hmli lubuitiki dda bi obnove v blmeseliiciii Titovem teknuwanbi! J "V A>W PRIMOR SKA Živela »Parada dela" vdouba naših ljudskih množici Ajdovščina, sobota, 24. avgusta 1946 Cena 4,.— lire Zaključili smo ftftvfesečno Titovemu imenu posvečeno tekmovanje*: 1492 obnovljenih hiš in gospodarskih poslopij Delovne množice v coni B so s svojim prostovoljnim nedeljskim delom razkrinkale protiljudsko delovanje domače in tuje reakcije fr« iPlSe\ i>i'ePl'osfe3n in poštenega člove-čelo l>roti^a }n Poiana. Osnovno nubi uJen delovnih množic sveta je delali lena ,a.riati za boljše življenje in sad si ael(i,braniti pred vsakomur, ki bi instn rad nePravièno prisvojil. To laku '■vari i>l PrcPl',jsl0 načelo pa nekateri po-slaJf1?' hočejo ga razumeti in mu ponili h°i nusPr(jH vsa mogoča načela, pa loti,-0.-0 Pravica močnejšega, pa naj bo ocln "ViCa.;i'svo^0dnega« izkoriščanja člo-' dni? človeku, pa naj bo lo pravica kor neP.a gospodarskega ravnovesja, nih S~6 i^0 &ijajno razvija ob blugohot->arkih zapadne demokracije, kateri 0„:ilVa sokove rasli neizprosna politika tuje volje, katero ščiti jaši-lzfodek v človeških vrstah, izrodek ginjene podivjanosti, li ri? ie ^ido na Svetu v eeloti razumel un ?e «snovni stvari, potem jih je raz-ra- 0 Pr‘morsko ljudstvo. Toda ne samo tal-lrnei° Površno, razumelo je to stvar. sij 0' da si ni pustilo prevarali in°)oga osnovnega mišljenja poštenosti tor Prav‘ce. do obrambe. Iz tega se je * r:l razvil tako neizprosen boj primor-^ delovnega ljudstva proti fašistom . Proti vsem izkoriščevalcem, boj, ki ga j, ° drugi svetovni vojni primorsko Ijud-t‘° skupno z demokratičnimi množicami j cOa sveta tako zmago vito zaključilo, ^da pri,i dneVi iai:o težko pričakova-8. lobode niso našli primorskega Ijud-; “ Pijanega svobode, ampak so ga našli ;£:£e9a 'o obrambi vseh tistih pravic, Ìni ìere se ie 1° ljudstvo tako težko in 0 ‘ko dolgo časa borilo in toliko iriec r ®ì borbi doprineslo. Zato je povsem l^mco, da se je znova strnilo naše lini 110 0 bojne vrste, čim je v svitu za-jje demokracije zasijala odredba št. ,. ■> v kateri je primorsko ljudstvo začu-0 Prvi dan fašistični ukrep, ki je bil j n,<) previdno maskiran in katerega je Pr-einljal lahen prizvok demokracije. sa “ko se je začela za primorske ljudi Ip] doba, ko niso mogli vsi ljudje v Ju-Ay1. Krajini posvetiti vseh svojih sil . ‘n obnovi v skupnih vrstah z osla-P%. narodi Jugoslavije. Toda kljub temu. f'1 le bila Julijska Krajina tako, grdo ruz-on’la, kljub temu, da se je ob tabornem u nJu demokratične ZVU opomogel pred ^davnim razbit fašizem, so delovne mno-'ce. Julijske Krajine posvetile veliko sil obnovi lastne dežele. V delu, AAi ie so sicer n bi ljluisivo AS zadušili, \n,jčnimi ukrepi, toda v i ci/ jndstvo oblast v rokah, .. napori dosegli silne uspehe. Mo-I- bi se, kdor bi mislil, da so sovražniki J dslva cono U pustili pri miru. Nikakor ®- Kamor niso mogli z zakoni, kamor ‘so mogli s Čerini, kamor niso mogli z uh^\An plinskimi bombami, tja so jo rali po drugi poli. In pri tem jim je ugoholno priskočila na pomoč protiljud-.duhovščina s svojo zločinsko politiko i'/,. banja verskih čustev. začela se je ko imenovana pesem: T/orje njim, ki j °J prosti čas posvečajo obnovi lastnih :°‘noo. Gorje tistim, ki delajo ob n e (te- že prfe poizkusi?, z lastnimi napori obnav-z naravnost neizprosnimi coni B, kjer so U obno- vah. Pošteni ljudje so prvi dan teh bogo-pi. k besed spoznali v vseh tistih, ki so I ‘-rekli, svoje sovražnike in izdajalce oniovinc. Ne samo, da ne more biti greh , dobro tistim, ki so v bedi, ampak l di nekaj drugega se je porodilo v miš-Jeitju našega preprostega, poštenega ilo-J-k"- Kje si še kdaj slišal, da so s priž-'«ce ožigosali delo vseh tistih stotisočev klavcev, ki ob nedeljah vozijo vlake, l'ir ni k e, ki vrše ob nedeljah svoje delo strojih, v tovarnah, kje si še slišal s ‘riznice samo en glas, da ob nedeljah rie .'de fašist pobijati, da ne sme požigali. 