LETO VIII.	21.FEBRUARJA 1955	ŠTEV.159.
=•-= =	= =s = =-= = = = = = = = = = = = = = = = = =r = = = = = = =: = = =: = =r = = = = =: = = = = =:=: = =r = = rt r= =s = r= = = = = == = = = =	=
MRTVIM SVOBODO?
Ni verjetno, da bi Djilas in Dedijer upiolknila po zadnji pogojri obsodbi. Odmev na zapadu ju je mogel samo ohrabriti. Enako vse posle= dioe zaradi tega odmeva.
Ni izkljuSeno,da sta zato sklepala: Se ju niso sodili zaradi nju nih idej, potem pao smeta vztrajati v "krivi veri". Če nista proti te -.mu,.Ua bi Jugoslavija bila socialistiSna država, potem' ju ne morejo goditi, Se istoSasno zagovarjata svojo obliko socializma, ki se od ti ... tovskega razlikuje po metodiki, izpeljavi idej, t.j. po SloveSnosti m uSinkovitosti. Saj so sami titovci večkrat priznali,da so na svetu različne socialistične države,ki se med seboj razlikujejo po sistemu. Bila sta sojena,ker sta v neprikladne^ Sasu preko tujih dopisnikov po vedala svoje mnenj e.Poudarek je bil na tujih dopisnikih, češ da sta preko njih hotela.doseči tuje v ešavanje v notranje zadeve Jugoslavi= je. če nista bila zaradi svojih idej sodno kaznovana, čeprav so ju za radi mnenja degradirali v partiji, potem bi sledilo, da lahko razšir= jata svoje misli na tak način, da ne bosta kršila obs toj'.eč ih'zakonov, To bi pomenilo, da se smeta neposredno obračati na narod. Ako poskrbi ta,da bodo njuna zamisel o socialistični državi v načelu ali vsaj hu= ^o podobna režimski, razlika pa da bo samo v izpeljavi, potem ju režim ne1 more obtožiti nesocializma ali protisocializma,ki je v Jugoslaviji zločin prve vrste, ne- da bi ostro reagirali predvsem "nekateri socialistični elementi na Zapadu",čez katere se je Tito pritoževal na "Ga= lebu". Toda če jima kot socialistoma ne dovolijo uporabo "socialisti! nega" tiska,potem sta prisiljena iskati drugo pot,da bosta lahko širi la svoje socialistične ideje. Če so ju izključili iz "Socialistične zveze",a če sta kljub temu še vedno ostala socialista,potem jima ne preostane drugega,kot da zaprosita oblast za dovoljenje,da ustanovita svojo socialistično stranko. Kakor poroča BRITISH UNITED PRESS sta to 7.februarja tudi storila; s prošnjo sta se obrnila na Tita in obrazlo Žila, zakaj hočeta novo stranko, ki bo slonela na socialističnih načeli!
Ko to pišemo, še ne poznamo režimo-ve odločitve. Zelo možno je, da stranka ne bo dovolj ena.Izgovorov za to bi bilo na pretek,čeprav bi bil -odmev na zapadu spet neugoden. Lahko pa dovolijo novo stranko, čeprav bi to bila majhna revolucija v državnem sistemu, pa ji potem na sn ali drug način ovirajo delovanje, ( ko t n,pr.k je v Južni Ameriki, Js-j: aežim itak obvlada vse in je od njega odvisno življenje slehernega državljana. Režim je tisti,ki reže kruh! V tem drugem primeru bi bila Politična borba zelo težka in gotovo dolgotrajna.
Kakorkoli že, Djilas in Dedijer se nista niti ustrašila niti ne ustavila. Težko je,da bosta klonila,če bi jima ne dovolili stranke, ki M po njunih izjavah uživala podnoro tako komunističnih kot dokaj vplivnih nekomunističnih činiteljev. Ob drugi priliki in v drugačnih okoliščinah utegneta poskusiti . drug način. Gotovo bosta uživala mo. ivalno podporo vsaj socialističnega Zapada, karkoli bosta že storila'
2a to, da bi olajšala "socialistično" moro v Jugoslaviji. Teokrat smo zapisali: z zapadnimi dolarji in funti, s pšenico in orožjem, so pri= sle v Jugoslavijo tudi zapadne ideje, zapadni časnikarji in zapadni izletniki. In prav to je odločil" prelom med titovci in Djilasom! In zadnji dogodki v Moskvi utegnejo titovce znova opozoriti,da tam glave se vedno padajo in da se linija kaj rada spreminja.
