se turizem nimar buj razvija an več ku kajšen bi rad, kadar pride u Podbonesec, zaviu čez novi muost med frišno zelenje. BRESKVE U RONCU KAŽEJO DOBRO LJETINO Tud ljetos kaže, de bo po usej Nadiški dolini dosti sadja, sevjede ne tarkaj kot-lansko ljeto, a ga bo usedno precej, če se ne pripodi kajšna huda ura. Posebno breskve u Roncu kažejo dobro. Kakor v j emo, za Tonske breskve je zlo veliko poupraševanje na domačem an juškem trgu zavoj dobrega okusa. Sevjeda se judje zlo maitrajo zà mjet dobar an ljep pardjelek, ker je trjeba sadovnjake nimar škropit an obrjezovat an ti so usi u brjegeh. Trud jim je poplačan samo če je dobra Ijetina an takuò si pomagajo iz mizerje, ker u Roncu ni rodovitnih njiv, de bi se mogli preživljati samo s temi, njihov vir dohodkov so le breskve an male podpore emigrantov. che nelle operazioni di mutuo «gli immobili destinati al servizio di un’industria vengono accettati a garanzia per il valore che possono avere, detratto l’importo della spesa che potrebbe occorrere per ridurli ad uso comune». L’incidenza che lo sviluppo del turismo può avere nell’economia della montagna è di importanza cosi notevole che nulla deve essere trascurato per favorirlo. Ma il turismo si incrementa rendendo attraente il soggiorno, facili gli accessi, ma soprattutto aumentando la capacità di alloggio e procurando i «confort» necessari. La legge viene incontro (v. I” capoverso art. 2) all’adeguamento dell’attrezzatui a in questo settore con la concessione di mutui per «migliorie di carattere igienico e ricettivo delle abitazioni private», ossia in un campo che può avere immediate e benefiche ripercussioni anche ”el formare «la coscienza turistica.» e che varrà, certamente, a richiamare il «turismo popolare» o »di massa« che si volge principalmente alle piccole pensioni o ai paccoli appartamenti. Sono esclusi, da questi benefici, i miglioramenti degli alberghi, come pure le fabbricazioni ex novo. Gli aventi diritto, che desiderano ottenere i mutui per le finalità sopra descritte, devono inoltrare all’Ispettorato Ripartimentale delle Foreste una domanda — in bollo da L. 200 dalla quale risulti : a) il nome, la paternità e il domi' ;lio del richiedente; e se trattasi di imprenditori associati, la denominazione e la natura dell’associazione, con l’indicazione del titolo che conferisce la legale rappresentanza al firmatario della domanda; b) il titolo in base al quale il richie- CEDAD SLOVENSKI OKTET ŽEL DOSTI USPEHA U petek zvečer dne 12. t. m. je nastopu u Čedadu slovenski oktet iz Ljubljane, ki je žeu dosti uspeha. Sala je bla že pred napovedano uro nastopa nabito pouna judi. Dosti jih je paršlo tud iz oddaljenih gorskih vasi Nadiške doline, želj el bi, de bi se oktet povamu u naše kraje an de bi nastopu u večji sali, ker takuò bi moglo prisostvovati koncertu večje število ljudi. NOV VOZNI RED ČEDAD - VIDEM Z dnem 7. junija je stopu u veljavo nov vozni red na liniji Čedad - Videm. Nov vozni red je tale: Odhodi iz Čedada pruot Vidmu: 6; 7; 8; 9; 10,02; 11; 12; 13; 14; 16; 17; 18; 19,20; 20,40; 23 (ta zadnji vozi samo ob sobotih, nedejah an dnevi pred prazniki do 30. novembra t. i.}. Odhodi iz Vidma pruot Čedadu: 6,30; 7,30; 8,30; 9,30; 11,30; 12,30; 13,30; 14,30; 15,30; 16,30; 17,30; 18,30; 19,50; 21,30; (ta zadnji samo ob sobotih, nedejah an dnevi pred prazniki do 30. novembra t. 1.). dente conduce la azienda, o possiede l’immobile, con riferimento agli atti che 10 comprovino; c) la località nella quale trovasi l’azienda e, nel caso di azienda agricola, anche la denominazione, l’estensione, i confini e le principali colture arboree ed erbacee, nonché l’estensione ed il' reddito di tutti i terreni di proprietà o il godimento del richiedente; d) le garanzie offerte; e) il nome e la paternità del garante; f) lo scopo per cui si richiede il mutuo; g) il termine entro il quale il richiedente si impegna ad iniziare ed a compiere le opere e ad effettuare gli acquisti progettati ; li) l’Istituto di credito al qualle desidera sia trasmessa la sua domanda debitamente istruita. Nella domanda devono essere indicati 11 numero, la specie, il prezzo unitario e le altre caratteristiche essenziali delle cose da acquistare con la somma chiesta in mutuo; la specie, la misura e il costo delle opere da eseguire. Quando