1 ^b tej preprosti misli se je porodilo Jllnvi naših preprostih ljudi nekaj silno reProslega. in to je, da je greh delali :a delovnega človeka, da je greh li.r' ?ebi’ d'1 V" nikdar ni bil greh de-* 'a izkoriščevalce, za fašiste. In ob tej Preprosti misli je naš človek obrnil hrbet . s®ni tistim, ki so skušali v coni B od- tnlno n° prf’f‘nicn način t0’ kar À Z -nl'. bund čincev. .. Budnost in poštenje naših ljudi ter Jla osnovna sila delovnega človeka, da a delati, da si mora z delom utirati j., v boljše in lepše življenje, lo je ro-0 edinstvene uspehe, ki smo ' jih do-'9'! — ali kaznovanje fašistov. Kako lepo so razvrščeni členi in odstavki, kako silno se trudijo pravično kaznovati fašiste. Če ne bi sami predobro poznali nesramne igre, ki :o ZVU izvaja, odkar je prevzela upravo cone A, bi dali njogoče samo eno opazko. Torej so se le domislili sedaj, ko enem letu fašističnega poraza, zaključiti račune in izreči kazen vsem, ki so vojno pripravljali in podpirali, ki so do poslednjega dne vršili zločinstva nad narodom, ki je v borbo vrgel tisoče borcev, da enkrat za vselej opravi s fašistično kugo. Toda dejstva so povsem druga. ZVU ja v nasprotju z vsemi mednarodnimi določbami sama največ pripomogla, da je cona A postala pravi brlog banditov vseh narodov. Narodni izdajalci, ljudje s krvavimi rokami, odgovorni 'za nesrečo tisočev, so našli predvsem v Trstu in Gorici svoj Eldorado. Da je to res, so podani, vsi dokazi: četniki, ustaši, domobranci in italijanski fašisti so napolnili mesto. Zastopani so črnosrajčniki iz globokega juga, Srednje Italije in istrski fašistični tolovaji, ki se boje ljudske sodbe, danes' pa uživajo vso gostoljubnost. Medtem ko tržaško delovno ljudstvo strada, vsi, ti podleži živijo dobro in prejemajo podpore. 0 tem bi lahko dali pojasnila gospodje 'okrog CLN-a. Vemo, da banke na Corsu raje izmečejo težke stotisoče, ko da bi pozneje prišle še ob Nadaljevanje s 1. strani. še reč j e uspehe, ki so bili doseieni v Titovemu imenu posvečenem tekmovanju. Milijonski uspehi, saj je en sam okraj, kot je na primer idrijski, napravil v treh borih mesecih delo v vrednosti nad 70 milijonov. Cele vrste obnovljenih hiš, saj jih je en sam okraj, kot je bistriški, obnovil preko 2~>0, so v našem človeku utrdilo ponovno tisto veliko ljubezen do naše domovine, domovine delovnih ljudi, do Titove Jugoslavije. Ti uspehi so j>onovno potrdilo našim ljudem, da je mogbče samo v državi, kjer ima ljudstvo oblast v rokah, da delovni človek razvije vse svoje sile v svojo korist. Poleg tega pa so pokazali ti uspehi, kako je res zločinska vsaka Ihta beseda, ki je bila izrečena proti prostovoljnemu delu, kako zlonamerno je njeno poslanstvo, in spoznali so še več, da so vsi tisti, ki danes govore proti nedeljskemu delu, prav tako, kot so bili vsi tisti, ki so govorili proti partizanski borbi, hlapci svetovne reakcije, ki smejo po načelih zapadne demokracije ^svobodno, popolnoma svobodno« delati to, kar jim dik-tirajo gospodje reakcionarji, to se pravi, težje milijone.. Za. dokaz italijanstva Trsta (z drugo besedo, hočejo doseči priključitev Trsta k Italiji, ker se sedanja le malo ali nič ne loči od prejšnje, vsaj kar se tiče zakonov in zatiranja delovnih množic, ki so prisiljene stopati v stavke in obračunavati s porajajočim se fašizmom) so