Štev;l59.
t/
Razvoja v Jugoslaviji seveda ni mogoče napovedovati.Treba pa je biti na vse pripravljen. Zato je pametno,da emigranti računajo tudi s tako možnostjo,^o kateri se jim doslej najbrž niti sanjalo ni. V danih možnostih namreč ne bi bilo važno, če bi razvoj krenil v taka smer, ki ne bi dovolila obnove starih strank in povratka političnih emigrantov na belih konjih. Zaenkrat bi bilo važno vsaj to, da bi narod'lahko u = žil mnogo več svobode in da bi se njegova življenjska raven občutno dvignila. Nikakor ni modro staviti samo na eno karto,kar zdaj dela ve= čina emigracije: vojna. Öe te ne bo, in Bng daj, da je ne bi bilo, po= tem preostane praktično morda edina pot postopnih sprememb in lajša = nja. Seveda pa je tudi za to treba časa in časa. In v tem okviru b'i mo gel Djilasov poskus odigrati pomembno če že ne hdločilno vlogo; tem bolj, če res uživa podporo nekomunističnih elementov,kar se zdi ver t= jetno. Pomembno vlogo ne samo v destruktivnem pogledu rušenja to tali = tarnega režima ampak tudi v pogledu razvojnega, konstruktivnega pl*eha= janja v neko obliko socialističnega reda. To'bi ne bilo nič nemogočega čeprav je morda še daleč do tega. In za tako politiko v danih okoliš= činah bi emigracija našla'na Zapadu daleč bolj sprejemljiva ušesa,'kot jih najde za'vse druge kombinacije. Tem bolj, če bi znala pravilno iz= koristiti komunistična odpadnika Djilasa in Dedi j erja."Kaj tl zanju' -in za Zapad - je vredno to, da sta doma in da sta pogumna,kot so pove= dali v Parizu; mi pa smo zunaj, daleč proč od domovine.
POZNO JE ŽE
Točno pred štirimi leti smo na tem mestu pisali o "Slovenski de = mokratski stranki" v begunstvu in njeni "dilemi". Bili šmO mnenja, 'da bo stranka morala spremeniti svojo delegacijo v Narodnem odboru in se nato vprašati,če tudi ne kaže zahtevati reorganizacijo te politične u= stanove, da bi moglo priti do široke koncentracije slovenskih begun = skih sil. Tedaj Smo zaradi tistega uvodnika želi nekoliko zamere,čeprav je enaindvajset.mesecev kasneje strankin glavni odbor pod težo prilik in okoliščin prišel do skoraj istega zaključka,kar zvemo zdaj iz božič ne številke DOMOVINE. Pravimo, skoraj istega,“kajti potreben bi bil še poslednji korak; uvodnik 15.februarja 1951. smb namreč končali: " Za"
’snovanje sedanjosti in bodočnosti’ veljajo samo tiste sile,ki so, nam dostopne in ki so voljne sodelovati, nositi soodgovornost in soodločati."
v Kot je sicer predlog Slovenske demokratske stranke, o katerem po= rocamo na drugem mestu, kar lep korak naprej, se bojimo, da je v taki obliki prepozen. Predlog namreč govori samo o ustanovitvi "posvetovala nega^organa Narodnemu odboru,ki bi bil sestavljen iz predstavnikov političnih strank.in skupin ter narodnih, kulturnih in socialnih javnih delavcev". Ge bi tak predlog padel morda nekje okoli leta'1950, zlasti pa.pred njim, bi verjetno uspel. Po desetih letih ne le političnega mr tvila emigracije kot celote ampak tudi iskanja, prečiščevanja in spo = znanja premnogega emigranta kot posameznika, utegne"ta predlog težje prodreti. Zđi se .nam, da j e vzrok za to nakazala sama SDS,ko je'uvndo = ma zapisala, da je številčnost stranke v emigraciji - in dodajamo: šte viičnost vsake organizirane skupine - zanimiva samo v enem pogledu:ko= liko je voljnih in požrtvovalnih delavcev... Prav to spoznanje vsakega posameznika in njegovo samövrednotenje, ki je v naši emigrantski revš= cini in maloštevilhosti tem bolj pomembno, utegne odločiti usodo pred= loga slovenskih Demokratov.