il mutuo sia richiesto per ’le-secuzione di opere, la domanda deve essere corredata dal relativi oprogetto o piano tecnico, col computo analitico della spesa prevista. E’ in facoltà degli Ispettorati chiedere, in ogni caso, gli altri documenti che essi ritenessero necessari per la istruzione della domanda. L’Ispettorato Ripartimentale delle Foreste, entro quindici giorni dalla ricezione della domanda, dopo averla debitamente istruita, la trasmette all’Istituto indicato dal richiedente, con il nulla osta alla concessione del mutuo nella misura ritenuta ammissibile, altrimenti non dà corso alla domanda, informandone il richiedente. (Continua) GRMEK PO 54 LJETI MED NAMI Ni dougo od tega, de se je vamu u rojstno vas Hostne 77 ljetni Frane Luščak, ki je biu 54 Ijet u Ameriki (ZDA). Kot 23 ljetni puob je šu ljeta 1905 čsz veliko lužo Atlantik iskat djela, ker tud takrat je bluò težkuo za živjet par nas. Tam je ušafu srečo an donas u miru an brez skarbi žoldi stara ljeta. Nimar je želču vidat še enkrat svoj rojstni kraj an ta želja se mu je tud izpounila. Se-vede je sreču u svoji daželi le malo judi, de ga poznajo, ker u tarkaj ljetih je pomario že dositi njegove žlahte an znan-ceu. »Dosti se je kambjalo« pravi Luščak »domača vas je postala še ljeuša, še buj prikupna, kot je bla za časa moje mladosti an zatuò sem srečen, de sem spet doma«. čez par mjescu se bo Luščak vamu spet u Ameriko, kjer ga čakajo hčere, nevuodi an pranevuodi. želimo mu, de bi svoje počitnice na rodni zemji preživu U veseju med vasnjani an še dosti ljet zdravega živenja na juški zemji. SMRTNA KOSA U GORENJEM BRDU Zadnjega maja je umru po dougi an hudi boljezni u čedadskem špitalul 63 ljetni Ivan Vogrič - Zanet iz Gorenjega Brda. Pokopali so ga 2. junija na domačem britofu u Lesah. Ranki Zanet je biu po poklicu zidar an je pu svojega živenja preživu po svjetu kjer se je boril za usakdanji kruh. Med judmi je bil zlo parjubjen, ker je znu povjedati nimar dosti reči. Nad use rad je brau žornalje an je biu zatuo nimar dobro informiran o usjeh domačih an svetovnih dogodkih, žlahti rankega izrekamo naše sožalje! Dne 8. tega mjesca je umru u čedadskem špitalu tud Ottavio Dreosti iz Topolovega. Njegovo truplo so pokopali na domačem britofu. žlahti izrekamo naše sožalje. IZ TERSKE DOLINE BRJEG PRIKLJUČEN BARDU Dosti te se žej pisalo an še več te se govorilo, kaj časa žej čakamo, de bi notranje ministrstvo (Ministero dellTntemo) rišpondalo na našo domando, ke smo jo nardili za beti odejepjeni Bardu. Po nekaj ljetih čakanja je reši-Bardu. Pt> tekaj ijetih čakanja , je reši-tu nazadnje le paršla: anjelè Brjee ne spada več pod Montenars ma pod Bardo, kamor tud geografsko u resnici gravitira. Anjelè fo se če za nas več kot kej kambjati, to se kapi na buojše. Tej ke no sousje v jedo, smo lovili fin donas puošto zlo iregolar. Naša vas, ke na nje bla povezana s sedežom komuna s eje-sto, na e oddaljena kar tri ure hoda an zatuo to se kapi, ke puoštar u nje mogu priti pogostoma, paršu e le ker te se nabralo več puošte. Od cjeste, ke na veže našo vas z Bardom smo deleč le 20 minude hoda zatuò bo barski poštin lahko paršou usaki dan k nam. Anu upra-šanje mjedihovega servicija se bo zbuoj-šalo, zatuo ke bo mjedih ali komare, po-kličen po telefonu, lahko paršou k bolniku u kratkem času. To se kapi, ke anjele k’ smo barski, še no njeso rišolvini usi problemi. To koventa do konca narditi ejesto, ke iz Pod-barda na vodi u našo vas. To djelo to se kapi, ke to če dosti koštati, zatuò ke to bo korlo narditi moste, a šperajmo, štato u če priti na pomuoč, zatuò ke borski komun u nje bogat. Drug problem, ke pa ga sigurno ne bo mogu rešiti, pa to emigracjon. Ljetošnjo velazem te šlo dosti več judi po svjetu koj lani. če to bo šlo tuo takole indavant ne bo dosti sa-rvijala ne cjesta an ne druge miljora-cije, zatuò ke no če ostati ta par kiši, dokler bojo, le stari judje. * Mlekarne pri nas In v Furlaniji (Nadaljevanje s 1. strani) starem turnarijskem tipu. Toda vseeno se da še mnogo napraviti in izboljšati glede mlekarstva in sirarstva pri nas. Tako kot smo dobili pet novih mlekarn po iniciativi agrarnih in drugih inšpektorjev in specialistov iz raznih fondov za bonifiko montanjte in za cone depresse ecct., tako lahko moderniziramo z državnimi kontributi