potrebni kričači in poklicni zločinci, ki izvrše točno vse napade, požige in umore. Te je treba plačati. Vodilna skupina Mussolinijevih v.a-prisežencev pa si ne mara mazati rok. Zato raje plačuje in samo od daleč opazuje efekt izdanih nagrad. Kako gre ta zadeva v klasje, govore glasno vsa zločinstva, izvršena bodisi na sedežu antifašističnih organizacij, bodisi na demokratične množice, bodisi na posamezne delovne ljud. Težko bi bilo verjeti, kvečjemu če bi bili popolni norci, da CLN dela to samostojno, da ie samo slučaj, da je civilna policija skrbno sestavljena v pretežni večini le iz fašistov, da nehote zapade kazni antifašist in le vedno antifašist. Res, naravnost smešno bi bilo trditi, da se samo slučajno nastopa in to v vseh trenutkih le proti ljudsvu, ko edino ljudstvo trpi vso težo politike zaveznikov, Angloameričanov v coni A. Vse dovoljene manifestacije in nastopi šovinističnih plačancev, vsakdanji nastopi civilne policije nikakor niso v skladu s temeljno logiko demokracije, če pomislimo, da ie fašizem pogorel in da so se zavezniki zaobljubili, da ne Ivo nikdar več dvignil svojih krvavih rok nad narod. Nikjer, prav nikjer ni ZVU dokazala, da si želi dokončno obračuna z ostanki fašizma. Nasprotno, v vse akcije neofašizma je položila svojo simpatijo, ne zato, ker ona to želi, temveč zato, ker to nujno potrebuje za utemeljevanje svoje pristnosti v tem delu Sredozemlja. Svoje trgovske politike, s katero so tekom stoletja podvrgla petino sveta, ne more in noče podrediti politiki prepro- da so izdajalci domačih delovnih množic; da so zadnje nitke poliUke vsiljevanja tuje volje, politike ravnotežja, poltiike, ki je daleč od vseh moralnih, človečanskih in etničnih načel, ki so tako slovesno zajamčena v atlamtski listi. V teh dneh, ko odločajo o bodočem mini, mi lahko povemo le to, da je nemogoče odločati o usodi naše zemlje brez nas in da ne bomo nikdar priznali nikgke vsiljene rešitve. Primorsko ljudstvo usvar-ja in gradi, nikdar in nikoli pa ne bo pozabilo, da je treba tudi priborjeno in zgrajeno branili, dokler bodo v svetu ljudje, ki jim je ljubša od poštenosti nasilnost in izkoriščanje. S takim sklepom primorsko ljudstvo pregleduje uspehe Titovega tekmovanja, v katerem je ne samo obnovilo nešteto hiš, ampak se je naučilo organiziranega dela, si je postavilo delovne norme, je spoznalo potrebo po načrtnosti in še nekaj: spoznalo je še zadnje prikrite ' sovražnike doma, S takim sklepom gre primorsko ljudstvo v jutrišnji dan na delo s tekmovalnim, udarniškim, organiziranim in načrtnim poletom za zgraditev neporušne domovine, Titove Jugoslavije stih množic, ki streme po nacionalni osvoboditvi in nacionalnem izboljšanju. Taka so dejstva! ZVU se trudi v svojem lastnem interesu, da podpihuje direktno in indirektno skupine fašistov in reakcionarjev, ker tako prija težnjam zapadne demokracije, ki hočejo čim več evropskega teritorija spremeniti v svoje kolonije in podkolonije. Jasno je, da pri takih načelih in postopanju mora plačevati davek ljudstvo, ki se je v letih osvobodilnega boja borilo proti fašizmu, ki je imel prav iste namene kot jih ima sedaj ZVU, to se pravi, pritisniti ljudstvo ob zid, češ, ljudstvo naj molči, svet bomo vodili mi. Iz teh razlogov je bilo nujno potrebno organizirati tako civilno policijo kot je. Ker križa ljudska volja nakane svetovne reakcije, je bilo potreba proti poštenim ljudem postaviti policijski aparat, ki ne bo sabotiral, torej proti poštenju nepoštenje. Bivši fašisti, XX Mass, Colottijevi banditi, delomrzneži, domači izdajalci, to je tolpa, ki hlapčevsko prisluškuje navodilom ZVU in jih izvaja