Res je, da je SDS nakazala možnost razvoja začetnega sodelovanja, toda izvedba.je odvisna v prvi vrsti od dobre volje in spoznanja vseh treh begunskih strank, ki sestavljajo Narodni odbor, in nikogar druge= ga. Predsednik SDo g.ing.Bevc piše, da naj bi 'zamišljeni "posvetovalni organ’ obstojal "p o 1 e g Narodnega odbora",kot "širše narodno pred= stavništvo"..V tem "predstavništvu" bodo kajpak sedeli tudi predstavni ki strank, ki so zastopane v Narodnem odboru. A stranke nikakor ne bo do vezane na sklepe "predstavništva", ker bodo vsi sklepi itak samo po svetovalnega značaja. Tndi če bi med člani "predstavništva" prevladalo popolno soglasje, bi uresnio.itev nasveta bila še zmeraj odvisna ne to =
liko ođ Odbora kot od treh strank oziroma njihovih vodstev.Kajti DOFOVI LA razlaga, da je "Narodni odbor...koalicija treh ustanovnih strank,... ki ne vodi svoje poljtike in akcije," ker je odborova politika in akcija le "posledica vskladenja politike in akcije" treh strank, ki odbor sestavljajo. Z drugimi besedami: zamišljeno "širše narodno predstavništvo" - naziv je zelo ponesrečen! - ne bi dejansko imelo prav nobenega odločujočega ali vsaj soodločujocega vpliva na Narodni odbor,ker bi vsak predlog tega "predstavništva" morale sprejeti vse tri stranke ir no le večina narodnih odbornikov, da bi postal učinkovit sklep. Ali še hol j nazorno: vsak predlog takega "predstavništva" bi lahko odobrili dve stranki v odboru, tretja pa bi ga zavrnila - in predlog bi romal v kaš. SDS pravilno pravi, da ni nujno, da Narodni odbor ostane po svojem-značaju tudi v bodoče tak, kakršen je zdaj. Prav mogoče. Toda njegova sprememba je spet odvisna od volje vseh treh strank. Te se doslej niso sporazumele niti o tem, da bi bilo treba uresničiti zdaj'objavi jeni predlog Demokratov. Kajti SDS pošteno in verjetno namerno ni zapisala v DOMOVINI, da bi bil predlog ugodno sprejet pri dosedanjih'partner jih v 14 mesecih od seje do objave predloga. V glavnem je pač odvisno od begunske Slovenske ljudske stranke, katera odloča, tudi če bi g.dr.Jelenc kot socialist podpiral Demokrate.
Slovenski demokratski stranki ne odrekamo iskrene želje,da bi se begunske razmere izboljšale, niti ne, da mora morda upoštevati okolišči ^0, ki ji ne dovoljujejo širšega predloga. Tako ali tako se nas ne 'tičo, ha bi o tem predlogu odločali. Pač pa je naša dolžnost, da opozorimo na Poteze v predlogu, ki privlačijo pozornost.
Ko proučujemo zadevni predlog, ne moremo prezreti dveh značilnosti, 3 katerimi bi naj računali eni in drugi. Prvič namreč ne kaže,da bi stranke zaenkrat hotele popustiti kaj več, čeprav zgornji predlog besed . no dopušča možnost postopnih koncesij. Korda je to največ, kar je m0go.--pričakovati, da pride v danih okoliščinah do sodelovanja,kolikor to' zadeva tri stranke proti nestronkarjem.
v Druga značilnost je spoznanje,da je' delovna sila tista,ki danes tu dl že pri strankah dejansko edino kaj pomeni, da stranke te sile nimajo v dovoljni m.eri, da se tega zlasti mlajša generacija dobro zaveda in -la ' 3Voj e sodelovanje veže na zahtevo no soodločanju, če že mora nositi so-°dgovornost.	^
v Od neposredno prizadetih, odnosno v poštev prihajajočih skupin, n, na časopisa, zavisi, če je med tema dvema značilnostima možen kompromij-
Zamotanost
Zadeva pa je še bolj zamotana s stališčem gibanja za slovensko d: •• 2ßvo,za čigar glasnika moramo smatrati g.dr.Žebota. Tri stramke so za jugoslovansko kombinacijo; izven strank so proti njej samo tisti akti hi begunci, ki jih družijo samostojniške organizacije. Teh je sicer c°j, toda š-e zdaleka niso to vsi.
Gledano s stališča strank o Jugoslaviji ne more biti ‘debate, medtem j-o Gibanje v naprej izključuje Jugoslavijo. To je, po -hašem mnenju, pro fPr o -oslovi senci, kot smo nekoč rekli. Öetudi vzamemo jugoslovanski ^.vir le kot ono bodočih nepredvidenih možnosti, še vseeno kot begunci hismo poklicani, nimamo nikakršne pravice in nam manjka celo poznavanja adeve, da bi o njej odločali. Kakor je Jugoslavija kot zamisel po eni h^ni hožovela svoje poraze, so po drugi strani njeni“narodi niso svobodno izrekli o njeni usodi. Nemogoče je primerjati emigracijo med pr= J3 sVetovno vojno z današnjo, ker so okoliščine in tako tudj. možnest u-b Gotovijanja narodovega hotenja drugačne. Kolikor more g.dr.Žebot našte= "pravih izvedencev", ki bi bili proti Jugoslaviji, toliko tudi drug-* Jorejo našteti takih,ki bi bili zanjo. V tiraniji ne more biti pač noten Zn£ljuček objektiven.
Mnenja smo, da je prav zemljeaisno-politični pomen slovenske zemlje hajbolj odločilen činitelj, ki govori v prilog Jugoslavije. Zakaj ne b Pristali na to, da se v "predstavništvu" o tem jasno in razsodno pomen-i!0- öe ideja'Jugoslavije ni toliko močna, da bi preživela argument g,dr ^ebota, potem pač ni vredno zanjo potočiti solze.