v nekaj letih vse glavne mlekarne pri nas. Samo zganiti se je treba in terjati od governa podporo. Vse drugače bi bilo, če bi se tudi naše občine zganile. Te po dmohajo in spijo že vsa leta, in mi smo navezani sami nase, da skupno zahtev»' mo od oblasti, da se postopno modernizirajo vse naše mlekarne s fondi 2» montanjo. Ili I l.l 11111111111111 11 II 1111 Milili 111:1 II 111 ■ 11 i 1111 i I II II II 111111111| | i I II 11111111 II 111 II II ] 1111 ||l:l IliliIMII REZIJA Pri nas bodo zgradili tovarno stolic 'C Breg v Terski dolini — zaselek škarbani — 'iiiiiiiiitriiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiDiiiiiniiiiinKuiniinimiiiiiiiiiiiiMii m m m ih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Gli interventi statali in favore dei territori montani OB 100 LETNICI ROJSTVA JOSIP PAGLIARUZZI - Krilan Od teminskih gora in Tolmina, do Krha in Kolovrata, od Sotla do Sofie, preio doline, ki jo ljudstvo imenuje Ozko, d« mogočnega Prestreljenika, je svet slovenske narodne lirike in balade, liri-ia Gregorčiča, edinstvenega, besednega Umetnika poplemenitene narodne pesmi in epika Krilana. Na domači, ne potujče-ni zemlji, stoji visoki zvonik kobariške -cerkve. Tam ob cerkvi je zagledal luč sveta pred 100 leti 26. maja 1859 leta, Josip Pagliaruzzi - Krilan. »Kaj lepšega ti more dati svet, kot ti domači so kraji, kjer užival veselje sem mladih let, kjer tekli so časi najslaji«, poje Krilan o sebi in ko odhaja v svet mu je težko slovo od domače vasice, ki se je vedno spominja: Oj zbogom, oj zbogom, ti mala vas, oj zbogom ti ravno polje! Pozdravljam te hribov zeleni pas, pozdravljam vas glasne vodè! In koder bom hodil in bival jaz v vseh krajih široke zemljè, na vaju bom mislil polje in vas, na vas, oj gorè in vodè! Ko je dovršil ljudsko šolo v Kobaridu ga najdemo leta 1868 v Gorici v mestnih -šolah, kjer je stanoval pri Antonu Klo-tiiču Sabladonskem, pesniku epa »Livško jezero.« Sam ljudomilega značaja, je rastel tako ob ljudomilih učiteljih, kot so bili V. Kumar in skladatelj A. Hribar, a v •oktobru 1870. je stopil v gimnazijo, že v peti šoli je začel vplivati nanj epik Homer, znamenje njegovega epskega razpoloženja. Do osme šole je že prevajal Homerja v slovenščino in ne čudimo se, da je leta 1878. maturiral z odliko. Od leta 1878. do 1882. je študiral na Dunaju pra-voslovje, pa večkrat obiskal mili dom in Proučeval v planinskem raju pandekte in druge kodekse. Leta 1879. so pa kupili Pagliaruzzijevi v Gorici v ulici Sv. Antona hišo in se preselili tja. Pesnik je živel v Gorici od leta 1882. do 1885. ter stopil v prakso pri deželnem sodišču. Slovel je kot odličen jurist in odličen pesnik. Leta 1884. se je hotel osamosvojiti in postati odvetnik, a že januarja je za-n una povera vedova il prezzo della sua vacca, e, sembrandogli conveniente, conclude che gliela pagherà al mattino e si condurrà via la bestia. Pentitosi in-vece nella notte del contratto stipulato, Rrima che albeggi, se la svigna. Ma ave-va fatti i conti senza Toste, perchè ad 'ùf miglio da Clap è raggiunto dal vicini. i quali, senza dirgli una parola, od Osargli una mala grazia, se lo prendono a braccetto, lo riaccompagnano dalla Vpdova, l’obbligo a versarle il prezzo, gli consegnarono la vacca e poi gli augurano ^i buon viaggio. RACCHIUSO Una domenica del 1886, finita la messa ■della chiesuola del villaggio (il cui campanile reca un’iscrizione in volgare del 1103 e perciò forse delle più antiche che sì conoscano in Italia) i villici si disponevano a rincasare, quando un cessato Sindaco di Attimis chiamò: Vicinia. Subito questa si riunì. L’ex Sindaco comin- ciò allora dal render conto alla Vicinia della sua amministrazione comunale e poscia esclamò: il popolo mi accusa che quale Sindaco di Attimis io aveva accettato il dono di una vacca dai frazionisti di Clap per impedire la divisione dei beni comunali, ed inoltre di avermi fatto rilasciare una cambiale da un frazionista, pure di Clap, perchè questi potesse occupare con ima fabbrica porzione di fondo pubblico. E’ vero ciò? Uno rispose per tutti: il popolo lo dice. L’ex Sindaco, cui premeva d’imporre anzitutto silenzio alla Vicinia e non vi era riuscito, sperò, per la via giudiziale di raggiungere lo scopo, e quindi presentò querela di diffamazione alla Pretura di CividaJIe