skrbno in z vso natančnostjo. To se ie ZVU popolnoma posrečilo. Civilna policija je obenem dokument, ki osvetljuje ZVU v resnični luči. Nešteto primerov je, ko tudi angloameriški vojaki kažejo s svojimi dejanji, kako znajo posnemati metode fašistov in nacistov, čeprav so se proti temu sami borili in pri tem doživeli marsikatero težko uro. Rastrelementov, preiskav, aretacij, priporov, napadov na oficirje jugoslovanske armade, pretepanja manifestan-tov, vsega tega se pridno udeležujejo poleg civilne policije tudi angloameriški vojaki — prav tisti, ki so prišli na tisoče kilometrov daleč, da rešijo narode pred tujim imperializmom. In danes — danes so ravno oni, ki predstavljajo nov imperializem kot verni nasledniki onih, ki jih je zrušila oborožena borba partizanov Julijske krajine in napredni narod. Tako se pojavlja nov okupator številka 3, ki hoče vsiliti svojo voljo ljudstvu, ki je bivalo tod že 900 let prej, preden je bila sploh Amerika odkrita! Samo to pomislite gospodje pri ZVU, pa presodite: Kdo ima večjo pravico do te zemlje, kdo lahko odloča o njeni usodi, ali ljudstvo, ki je vztrajalo na tej nevarni točki 1300 let, ali pa vi, ki ste prišli pred dobrim letom v te kraje in šp to začasno?! V času od maja meseca leta 1945 pa do danes niste, gospodje okrog ZVU, niti emkrat samkrat zamudili pokazati se v svoji pravi luči. Ukaz ali '»demokracija!: štev. 11., to je bila vaša otvoritvena poteza, tu ste strgali s sebe vso svojo demokratično prevleko. Zdelo se vam je tudi potrebno, da fašisti proslavijo odhod Jugoslovanske armade iz Trsta, herojske armade, ki je Trst sama osvobodila. Skozi Trst t ste usmerili kolesarske dirke (Giro d’Italia — toda ali je Julijska krajina res Italija?), ki so služile le 'za povod dogodkom 29. in 30. junija. Vzroke te tragedije pa ste skrbno omalovaževali in np samo to, jim nudili tudi vso pomoč. Iz istih vzrokov je bilo »potrebno« praznovati 30 letnico italijanske zasedbe Gorice, to je prineslo v Gorico in Julijsko k pai ino fašizem, to je gotovo »praznik«. Odkrito lahko izrečemo obsodbo, da prehaja na vas, ua ZVU vsa odgovor- 1942 obnovljenih Hiš in gospodarskih poslopij Vojaško sodišče sodi izdajalcem Rupniku, škofu Rožmanu in pajdašem v Ljubljani. nost za vse krivice, id /jih mora prenašati antifašistično* ljudstvo cone A. Krivi ste, ker ste: !.. dopustili koncentracijo fašističnih elementov v coni A, 2. ker ste zavračali pravočasno svarila delovnih antifašistični]! mndžic; 3. nudili fašističnim bandam vso materialno in moralno pomoč; 4. hote organzirali in dali civilni policiji fašistični značaj; 5. ker je aktivno sodelovala in sodeluje pri mnogih akcijah fašističnega značaja ZVU sama in še vedno ne kaže nobenega razumevanja za napore delovnega ljudstva. Za zaključek. tole: Dvomimo in to zèlo resno, da hočete z ukazom št. 53 fašizem izpodkopati. To bi pomenilo poteptati nasad, ki ste ga ves čas tako skrbno gojili. S tem bi iztrgali cvetko, ki vam ie tako pri srcU; Toda vi ste tega mnenja in mi to venie-Sedaj, ko v Parku razpravljajo o Julijske kraijne je potrebno vreči s':?1” malo peska v obraz, da bo zaslepil61! verjel v iskrenost vaše namere. To na.! bi bila torej karta, ki bi govorila v ra-rku za vašo poštenost in demokracij0-Z vašo igro bi hoteti, da bi v Pariz0 verjeli, da se trudite omejiti in zatre'1-kar je fašističnega ostalo v Julijski kra-jini. Toda cenjena zavezniška yoja»k“ uprava, niso dovolj samo odloki in na®’ zi, potrebna so dejanja. Ne boste se m0" gli umakniti težki odgovornosti za vs čase. še dolgo potem, ko boste vzet slovo, vas bo Slovensko in italijansko antifašistično