Emigracija v nobenem primeru ne more odločati o usodi Jugoslavije. Toda emigracija računati z obstojem Jugoslavije m o r al Tudi mora ra= čunati z obstojem in sosedstvom hrvatskega naroda; in dalje, da v veli= ki meri zavisi naš mir, naša neodvisnost in naš gospodarski procvit od miru med Hrvati in Srbi. Ali bi ne bilo zato modro, delovati za njihovo spravo, ne pa podžigati strasti pri enih ali drugih? Naj Jugoslavija o= stane ali ne, sosedje bomo ostali in naša bodočnost bo tefii bolj vezana na sodelovanje, kolikor dlje bo Jugoslavija živela pod komunističnim re žimora, ki na vse probleme gleda s stališča skupne države. Razlike v gle danju emigracije na skupno državo bi naj ne preprečevale njeno sodelo = vanje.
MED KOROŠKIMI SLOVENCI
Prejšnja številka našega lista je bila že v tisku, ko smo zvedeli iz Celovca, da je g.dr.Joško Tišler znova prevzel predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev.
Občni zbor zaupnikov je dne 27.januarja namreč soglasno sprejel re solucijo, ki izreka profesorju dr.Tišlerju kot predsedniku Narodnega sva ta "popolno zaupanje", a obenem "obžaluje,da se je proti njegovemu delu moglo pojaviti toliko težkoč in ovir". Narodni svet'je"prepričan, da se morejo in morajo te ovire za nadaljnje skupno delo odstraniti". Zato je občni zbor stavil predsedniku dr.Tišlerju "na razpolago vso pomoč , ki je možna".	,	.	' -	- -
S tem je prevladala edino pametna smer, ki smo jo obrazložili že v našem uvodniku 17.januarja, da je namreč Narodnemu svetu potrebna glava in da brez glave ni .mogoče urejati visečih problemov,ki so povzročili krizo. Ne vemo še, koliko so naša poslednja prizadevanja na tem mestu pripomogla k ureditvi tega prvega in najbolj perečega"vprašanja. Vemo pa,‘da je podrobno poročanje KLICA TRIGLAVA'ne'samo emigraciji in ameri škim Slovencem pokazalo, kaj se dogaja na Koroškem,‘ ampak da je tudi ko roškim Slovencem samim predočilo v popolnoma nedvoumni obliki,kakšne so njihove težave in kam jih bodo pripeljale, če ne bodo vprašanja rešili v korist celega slovenstva. Vedeli smo, da bomo za ta naš prikaz doži= veli proteste in smo jih tudi bili deležni. Z zadnjim sklepom občnega zbora pa smo dobili tiho zadoščenje, da smo gledali in svetovali prav^
S tem je nehote potrjena vloga demokratičnega in neodvisnega tiska,ki jo hoče vršiti KLIC TRIGLAVA.
Soglasna zaupnica g.drvTišlerju je tem več vredna, ker se koroški Slovenci prav Zdaj nahajajo sredi hude in trde borbe za dvojezično šolo.. Zdaj bo njihovo stališče močnejše, ker bo na Čelu borbe avtor*"dvojezii ne šolske politike", uveljavljene v letu 1945* prečteem na‘ njegovo priza= devanje, in drugič, ker bo imel za seboj edino fronto demokratičnih Slo vencev.	*
Toda naloge, ki stojijo pred Narodnim svetom niso samo prizadevanja za uveljavitev pravic pred avstrijskimi oblastmi, niti ne samo ureditev neodvisnosti NAŠEGA TEDNIKA in sploh odnošajev do Družbe sv.Mohorja. V 'dveh letih bodo demokratični Slovenci stali pred novimi dežolnozborski= mi volitvami. Če bodo tedaj napredovali ali pa nazadovali je odvisno od tega,'kako bodo usmerjali svoj voz zdaj in v bližnji bodočnosti. Prav z ozirom na to^je tudi treba proučiti politični program Narodnega sveta, ki je bil načelno izpovedan na zadnjem občnem zboru. K temu se namerava mo povrniti ob priliki.
BALKAN
V božični številki smo poročali o člankih g.Bogdana Radiče,v kate= rih se je zavzemal za to,da bi Hrvatje'pokrenili akcijo za balkansko fe deracijo. V zvezi s tem našim poročilom smo dobili opozorilo g.dr.Bogu= mila Vošnjaka, češ da se je on nrej bavil s tem vprašanjem kot pa g.B.
------:--- Radiča. G.Vošnjak je o tem pisal n
KLIC TRIGLAVA 57,Totland Road LEICESTER
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu.
pr.v EREEDOM & UNION' 1.1952'.Mi mu tega ne osporavamo.Hoteli'smo pouds riti zanimivost,da v to smer gleda= jo tudi Hrvatje.