contro quello che aveva risposto. Sentenza di condanna contro il diffamatore, la quale fortunatamente venne riparata dal Tribunale di Udine colla semplice dimostrazione che l’ex Sindaco aveva provocato un Giudizio della Vicinia, e che questa lo aveva dato. DISTRETTO DI TARCENTO Copio la lettera mandatami addi 26 novembre 1885 dall’ egregio Vicario Curato di Lusevera, che si portò appositamente sui luoghi per dare più coscienziosamente le notizie chiestegli. A LUSEVERA A Lusevera, Pradielis, Cesariis e Villanova non c’è nessun Zupan; ma ci sono tre capi-borgo per ciascuno dei detti villaggi. I capi-borgo vengono eletti alila buona, senza formalità, dai capifamiglia dei rispettivi loro villaggi. Questi capiborgo restano in carica fino che danno la rinuncia o fino alla loro morte, oppure fino a che non perdono la fiducia dei loro elettori. Il loro ufficio è di chiamare la gente della loro borgata a lavorare, quando occorre, per la loro Chiesa o per aggiustare le strade; devono inoltre, per quanto possono, tutelare gl’interessi della loro borgata, di cui sono come i tutori e rappresentanti. Tuttavia essi non fanno nulla d’importante senza avere ottenuta prima l’approvazione della maggioranza dei capi-fa,miglia, che essi invitano ad adunarsi nella scuola od in qualche casa, quando hanno da trattare su qualche grave argomento. »In queste adunanze non ci sono presidenti ma tutti si calcolano come ugua- li, ognuno è libero di dire il proprio parere, e dopo di aver fatta in proposito una breve o lunga discussione, si fa una specie di votazione e poi si dà l’incarico ai capi-borgo di fare eseguire ciò che è stato dai capi-famiglia deliberato. »I capi-borgo non possono costringere nessuno a fare ciò che è da essi ordinato; siccome però essi fanno eseguire la volontà della maggioranza dei capi-famiglia, perciò sono quasi da tutti obbediti. »Nella Curazia di Monteaperta (che comprende la borgata, omonima, quella di Cornappo e di Debellisi, c’è un Capo e tre Zurars. Il Capo è quasi sempre membro della Giunta municipale ed anche Sindaco; egli è come il primo dei Curaziani, e rimane in carica finché lo sostengono i voti degli elettori e dei consiglieri comunali. Dei Zurars ce n’è uno per borgata; i Zurars si cambiano di anno in anno e vanno per turno di famiglia in famiglia. Nessuno rifiuta la carica di Zurar; e se un Capo di famiglia che funge tale officio durante Tanno morisse, oppure dovesse assentarsi dal paese, un altro membro della famiglia (ed anche la moglie) farebbe le veci di lui. I doveri principali dei Zurars sono questi: lo di andare per le famiglie della rispettiva loro borgata a raccogliere le offerte che, in dati tempi delTanno, si fanno per la Chiesa o per altri fini; 2o di chiamare la gente a fare qualche lavoro sia per la fabbrica della chiesa o del campanile oppure per regolare le strade; 3o di invitare i capi famiglia della loro borgata alla vicinia; 4o di invitare le singole famiglie della loro borgata ed andare a ricevere, coll’obbligo di dire un Rosario, un pane fatto con farina di grano turco, nella casa in cui è morta qualche persona che abbia lasciato agli eredi l’onere di fare la cosi detta settimina; 5o. i Zurars devono inoltre comunicare gli ordini ricevuti dal Capo della Curazia, ai capifamiglia della loro borgata. Se si fa la vicinia nella borgata dov’è il Zurar, in qualche piazzetta od in qualche casa,, questi ne tiene la presidenza; e se gli argomenti di cui si tratta riguardano gl’interessi di tutta la Curazia, il Zurar riferisce al Capo le deliberazioni prese dai capi-famiglia della loro borgata. — Se poi la vicinia è formata dai capi-famiglia di tutte le borgate della Curazia, si fa sul piazzale della Chiesa di Monteaperta, dopo la Messa Curaziale o dopo le funzioni festive vespertine. Ne tiene la presidenza il Capo; ognuno ha facoltà di esporre le sue idee, si discute l’argomento dì cui si tratta e poi sì fa la votazione. Il Capo ed i Zurars sono incaricati di fare met- »MATAJUR« ■ ■ Štev. TF I E £ Jabolčni zavijač ‘Urinojvji Kako obvarujemo tele pred jetiko Stran 4 Trtne poganjke krajšajno zato, da se grozdje preveč ne debeli, da ni preveč v senci, da se sok, ki prihaja v trto, ne u-porabljà po nepotreonem in da ga izrabijo oni poganjki, iz katerih nameravamo pridobiti