ljudstvo preklinjalo. Vep!" te, da pljuvate na čast vaših herojski' armad, ki so se prišle v Evropo bor' za zmago pravice in ne za to, kar danes vi počenjate. Aljoša. i CIVILNA POLICIJA V CONI »A« POMAGA FEVDALNIM IZŽEMALCEM 14. avgusta je prišlo 13 pniformiranih policistov in 1 policijski agent v civilu v v vas Podsabotin-Zamorje (Brda) h kolonu Gravnerju in so mu zarubili kravo, prašiča, žito, plug in driigo. Rubež so napravili na pobudo fevdalne lastnice Bianche Cosulich. Še hujše pa se je zgodilo s koloni baronov Codelli iz Krmina. Tri kolone teh veleposestnikov je civilna policija odpeljala v zapore, čeprav so oddali žito za ljudske žitnice — oziroma za razdelitev racionirane hrane kot to predpisuje zakon. Vsi ti ukrepi pomenijo pritisk na kolone, da bi oddali polovico svojih pridelkov svojim fevdalnim gospodarjem. Ko- loni po tej vojni upravičeno niso hotel' več oddajati tolikšen del pridelka svojega lastnega dela in so se začeli boriti za izboljšanje svojega socialnega položaja s pomočjo svojih sindikatov. Prav zato )c nepravilno, da policija na tak načimP0 sega v sindikalni boj pred njegovim zaključkom. Tako poseganje policije v sindikaln0 borbo in socialne spore prebivalstva kaže policijo kot orodje fevdalnih gospodarjev proti kmečkim množicam kolonov- Tako poseganje policije v spore, za katere ni pristojna, utegne imeti težk® posledice. ZVU pa je zopet ona, ki nos' odgovornost. ★ ★ Manifestativno zborovanje Kanalčanov za priključitev k Jugoslaviji Goriški fašisti so v nedeljo odnesli iz vlaka vse izvode listov »Unità« in »Avanti«, pred dnevi pa so pokradli naklado listov »II lavoratore« in »Fronte unico«. Ker fašistični elementi ne morejo preprečiti, da bt ljudstvo kupovalo in čitalo demokratična glasila, se poslužujejo svojih starih metod, ki razkrinkujejo delovanje novih fašističnih tolp. > ★ Goriški fašisti kradejo izvod® demokratičnih listov V Kanalu v Soški dolini je bilo pr^ kratkim veliko manifestativno zborovanl0 za priključitev celotne Julijske krajin® Trstom k Jugoslaviji. Zavezniške olda*a so zborovanje dovolile, civilna policij* P® je kljub temu skušala ovirati potek ma nifestacije. Organi civilne policije so 0 tej priliki aretirali dva manifestanta, ) pretepli in odpeljali v goriške zapore. TRŽIŠK0 LJUDSTVO ODKRIVA VELIKE KOLIČINE OROŽJA* KI GA ZBIRAJO FAŠISTI, POLICIJA PA PRETEPA IN RAZGANJA LJUDSTVO PRI TEH ODKRITJIH Tržiški antifašisti so že kakih 15 dni ugotavljali nenavadno delovanje reakcionarjev. Po skrbnem opazovanju so ugotovili, da so v klet hiše grofa Montagnacco v ulici Cosulich (kakor se zdi brez njegove vednosti), nekateri sostanovalci prinesli italijansko orožje, in sicer puške tipa 91, ročne bombe in pištole. Orožje sta z neko »Balillo« pripeljala z onstran Soče delovodja Dominutti (član Partito d’Azione) in Minossi (star fašist). Fašisti so opazili, da jih antifašisti zasledujejo, in so orožje raznesli na razna mesta, od katerih je najbrže eno v ul. Ponziana, kot je že javljeno, drugo pa v neki na pol porušeni baraki tovarne za izdelavo sladolednih škrnicljev, katere lastnik je Sgubbi Njegov sin Gino je brez vednosti staršev v tej baraki skril orožje. Ko so policijo obvestili, da je v tej baraki v ul. S. Polo orožje, so po posredovanju angleškega kapitana napravili preiskavo, toda brez aparatov za iskanje kovin. Našli so 25.000 nabojev za puške. Policija pravi, da s Sgubbija aretirali. . . 16. t. m. ob 17. uri so se delavci > žene napotili v to hišo v ulici S. Polo, bi napravili sami preiskavo, ker niso za upali policiji. Toda policija je besna zaradi odkriva nja orožja po ljudstvu prihitela tako) mesto. Ni pomagala iskati orožja, temye se je z vso brutalnostjo vrgla na množi®?’ Policisti so petkrat ustrelili, angleški oh® pa je celo do krvi pretepei nekega ®* lavca. Ostali civilni policisti so žene j delavce pahnili na tla in jih Prcl??.ai, Policija je na pritisk množice, ki je vsem nasiljem vztrajala pri svojih zah' ^ vah, vendarle izvršila preiskavo. Ljuds' je uveljavilo svojo voljo, policija pa je * pet enkrat pokazala, da so magneti? , naprave in skrbno iskanje za najman)sii? sledovi orožja zanje umestni ukrepi takrat, kadar gre za preiskave pri anti' šističnem ljudstvu. PRIMORSKO LJUDSTVO ZAHTEVA, DA ZVU PREKLIČE TAKOJ ODLOK 0 ARETACIJI ČLANOV STAVKOVNEGA ODBORA Po vseh krajih cone A so se vršila velika ljudska zborovanja, kjer je ljudstvo zahtevalo preklic odloka o aretaciji stavkovnega odbora. ZVU je izdala ta ukrep za odkrito podporo fašizma, ljudstvo pa zahteva, da se njihovi voditelji vrnejo v legalnost. Delegacije so oddale svoje proteste polkovniku Browniani], z mnogih zbo- rovanj pa so bile odposlane brzoja-kc svetovni sindikalni konferenci. Ljudstvo zahteva, da imajo ('e 8 ski voditelji popolno svobodo, da vijajo svojo delavnost v korist del* nega ljudstva. \ . e O demokraciji in nepristranosti more biti niti sledu v coni A, kje? z slednje policija voditelje proti fasiz® naperjene, stavke. CIVILNA POLICIJA IZTERJUJE PROCESNE STROŠKE 00 ANTIFAŠISTOV, OBSOJENIH V DOBI FAŠIZMA Medtem ko trobi italijanski ministrski predsednik De Gasperi v svet o demokratičnosti nove Italije in hoče zvaliti vse zločine fašistične Italije na Mussolinija, izterjujejo razni organi, podrejeni njegovi vladi, procesne stroške od antifašistov, ki so bili zaradi svójega protifašističnega delovanja obsojeni od izrednih fašističnih sodišč na mnogo let ječe. Tudi v Trstu je bilo že več primerov, ko so antifašisti prejeli nalog, naj P*acaJj. procesne stroške. Italijanske oblasti p° ijajo te plačilne naloge v izterjatev p® ^ postajam kraljevih karabinjerjev, ki l'h Julijski krajini že dolgo ni več. Politika sedanje italijanske vlade ) jasna. Na eni strani hoče zanikati h» 0 vračati Vse moralne in materialne doli,0 ve fašistične Italije, na drugi strani p hoče nadaljevati z nekdanjim režimom. EDINSTVENI USPEHI TITOVEGA TEKMOVANJA SO REZULTAT PROSTOVOLJNEGA, UDARNIŠKEGA, NEDELJSKEGA IN ORGANIZIRANEGA DELA NAŠIH DELOVNIH MNOŽIC Okraj Idrija - Cerkno, zmagovalec v Titovem tekmovanju S PROSTOVOLJNIM DELOM SMO POVEČALI OSNOVNI OBNOVITVENI KREDIT 27,112.656 LIR NA 268,063.513 LIR, KAR PREDSTAVLJA RAZMERJE 1:9.81. Mladina ajdovskega okraja tekmuje: poprava poti v Dupljah pri Vipavi S prostovoljnim delom emo povečali osnovni obnovitveni kredit 27,112.050 lir na -08,003.513 lir, kar predstavlja raz-U|erje 1:9.8. . -5- t. m. zaključujemo naše Titovemu mienu posvečeno tekmovanje, ki je imelo namen pospešiti obnovitvena dela v coni To tekmovanje zaključujemo s presenetljivimi uspehi, ki kažejo dejansko sposobnost dela in organizacije naših množic, '' Pa obenem jasno govore, da jè bilo go-vorjenje vseh tistih, ki so napadali naše nedeljsko delo, namenjeno samo oviranju obnove pri nas. Prav nedeljsko prostovoljno delo je v bistveni meri prineslo številke, s katerimi danes zaključujemo tdovo tekmovanje. Storitve obnove, ki so po prvih cenitvah vredne 268,063.513 lir, s<> rezultat prav našega prostovoljnega udarnega nedeljskega dela. Nadalje so rezultat našega prostovoljnega udarnega dela obnovljene hiše in obnovljena gospodarska poslopja, ki dosegajo reci in piši kdor pa še tega ne verjame, naj pa si gre ogledat, število 1492. Ža 1492 hiš in