STRANKA SL ÖUTI ODGOVORNO
V sedmi številki DOROVINE podaja "Slovenska demokratska stranka" precej splošen pregled svojega "dela" v treh letih po 1950.,ko je stran ka stopila pod novim imenom "na emigrantsko politično posornico". Kočan če ne glavni poudarek tega poročila leži na seji strankinega glavnega odbora,ki se je vršila v začetku novembra 1953. v New Torku.
Poročilo ni podpisano in ga torej lahko mirne duše pripišemo stran kine mu vodstvu,ki pač prevzema odgovornost za nepodpisano vsebino svoje ga.glasila.V toliko utegnejo biti torej izvajanja in zaključki zanimi = vejši. Realna je ugotovitev,da je "številčnost stranke v begunstvu zani "’iva samo v enem pogledu: koliko je voljnih in požrtvovalnih delavcev, kn se zavedajo, da so člani politične ... emigracije,to je,da imajo ... tudi Politične'dolžnosti". Za Slovensko demokratsko stranko "ni nobenega dvo ma, da je mogoče uspešno voditi politično borbo ob okoliščinah,ob kakrš= nih jo vodi naša emigracija, samo ob vskladenju vseh sil,ki se povečajo istemu namenu". In obžaluje, da tega skladja ni v zadovoljivi meri dosc= Sla niti slovenska niti ne jugoslovanska emigracija.
v Dalje ugotavlja poročilo,da je "na račun Narodnega odbora v zadnjem «asu letelo mnogo graje.Prenekatera kritika je bila upravičena" in strm ka se zaveda, da ta leti tudi nanjo kot članico Odbora. Prav zato je stranka na zgoraj omenjeni seji posvetila temu problemu sočlanstva in soodgovornosti "precej pozornosti".
"Vprašanje,ki se je postavljalo na seji'Glavnega odbora SDS v po = Sledu Narodnega odbora,je bilo, kako z ozirom na razne kritike dati Na= lednemu odboru večjo organizacijsko ter akcijsko skladnost in prožnost ter pritegniti k sodelovanju tudi vse tiste sile v naši emigraciji, kate fj-h formalno obeležje še razlikuje od strankarskega obeležja treh strank ga sestavi jajo.V tem namenu je SDS predložila oživitev predsedstva , ki ga nredvideva ustanovni dogovor o Narodnem odboru iz leta 1944 ter u stanovitev posvetovalnega organa Narodnemu odboru,ki bi bil sestavljen 12 predstavnikov političnih strank in skupin ter narodnih,kulturnih in socialnih javnih delavcev. Nobenega razloga ni, da se iz takšnega začet .Ss sodelovanja ne bi v teku časa mogla izkristalizirati nova organiza ciDska oblika sodelovanja slovenske politične emigracij e,če bo predloo-£Jo seveda naletel na dober odmev ne samo pri dosedanjih partnerjih v ^orodnem odboru,temveč tudi izven njega.Predlog SDS ni samo predlog, ki i;|.] bi organizacijsko formalistično prinesel nekaj novega, temveč istočr silo poziv na zrelost in širokogrudno -razumevanje osrednjega vprašanja n'!se slovenske emigracije."
v . Pri tem pa je treba upoštevati stališče slovenskih Demokratov o zna «Du in vlogi Narodnega odbora. To pa utegne biti odločilno za tiste sim line (ali posameznike), ki niso v Narodnem odboru, pa bodo proučevali gornji neformalni predlog Demokratov. Tem bolj odločilno, če je istega .nenja tudi emigrantska Slovenska ljudska stranka. 0 tem stališču nam ^ DOMOVINA piše:
;!+	" NM’ođni^odbor voljen organ, temveč koalicija treh ustanovnih
■nv»rjnk za>nolocen namen, v katerega omenjene stranke delegirajo svoje do.^aYni£e* Or&snizatorično bi ga mogli primerjati strankarski konfe= in rclD^ Narodni odbor ne.vodi svoje politike in akcije* Narodni odbor
°rgan. Njegova politika in akcija je posledica vskla= „a politike In akcije njegovih sestavnih delov. Zaradi tega njegova rnazmerj® poedinimi strankami v njem itd, nimSjo nikake= gri PreOndicielnegavpomena za bodoče. Za kakršen koli drugi smoter,kakor Pov^0kot oar‘t:an v sedanjem ustanovnem dogovoru, bi bil potreben
Pogojno samoslovensko sodelovanje
h--, V spominskem članku ob štirinajsti obletnici smrti dr .Korošca ie v številki SLOVENSKE DRŽAVE .Spisal dr.Ciril Žcbot,da Lipotrebo= danes v emigraciji drugega Korošca, ki ga pa "ni videti na obzorju. ČU10 ae iz.zgodovinskega Koroščevega zgleda vsi slovenski politični ^vci morali naučiti preprostega pravila nadomestkov.Kadar ni splošno
priznanega velikega političnega mojstra, morajo manjši iskati in najti formulo sodelovanja v bistvenih zadevah. Vodilni ljudje v svobodnem sve tu, ki osebno ali pa po pravih izvedencih poznajo narodni zna8aj in omi= ko Slovencev in pa zemljepisno-politioni pomen slovenske zemlje, bi ta= ko osnovno slovensko povezanost simpatično sprejeli." Dr.Žebot tako za= govarja emigrantsko koncentracijo sil.Toda jo veže na pogoj, ker zanj "danes ne gre več za preureditev Jugoslavije", v zvezo svobodnih narodov namreč. "Jugoslavija kot prostovoljna skupna država Srbov,Hrvatov in Sla vencev je bila.Povratek svobode - ne nove diktature - bo pomenil zače = tek novih političnih odnosov med narodi Jugoslavije na načelu sHmostoj= nih narodnih držav kot to hočejo domala vsi Hrvati in, brez dvoma, pre= težna večina Slovencev in, sodeč po odmevih dr.Stojadinovideve izjave , začenjajo uvidevati tudi Srbi."