bodoči trti palce ali napenjalce. Ko je trta že odcvetela in ko jagode precej odebele, skrajšamo vse one po-ganjke, ki so obloženi z grozdjem in ki jih v bodoče ne bomo rabili za palce ali napenjalce pri četrtem listu, nad vrhnim grozdom. Ako odščipnemo poganjek, prevzame njegovo nalogo tako imenovani zakotni poganjek, ki je navadno tik glavenga poganjka. Če pa Zakotnika ni, potem se razvije in požene oko, ki prevzame tudi vlogo prejšnjega odščipljene-ga poganjka. Ko preščipnemo glavni poganjek, prehaja ves sok, ki je prej na-sičevai odščipljeni poganjek, v grozdje in druge trtne dele. Takrat grozdje v nekaj dneh odebeli, listi postajajo veliki in temnozeleni. Nekaj dni potem, ko smo vršičke prikrajšali, pa prihajajo na njih mesto novi poganjki. Sok, ki bi moral prihajati v trtne dele, kot jih je določil vinogradnik, uhaja po nemarnem v nove vršičke: potrebni deli pa zopet zastajajo v rasti. Da to preprečimo, nov poganjek zopet preščipnemo ali skrajšamo na dve očesi. Pozneje zrasteta na tem Zakotniku zopet eden ali dva Zakotnika. Toda tudi teh ne smemo pustiti, da dalje rastejo. Ce je en sam, ga zopet preščipnemo, če Perilo sodobne žene je pretežno iz u-metne svile, nylona ali trikoja. Kljub temu, da dajemo prednost nylonu, je še vedno zelo cenjeno perilo iz nežnobarv-ne pralne svile, ki se prijetno nosi in tudi lepo pere. Lepotni učinek in trpež-nost tega bomo še povečate, če izdelamo na njem lepe okraske. Take vrste ročno delo smo med vojno in po vojni zaradi pomanjkanja časa in materiala precej opustile, zdaj pa se zopet zelo ceni in zlasti moda upošteva lepo vezenje na perilu in oblekah. Trajnost perila moremo s pravilnim ravnanjem znatno podaljšati. Tu je predvsem važen način, kako peremo. Nežne tkanine ne prenesejo ostrih pralnih sredstev, prevroče vode, pa tudi ne mencanja in drgnjenja. Najbolje je, da jih narahlo ožmemo oziroma stiskamo v raztopini mila. Ker se vedno bolj uveljavlja perilo iz nylona in perlona, je prav, da spregovorimo nekaj besed še o pranju tega. čisto nylonrtkanino peremo v topli milnici. Barvaste kose že prej oddelimo za sebe. Perilo samo rahlo gnetemo, nikakor pa ga ne smemo ožemati. Izpiramo ga v topli vodi, nato pa še v hladni, dokler ni čisto. Nylon-tkanino sušimo po možnosti v senci, pod nobenim pogojem pa ne v bližini peči ali štedilnika. Ko se tako perilo posuši, ga. ni treba li- tere in esecuzione le deliberazioni della vicinia. »Se ci sono questioni fra i Curaziani di Monteaperta ed il Comune di Piar tischis a cui sono aggregati, i capi-famiglia, per mezzo dei Zurars o diretta-mente essi tessi nella Vicinia, indicano al Capo ed ai Consiglieri comunali del loro riparto il modo che hanno da tenere nel Consiglio Comunale, e se vedono che questi non esiguiscono fedelmente il loro mandato, quando scadono da Consiglieri, non li confermano. »A Montemaggiore, Fraz.e del Comune di Platischis, è il così detto Dean, ossia Capo del paese. Questi si rinnova ogni anno e va per turno di famiglia in famiglia. Il Deàn ha le stesse incombenze dei Zurars di Monteaperta. »A Flaipano, Socretto e Pers c’è un capo-borgo per cadauno dei prefati villaggi; a quest’ufficio viene eletto il capo-famiglia più stimato della relativa borgata. I loro doveri sono identici a quelli dei Capi-borgo di Lusevera, Pradielis e Cesariis.« Aggiungo le notizie offertemi da un altro egregio il quale vuole conservar l’anonimo e che, come tutti gli Slavi del Regno, assiduo raccoglie e studia le cose più minute che toccano la sua gente. * Un »n I sta dva drug za drugim, zgornjega popolnoma odrežemo, spodnjega pa skrajšamo zopet na dve očesi. Večkrat pa se dogodi, da vinogradnik zgreši in preščipne poganjek,, ki je z grozdjem obložen, že pri prvem listu, ki je pod gornjim grozdom in da odščipne tudi list, ki raste na poganjku, grozdu nasproti. To grozdu zelo škoduje, če preščipnemo poganjek preblizu grozda ali celo list, ki je blizu grozda, uničimo tudi oni važni del - liste - ki imajo nalogo dovajati trti prebavljen sok. Zakotniki niso le na onih poganjkih, ki rodijo, ampak tudi na takih, ki so ostali na skrajšanih ali na bodočih palicah. Tudi ti Zakotniki so trti le v škodo, in ji odtegujejo sok po nepotrebnem. Ako poganjajo trte prešibko ali če jih napade kaka bolezen, tedaj poganjkov, ki so