gospodarskih poslopij nas bi torej prikrajšali vsi tisti, ki so govorili proti našemu prostovoljnemu delu ob nedeljah. Poleg tega je obnovljenih 306-750 km cest in kolovozov, obnovljenih 9 mostov, 11 vodovodov, 20 vodnjakov, 15 napajališč, postavljenih 5 delavnic, zgrajene štiri žage, 6 zidanih apnenic. Tudi to so rezultati našega prostovoljnega udarnega dela, naše neomajne volje, da si hočemo sami zgraditi svojo lepšo bodočnost v naši Titovi Jugoslaviji. Edinstveni uspehi v ostalih okrajih Če pogledamo tekmovalne uspehe v ostalih okrajih Vzhodnop ri morskega okrožja, potem ugotovimo, da si slede okraji po naslednjem vrstnem redu: Okraju Ilirska Bistrica sledi Vipavski okraj, ki je napravil storitve v vrednosti 61,186.399 lir. V primeri s prejetim obnovitvenim kreditom, ki znaša 3,841.150 lir, je dosegel razmerje 1 : 15.67. Na vsakega prebivalca v okraju odpade delo v vrednosti 2324 lir. — Vipavski okraj je obnovil 114 poslopij, vštevši eno tovarno in tri delavnice. Poleg tega je postavil en most. Okraju Ajdovščina sledi kot četrti okraj Tolmin, ki je napravil storitve v vrednosti 21,420.671 lir. V primeri s prejetim obnovitvenim kreditom, ki znaša 907.000 lir, je dosegel največji količnik 1 : 23.50. Na vsakega prebivalca v Tolminskem okraju odpadejo storitve v vrednosti 1511 lir. — Tolminski okraj je obnovil 162 poslopij, to pa v pretežni večini gospodarskih poslopij. . Nadalje pa si slede okraji Herpelje-Kozina, Grgar, Postojna in Koper. Okraj Grgar ,je napravil storitve v vrednosti 19,919.620 lir in dosegel v primeri s prejetim obnovitvenim kreditom, ki je znašal 3,671.360 lir, razmerje 1 : 5.15. Na vsakega prebivalca v okraju Grgar so prišle storitve v vrednosti 2140 lir. — Temu sledi okraj Postojna, ki je napravil storitve v vrednosti 19,992.107 lir in dosegel razmerje z obnovitvenim kreditom 1 : 5.73. Na poedinega prebivalca v okraju pa odpadejo samo storitve v vrednosti 1218 lir. — Kot zadnji pa je okraj Koper, ki je dosegel sorazmerje med obnovitvenim kreditom in med izvršenim delom 1 : 1.85 in je vrednost izvršenega dola na poedinca v Koprskem okraju 173 lir. Prvi končni izidi trimesečnega Titovega tekmovanja s katerim gredo naši ljudje na „Parado dela** V delu je še 339 objektov. V celoti smo torej skupni kredit 27,112.655 lir dvignili s prostovoljnim delom na 268 milijonov 063.513 lir in dosegli razmerje 1: 9.81. Ti rezultati najjasneje* kažejo, da bomo samo s smotrno organiziranim delom uspeli obnoviti vse to, kar nam je fašistični okupator razrušil. Če upošteva- mo, da smo v prvomajskem tekmovapj u v celotnem okrožju napravili storitve v vrednosti nekaj nad 9,000.000 lir, potem moremo še razumeti v celoti pomen številke 268 milijonov kot rezultat tekmovanja istega števila ljudi samo pod pogoji drugačne, boljše, bolj smotrne organizacije. 428 stanovanjskih hiš, javnih poslopij m gospodarskih poslopij je obnovi! okraj Idrija^Cerkno in si priboril prvo mesto v Titovem tekmovanju prehrana udarnikov se je udar-hiško preskrbela v Idrijskem okraju Brez nadaljnjega je največje obnovitvene uspéeh dosegel okraj Idrija, ki je samo ob sklepu dveh mesecev trimesečnega Titovega tekmovanja prepustil vodstvo okraju Ilirska Bistrica, toda takoj nato zopet sam prevzel iniciativo in zaključuje Titovo tekmovanje z zaključki, ki nam morajo biti vsem jasno vodilo v bodočem delu in tekmovanju. Okraj Idr.ija-Cerkno je obnovil 428 stanovanjskih hiš, javnih poslopij in gospodarskih poslopij, nadalje 74-75 km cest in kolovozov, postavil dva mosta in dve žagi. Obnovitvena dela v okraju Idrija-Cerkno se cenijo na 74,642.599 lir. če upoštevamo dobljen kredit, ki je skupno znašal 4 milijone 140.000 lir, potem bomo videli, da je okraj Idrija-Cerkno dosegel končno razmerje med danim kreditom in izvršenim delom v razmerju 1:18.03. Tako pridejo na poedinega prebivalca v okraju Idrija-Cerkno, ki šteje okrog 18.500 prebivalcev, izvršena dela v Titovem tekmovanju v vrednosti 4034 lir. Upoštevati moramo, da si je okraj Idrija-Cerkno dobro organiziral delovne brigade, prostovoljno delo ob nedeljah, kar je bilo predpogoj doseženih uspehov. 