Težko si je predstavljati, če je ob takem stališču m.ogoče misliti na kakršno koli "osnovno slovensko povezanost" s tremi strankami, ki ne izključujejo Jugoslavije.	,	,
( Ps)
STARA 1WAPA - ŽELEZNA SRAJCA
Pred dobrim tednom sta se na Portugalskem poročila Maria Pia,hči b. italijanskega kralja Umberta,ter Aleksander, sin b.jugoslovanskega regen ta kneza Pavla. Aleksandru je bil za pričo Tomislav, brafbikral ja Petra,
In v zvezi s tem poslednjim je vredno o tem sploh poročati.Kralj Peter je namreč odklonil,da bi s svojo žeho Aleksandro,”s'katero se je lani za Božič pomiril, zdaj sedel med tisoč gosti pri poročnem, sprejemu. Pa ne zato,ker je bil tam tudi njegov stric Pavle,ali pa,ker bi morda "politično neoporečni" Aleksander lahko majal ex-prestol bratrancu Pe = tru. Ne. Bivši kralj je na Portugalsko vendar poslal svojega brata* v Angliji je izjavil, da s svojo kraljico zato hočeta prisostvovati po= ročnim slavnostim, ker istočasno naš narod, v domovini živi v stiski in 0 čl i
'Zelo lepo. Toda bivši kralj Peter je moral doživeti hud notranji pretres. Saj je namreč potem popolnoma spremenil svoj odnos do ljudstva v Jugoslaviji. Ko se je lani zabaval na kraljevskem karnevalu v Biaritsu proti kateremu se lahko zadnja poročna slavnost v Estorilu skrije,ni bil takega mnenja. Drugače je tudi mislil,ko se je zabaval po vseh mogočih letoviščih in zabaviščih na frsncoski Rivieri.In ko je preživljal toliko npci po pariških nočnih lokalih ob šampanjcu,se pač ni spomnil na svoj "mili.narod",ki je preživel toliko noči v okrvavi jenih'celicah jugoslo= Kanskih ječ. Zdaj pravi kralj,da misli drugače.Mu je mogoče verjeti^Nje mu ali^UNITED PRESS agenciji, kateri je s svojo kraljico naznanil,"da bo sta pričela delati tako, da bosta mogla živeti na način,kot sta navale^ na"?	(ps)
Izpuščeni demokrati
Za Novo leto je bila napovedana amnestija v Jugoslaviji. Z'ozirom na izboljšanje odnosa med Moskvo in Beogradom je bilo upravičeno priča= kovati,da bodo izpustili gotovo število zaprtih kominformovcev.Nič pa ni bilo gotovo,če bo med pomiloščenimi tudi kaj nekomunistovi Kakor pa zdaj zvem iz dveh strani, so bili izpuščeni tudi nekateri protikomuni = stiski so^sedeli po^več let predvsem zaradi simpatij do Zapäda'in kriti ke oez režim. Po večini so to še žrtve "administrativnega postopka"» Po mojih znancih sodeč gre za predvojne krajevne veljake.Ni pa nobenih ve= sti, da bi titovci izpustili tudi kakega Dragoljub'ä Jovanoviča.
Indijski'predsednik vlade g.Nehru je študentom v Cambridgeu priznal vrednost svojega desetletnega zapora pri Angležih."To me je prisililo k razmišljanju." Manchesterski GUARDIAN komentira to naročilč študentom češ da naj si vzamejo čas zä razmišljanje in da naj poskušajo misliti tako kot drugi mislijo o čem; naj ne pozabijo,da je svet'drugačen,če ga gledaš iz Londona kot pa iz Delhija,drugačen iz Washingtons kot pa iz Moskve.	"Tič"
CIRKUS
Trije sloni,leopardi,nekaj kletk opic in kač ter Tito In njegova družba so se izkrcali pred desetii'’.! dnevi na Reki in krenili v Beograd. Tito se je^vračal po več kot dveh mesecih s svojega potovanja po Indiji in Birmi. Živali so bile darovi,ki jih je ^rinesel iz daljnih dežel .Po = vratek je bil zmagoslaven.Od Rek . do Beograda so se ob progi zbirali ljudje* vlak se je često ustavljal, Tito je pomolil glavo skozi okno va gona, poslušal pozdrave in povedal nekaj besed o sijajnih uspehih svoje ga pdtovanja.