namenjeni v bodočem letu za palce ali napenjalce, nikakor ne krajšamo. Pri takih trtah preščipovanje ni umestno, ker bi šibka ali bolna trta po takem delu še bolj oslabela! kati. Tkanine, ki so le deloma ojačene z nylonom, peremo kot vse druge. Perlon-tkanine peremo prav tako kot nylon v mačlni milnici. Likanje tudi pri tem ni potrebno. KORISTNI NASVETI Mokre dežnike razpenjamo samo na pol, sicer se tkanina preveč nategne in natrga. Da pa kovinski deli ne zarjave, jih namažemo z vazelino. * * • Stekleni in porcelanasti predmeti se bodo lepo bleščali, če jih operemo v krompirjevi vodi! * * • Krompir lupimo pod tekočo vodo, da nam prsti ne počrne. * * * če hočeš, da se pijača hitro shladi, jo postavi v slano vodo. • * • Kavine madeže odrgnemo s solno raztopino. * * * Mleko, ki se je pri kuhi strdilo na dnu posode, izribamo s papirjem, ki smo ga namočili v kavino usedlino. • * * če se Vam napravi dvojni podbradek, tedaj vam priporočamo, da si ga vsako A PROSSENICO Il villaggio si compone di cento case all’incirca, i cui capi formano la Sosednja. In questa, fino alla unificazione legislativa del 1871, si sceglievano dodici uomini dei più probi ed intelligenti, i quali costituivano quella che adesso si direbbe Giunta municipale e che presso i nostri Slavi si nomina Dvanaistija. I dodici uomini allora erano anche i giudici popolari. Esecutore degli ordini della Vicinia, lo Zupan. Come a Canebola (con cui Prossenico ha quasi comuni gli ordinamenti) l’ufficio di Zupan va per turno onde uno normalmente sarebbe rieletto dopo cento anni. Ma occorrono, all’atto di quella successione, frequenti le constatate assenze per commercio girovago nella grande Slavia, e perciò si saltano le case degli assenti. Occorrono eziandio gli impedimenti per la dispensa dall’ufficio e di questi conosce la Vicinia. Se poi assenza od impedimento del Zupan sopravvengono a carica occupata, uno dei membri di famiglia e perfino la moglie o le figlie, lo sostituiscono. Tanto la Vicinia si adatta a tutte le circostanze ! Od kod črvivost, ki povzroča sadnemu drevju toliko škode? To pa vendar lahko preprečimo, saj škodljivca vsi prav dobro poziramo; spoznati je treba še njegovo življenje in razvoj, da mu bomo z majhnimi stroški lahko prišli do živega. V toplejših krajih poletava že konec aprila, v hladnejših pa maja in junija okrog jablan majhen metuljček jabolčni zavijač (Carpocapsa pomonella), ki ga navadno tudi imenujemo samo »črv«. Ne napada samo jabolka, ampak tudi hruške, češplje in breskve. Metuljčki, ki imajo prednja krilica pi-sano-sivozelene barve, zadnje pa svetlo-sive brez madežev, letajo zvečer. Ko drevje odcvete, odložijo samice na vse zelene dele drevesa, predvsem na cvetne čašice in na pecelj 30 do 50 jajčec. V o-smih do štirinajstih dneh se izležejo gosenice, ki so prvotno belkaste s črno glavo in ki se navadno zarijejo pri muhi v sredino plodu, kjer razjedajo notranjost. Vhodna luknjica se kmalu zaraste in od zunpj nič ne poznamo, da bi bil črviv. V kakih 20 do 25 dneh pa si črvički poiščejo skrivališče navadno v razpokah na deblu, kjer se zabubijo. Avgusta meseca že predere bubo metuljček, ki takoj zaleže po sadju drugi zarod. Ta dela še večjo škodo kot prvi, ker ga je več, plodov pa manj kakor spomladi. Gosenice drugega zaroda so ob zelo ugodnem jesenskem vremenu deloma dorasle že na drevju, preden je sadje zrelo. Kako zatiramo škodljivca? Napadeni plodovi zaostajajo v rasti in postopoma odpadajo, posebno če drevo narahlo stresemo. Plodovi so kakor lešniki in vsi preluknjani. Včasih odpadejo vsi tako da ne dobimo od drevesa niti enega nepiškave-ga sadu. Ravno s pobiranjem odpadlih plodov, ki jih dajemo prašičem, uničimo marsikaterega črva, a ne vseh, ker je marsikateri zapustil plod že na drevesu in je jabolko šele pozneje odpadlo. Ti črvi se niso zadovoljili z uničevanjem zgolj enega plodu, ampak so napadli še sosednja zdrava jabolka. Sadne shrambe, kjer je čez zimo nako- jutro 5 minut masirate: namažemo si najprej podbradek z mastno kremo in si jo vtirajmo v smeri proti ušesom, potem vrzimo nekajkrat glavo naglo vznak; dobro je tudi, da po masaži približno desetkrat naglo odpremo in zapremo usta. Masirajmo si tudi vrat vsako jutro s hladno vodo; to najbolje o-pravimo z majhno krtačko in sicer v smeri od brade navzdol. Prav tako si moramo vrat natirati z dobro kremo. La vigilia della convocazione lo Zupan si presenta ad ogni porta e pronuncia il sacramentale: jutre bo sosednija (domani è vicinia) e, domandati, ne enuncia l’oggetto. Questo è divenuto il primo scoglio contro cui urta la Vicinia. Per esempio i capi-famiglia si riunirono testé ben tre volte per la divisione dei beni comunali e deliberarono che ogni quota venisse fissata in tre posti differenti e per estrazione a sorte anziché per asta. La legge fu loro contraria. Il luogo di riunione chiamasi pure sosednija. Nella discussione si formano ordinaria-mente due gruppi, l’uno dei benestanti, l’altro dei poveri. Quelli osteggiano la divisione dei comunali, perchè ne usufruiscono di più avendo i mezzi per a-cquistare maggior numero di bestie che vi pascolano. Questi la vogliono ed, in maggior numero, prevalgono. La votazione si fa per appello, secondo l’ordine progressivo delle case, o, se segreta, con fagiuoli biacchi e neri. Nel primo caso lo Zupan segna i voti favorevoli sur ima verga, ed i contrari sur un’altra. L’esecuzione è altro scoglio, avvegnaché oggi lo Zupan tema di essere processato apprendendo i pegni. pičnega mnogo sadja, so prava zavetišča za tega škodljivca. Take shrambe bi morali zgodaj spomladi, ko pospravimo vse sadje, temeljito osnažiti in zažveplati, da zatremo vso zalego po skrivališčih. Zelo mnogo zavijačev se ujame, a,ko postavimo meseca junija po deblih neke vrste pasti (zavetišča), kamor se skrijejo gosenice, ko zapuste plodove. Pest slame, lesne volne ali pasove iz cunj, valovitega papirja, namočenega v naftolu, privežemo okoli debla v polovici meseca junija. V ta skrivališča se radi skrijejo črvi, da bi se zabubili. Take pasove moramo vsakih 15 dni pregledati, jih uničiti ter zamenjati. Valovitega papirja, namočenega v naftolu, ni potrebno menjati. V januarju pa vsa ta skrivališča odstranimo in zažgemo. Kako pa se je ravnati pri zatiranju zavijača s škropljenjem? V borbi proti zavijaču je velikega pomena, zadeti pravi trenutek zatiranja. Brez učinka so vsa zatiranja, to je škropljenja, ki jih opravimo pred ali ob cvetenju, ker se metulji zavijača pojavijo, ko so enkrat že odpadli cvetni lističi, škropljenje s svinčenim arzenatom ima namen, da se na površini sadeža obdrži zastrupljena plast, ki naj zastrupi ličinke, kadar hočejo prodreti v sadež. Sadjar mora torej skrbeti, da arzeni-kovo plast na sadežih obnavlja vse dotlej, dokler je nevarnost zavijača, kajti med tem časom se površina sadeža veča in kažejo se nove nezavarovane površine. Kdaj naj izvajamo škropljenje? Prvo škropljenje s 0.3 do 0.4 odstotno svinče-no-arzenatovo brozgo moramo opraviti kakšna dva tedna po odpadu cvetnih lističev. Ker prodirajo ličinke prvega zaroda pri »muhi«, moramo posvetiti škropljenju vso pažnjo in škropiti s tè strani! Drugo škropljenje opravimo 15 do 18 dni po prvem in tretje še v istem razdobju. Proti drugemu zarodku je potrebno, da škropimo takole proti koncu julija -prve dni avgusta in v sušni dobi pa, ki povoljno vpliva na podaljšanje okužbe, je dobro škropiti konec avgusta. Svinčeni arzenat lahko mešamo z a-pneno-bakreno brozgo, dalje tiosolom, tetrafidom in tiogamom brez vonja, ne da bi s tem zmanjšali učinek enega ali drugega sredstva. Dobre uspehe dosežemo, če škropimo izmenoma : enkrat s svinčenim arzenatom, drugič pa s tetrafidom v 15% raztopini ali tetrafidom 20 v količini 60 do 65 gramov na 100 litrov vode. Lahko pa dodamo na hektoliter že pripravljene ar-zenikove brozge 150 gramov tetrafida ali pa 60 do 65 gramov tetrafida 20. Nel riguardo religioso, il villaggio è tuttora diviso nei masi patriarcali, cadauno dei quali forma una specie d’isola di case conterminata dalle vie. Ve ne sono cinque per la paga del cappellano, con cinque masieri di turno, i quali, dapprima formano le quote da pagarsi dalle famiglie, poi le riscuotono nei respettivi masi, e da ultimo, assieme le portano al cappellano. Se in un maso qualcuno si rifiuta di pagare, tutti cinque i masieri si presentano a lui, ed insistendo egli nel rifiuto, 10 denunciano alla Vicinia. La quale, come ab antiquo ha fissato la paga del cappelano, cosi adesso è chiamata a decidere variazione che sulla stessa venisse proposta. Tanto si è attaccati a questo sistema, che