Pomembnejše govore je imel na Reki, v Zagrebu in Beogradu, a vsi tri je so bili za čudo kratki, kot da se je na vzhodu navzel modrosti'jedr= natega govorjenja. V ostalem niso govori pomenili nič norega«Vsakokrat D e povedal, da se jugoslovanska politika ni spremenila,da se jugoslovan ska politika ni spremenila, da se Jugoslavija ne bo priključila'nobene= mu^bloku in da se ne bo oddaljila od Zapadn,čeprav normalizira odnose z državami sovjetskega bloka.
Povsod je Tito razlagal pomen svojega azijskega potovanja.Poudaijal Je,da ni šel po svetu zaradi "turizma",kot trdijo zlobni'reakcionar ji. Utrjeval je mir v svetu in prijateljstvo z azijskimi nerodi,s katerimi ima Jugoslavija skupne poglede na mednarodne dogodke in "enake želje za napredek svojih prebivalcev. Manj romantičnim Zagrebčanom je povedal,da Je razgovarjal tudi o trgovini,ker bo Jugoslavija kot rastoča'industrij ska država vedno bolj potrebovala zunanja tržišča/ Beograjčanom je po = stregel le z običajnimi Čustvenimi frazami o silnem ugledu,prijateljstvi m zaslugah zä mir, ki jih pridobiva Jugoslavija'v svetu.
Z velikim ponosom so se titovci to pot '4ko pohvalili, da je o Tii= Wem obisku poročal zapadni tisk in, kar je mnogo bolj očarljivo, ameriš ke televizijske postaje. Komunisti, ir. naj bi bili trdi realisti,so se Ponovno pokazali kot zasanjanci,.ki se hranijo s pravljicami o spoštova= nju v‘ svetu. Res, voditeljem je mogoče pripisati,da so cinični realisti ki jim tudi pravljice dobro slu' :o za utrjevanje svoje oblasti. Vseka= ^or cenijo te in cirkus bolj kot uspehe v gospodarstvuc
Dobro bi bilo namreč premisliti, koliko ta cirkus stane.Ker točnih Podatkov nihče ne bo zbral in še manj objavil, je mogoče le približno o = 9eniti celotno škodo,ki jo je samo Titov zmagoslavni povratek povzročil Jugoslovanskemu gospodarstvu, da - ri tem stroške pote anja Sploh ne vzn= ^emo v račun. Kdo bi recimo seštel, koliko blaga je bilo porabljenega 2o zastave,ki so v obilici vihrale po jugoslovanskih mestih in povsod nU progi od Reke do Beograda?'Bombaž je treba uvažati,'zanj je treba zaslužiti dolarje in tkanin do sedaj za ljudi še ni'bilö v Izobilju.
Poleg takih pisanih podrobnosti, dela, ki je bilo vloženo v krasenje postavijanj e tribun, jc treba zabeležiti,da'je mnogo'tovarn po vsej Wavi ustavilo delo tako v petek'kot v soboto sredi dopoldneva, da so delavci poslušali Titove govore po radiu, če k temu prištejemo'čas, ki ae ga izgubili mnogi deset tisoči delavcev in uslužbencev,ki so v Zagro eu,Beogradu in mestih ob progi prišli organizirano gledat'Tita in tako 2zbili vsaj pol dne, gre izguba delovnih ur v milijone. Dolgotrajne bo '-0 motnje, ki jih je cirkus povzročil v prometu. Poleg zasto ja normalne^ Sz prometa'zaradi Titovega posebnega vlaka in priprav na mnogih posta . Jzh, so stotisoči ljudi, ki so glodaJi" Tita, zavzeli vozila, ki'bi bila ^icer koristno porabljena. Ob vsakršnem množjčnen zborovanju.ko je bilo Wba oskrbeti prevoz kakih sto tisoč ljudi, je trpel prevoz (nek "Tovariš" se je bahal z zborovanjem na Ostrožnem - in kazal natrpano skladiš °e^neke tovarne) in blago je zastajalo v tovarniških skladiščih. To pot rnčunajo titovci, da je bilo ljudi k.k"milijon.
Če bo torej trpela proizvodnja v mariborski Tovarni'avtomobilov,ker Motorji ne bodo prispeli ob pravem času, ali gradnja hidfocenträle Mnvro v° v Macedoniji, ker' bo zakasnila potrebne, oprema, se bodo titovci lahko Zahvalili naravnost maršalu Titu. Z razvojem industrije poätaja jugoslo vansko gospodarstvo občutljiv mehanizem, ki ga nerodni titovski prsti znajo držati v redu. Cirkusi 'm pri tem nikakor ne pomagajo. T r
"Slovenska kulturna akcija" v Argentini je objavila naslednji
RAZPIS LEPOSLOVNIH NAGRAD
]	Mecen, ki želi ostati neimenovan, je Slovenski kulturni akciji om?i-
] gočil,da razpisuje za leto 1955 "Božične leposlovne nagrade" v skupnem . znesku 10.000 argentinskih pesov z namenom,da se poživi slovensko knjiž no ustvarjalno delo.
Nagrade,ki so izplačljive v Buenos Airesu,so tbi in sicer v zne = skih: 5000.-, 3000,- in 2000.-arg.pesov. Prispevki morajo biti izvirna dela,ki še niso bila objavljena ali delno izvajana (roman,drama,zbirka novel ali pesfoi). Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski knji == ževnik, toda materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev.Sodelujoči pristanejo na to, da bodo nagrajena dela izdana v knjižnem progra= mu Slovenske kulturne akcije za leto 1956. ali kasneje.Po možnosti bodo nagrajena dramska dela tudi uprizorjena.Za oboje bo avtor dobil še redni honorar založbe.
Rokopis je treba poslati v dveh na stroj pisanih izvodih do 3l.ok= tobra 1955. na naslov: Slovenska kulturna akcija - Leposlovne nagrhde -Granaderos. 61, Buenos Aires, Argentina. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro.^Pravo ime ali pseudonim, katerega nosilec pa mora biti zna'.'1 vsaj enemu članu razsodišča,j e treba poslati v rokopisu priloženi zape čateni kuverti,ki nosi isto oznako kot rokopis.Kuverte bodo odprte na dan razglasitve, tj.22.decembra 1955.Objavijena bodo samo imena nagra; nih avtor j ev, os tali rokopisi ostanejo na uporabo pis cehi.Slo venska kul V’ na akcija pa lahko z avtorjevim dovoljenjem objavi tudi nenagrajeno deL Pod pseudonimom poslano in nagrajeno delo se more tudi pod pseudonimom izdati,če avtor to želi.
Razsodišče sestavljajo gg.Vinko Brumen,Tine Debeljak,L0jze Gerz_ nič,Ruda Jurčec, Milan^Komar in Zorko Simčič. Glasovanje razsodišča j. tajno.Öe član razsodišča sam sodeluje pri natečaju,izgubi pravico do gP sovanja.'Razsodišče pa ima pravico razglasiti kakšno nagrado za nedoser. ženo,če misli,da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu-merilu kakor' = s ti,Prav tako lahko združi dve ali več nagrad in jih razdeli.
"TUKAJ SLAVIJ A!"
Slovenska UDB,ki stoluje v biv= ši banki "Släviji" v Ljubijani,pra vi,da je bilo v 1.1954 od vseh "ra ziskanih kaznivih dejanj samo še 0,24$ tkzv.političnih kaznivih de= j anj".V Ciril—Metodijskem društvu je zdaj včlanjenih 55$ duhovnikov. V Sloveniji je'dalje zaprtih samo še 35 kominformovcev.Lani je bilo 864 primerov črne borze,334 prime=
Vas zanima,kako in zakaj je pri šlo do miselne ločitve na Sloven skem,ki je prevladovala vse do 1. 1945? Pran Erjavec je o tem raz= previjal v "NASTANKU SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK", Brošura je v prodaji'pri Klicu Triglava. Cena je 3/- odnosno # 0.50,
DARUJTE ZA ---------------------
A 5 DOK/k v LONDONU
rov poneverb;1592 vlomnih tatvin , 78 ropov in 430 goljufij so obrav= navali v "Slaviji". Na mejah je bi lo prijetih 1108' ljudi jzäradi po skusa pobega; 847 je bilo povratc kov iz tujine v Slovenijo,357 pa je bilo beguncev "iz tujih držav" (verjetno ic Madžarske).Vseh poli^ tičnih kaznjencev je bilo lani zaprtih 269,izpuščenih je bilo 150 o seb in 415 političnih zapornikov je bilo pomiloščenih. "
Pričeli so tudi "projektirati novo poslopje Državnega sekretpria ta za notranje zadeve" v Ljubljani da bodo izpraznili "Slavijo" za sta novanja.________________________
=SPREMEMBA NASLOVA KLICA TRIGLAVA-Cenjene naročnike obveščamo, dn se je preselila uprava Klica TrigL va.Njen novi naslov je odslej:
57,Totland Road,LEICESTER.
NAROČNINA ZA KLIC MGLAVA:24/- žr celo leto,6/-za četrt leta.Za. ino^-zemstvo“'odgovarjajoča Vsota, z do-^ plačilom za letalsko dostavo.