se il Fabbriciere, cassiere legale, non vi si uniforma o non gode la fiducia .della Vicinia, questa ne nomina un altro per conto suo. Tre masi invece, con alla testa tre ma-sieri fra loro indipendenti, compongono 11 villagio nel riguardo dei morti. Se muore un ragazzo, due uomini del suo maso, se un adulto quattro, e sempre col metodo del turno, debbono vegghiar-lo, fargli la cassa e la fossa, portarlo e seppellirlo. Odkritja milanskega lista »II Giorno« o razširjanju jetike, med živino v Italji, so izzvala ostro polemiko o tem vpraša^ nju, ki je izredne važnosti' ne samo za. živinorejce, temveč tudi za zdravje prebivalstva. članki v omenjenem listu so-zbudili pozornost tudi vlade, ki se je resno lotila tega vprašanja. Naj spregovorimo nekaj o jetiki pri mladi živini. Poglejmo najprej kako je s teletom,, ki ga je povrgla obolela krava. Le redki so primeri, da pride teliček na svet že bolan za, jetiko. To se zgodi tako-redko, da ne pride niti v poštev v naši živinoreji. Tele obolele krave je navadno torej zdravo, vendar je bolj šibko ter je zato nekoliko bolj podvrženo okužbi ne samo po klicah TBC (jetike), temveč tudi po klicah drugih bolezni. S sesanjem mleka lastne bolne matere se teliček skoraj vedno okuži. Za,radi tega bi morali teličku omogočiti, da sesa materino mleko samo nekaj dni, ko ga nujno potrebuje za prehrano; pozneje pa naj ga doji zdrava krava ali pa mu bomo dajali sami mleko zdrave krave oziroma prevreto mleko matere. širjenje nekaterih bolezni lahko preprečimo s cepljenjem. Tako cepimo proti slinavki, proti prašičji kugi in proti raznim drugim boleznimi; ne moremo pa cepiti proti obolenju za jetiko. V primeru jetike se v krvi cepljene živine ne ustvarijo protitelesca, ki jih povzroči RAVNATELJSTVO »MATAJURJA« OBVEŠČA, DA BO OBJAVLJALO BREZPLAČNO VSA POVPRAŠEVANJA PO DELU IN ENAKE PONUDBE. S TEM BO NAŠ LIST PODPIRAL BREZPOSELNE, KI NIMAJO NA RAZPOLAGO SREDSTEV ZA OGLAŠEVANJE IN KI UPAJO, DA BI TEM POTOM MORDA PRIŠLI DO PRIMERNE ZAPOSLITVE. cepljenje proti drugim boleznim in ki bi preprečila okužbo. V primeru jetike poznamo samo »premunicijo«, ki pred- j stavi j a rahlo okužbo po klicah te bolezni, I da bi preprečili morebitno močnejše poznejše obolenje. Ta način omejevanja bolezni ne smemo uporabljati v zdravih hlevih, ker bi s tem pozročili okužbo. »Premunicija«, ki je znana tudi pod i-menom »besezacija« (BCG) sta uvedla francoska znanstvenika Calmeria il» Guerrin. Izvrši se tako, da vzbrizgamo živini bacile TBC, ki so jih 13 let gojili na preparatih iz govejega žolča. Teličke bolnih mater in tudi zdravih, ki živijo v okužnem hlevu, bi morali takoj »besezirati«. Teleta bolnih krav bi morali vsaj dva meseca hraniti z zdravim ali vsaj prevretim mlekom. Paziti 1 bi tudi morali, da pridejo vsaj v časi» teh dveh mesecev čim manj v dotik Z okuženimi živalmi. Varnost pred o-kužbo nastopi šele po dveh mesecih. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric® A BERGGGNA (Breginj) ED A LONC (Logje) villaggi limotrifi a Prossenico, già veneti e poscia aggregati al Distretto di Tolmino, la dvanajstija aveva tanta forza, che le sue deliberazioni erano appoggiate dall’autorità governativa. DISTRETTO DI MOGGIO Resia Anche qui mi valgo letteralmente delle notizie favoritemi dal Rev.do Parroco, don Giovanni Ruchin, tanto sulla Vicinia che su quella ecclesiastica. Vicinia civile. — »Gastaldo (Zupan) viene eletto da dodici Capi-famiglia, i principali della Frazione. Nessuna penalità all’eletto ed accettano la rinunzia, procurano però di eleggere uno zelante per la frazione e che goda fiducia. »II Gastaldo avvisa i capi-famiglia per vicinia e pronti si radunano in vicinia. Il tempo della vicinia non è fissato, e la si tiene quando vi è da trattare qualche interesse della Frazione, come per esempio, per riattare le strade campestri, massimamente quelle che conducono agli stivoli dove hanno le ajmente, per determinare il tempo e giorno per la mon-tificazione degli animali, per le riparazioni necessarie, onde mantenere l’acqua nelle fontane, per eleggere il Santese della propria Chiesa e per altre necessità- (Continua) Krajšanje trtnih poganjkov «limili mn 1111 ii i n 1111111 ri ili i niiiii inni ini 11 m um i.iiiimiiiiimin im 111 ni mimi mm n imi n.i i n mm i mi Da bo perilo trpežnejše