296 obnovljenih hiš je napravit okraj Bistrica in si priboril drugo mesto v trimesečnem Titovem tekmovanju Okraj I lirska Bistrica je hrez dvoma ajbolj nevaren tekmec okraju Idrija--erkno. Skupno je obnovil ta okraj 296 's> - mosta, 3 vodovode in napravil sto-Uv9 v vrednosti 61,716.560 lir. V primeri z obnovitvenim fondom, ki znaša v tem okraju 6,098.000 lir, j,e dosegel razmerje med kreditom in med vrednostjo dela 1 : 10.12. Na vsakega prebivalca v okraju je prišlo delo vredno 3375 lir. DRUGA UDARNIŠKA NEDELJA V IDRIJI V MESECU AVGUSTU Izvršeno delo vredno več kot četrt milijona lir Preteklo nedeljo so v idrijskem okraju spet delali. Tako se je navzlic zaposlitve pri pripravljanju za »Parado dela . v Ajdovščini udeležilo 715 tovarišev in tovarišic, med katerimi je bila zelo lepa udeležba tudi naše vojske. Že pred napovedano uro so se zgrinjali skupaj na določena mesta člani posameznih rajonov kakor tudi borci JA. Ni se še dobro zdanilo, ko sta ponovno zapela kramp in lopata svojo udarniško pesem. Ponovno se je pripravilo samo grušča 90 m®, za zidanje mizarnice se je pripravilo in presejalo 40 m® peska ter napravilo in očistilo 9000 kosov opeke. Urejevale ter nasipale z gruščem in regulirale so se številne ulice v mestu. Naša mlada industrija je s tem dnem pričela rasti iz tal, kajti pri mizarski delavnici, katera bo služila celemu okraju, se je sezidalo 10 m® z zidno opeko. Tudi v Triglavski ulici so si dobro zavihali rokave, kajti so v kratkem roku pripravili za nov vodovod 21 m® gramoza in peska ter obenem očistili kanale po omenjeni ulici. Enako je tudi 115 mladih rudarjev v jami menjalo oporni les ter s tem zaščitilo in omogočilo nadaljnje brezhibno delo v našem rudniku. Iz vrst mladine se je posebno izkazala udarniška četa mladincev, ki so se vrnili iz Brčka-Banoviči. Ta četa je porušila staro ledenico ter na ta način pripravila več tisoč komadov opeke. Naravnost občudovalno smo gledali naše borce JA, kateri so se ponovno udeležili udarniškega dela, posebno se je izkazala skupina borcev, katera je v hudourniku Nikovi očistila in odstranila najmanj 50 m® ruševin ter pri tem delu pripravila 15 m® kamenja za napravo nasipa. Kakor da bi popihal veter, so pod njihovimi krampi in lopatami ginili ogromni kupi ruševin, ko so s člani rajonov pripravljali v Prejnuti kakor tudi v Strugi ob Idrijci grušč in pesek za mizarnico. Med vsem delom tudi humorja ni manjkalo, veselega prepevanja ni bilo konca. Lahko odkrito priznamo, da je člane vseh rajonov in naše borce JA preveval duh enotnih sil, iskreni duh povezave in sodelovanja na polju obnove. V skupni borbi za našo gospodarsko neodvisnost so vsa srca utripala za našega maršala Tita in za našo skupno domovino Jugoslavijo. V TOLMINSKIH HRIBIH OBNAVLJA LJUDSTVO DOMOVE V okolici Podbrda se nahajajo vasice Petrovo brdo, Kuk,. Trtnik, Bača in Porezen. Tako strma so pobočja, na katerih so te vasice, da nehote pomisliš, kako morejo ljudje tu živeti. Izmed vseh vasic v teh hribih se je v trimesečnem tekmovanju najbolj odlikovala vas Porezen. Vas je bila silno prizadeta od okupatorja, v času borbe je bilo požganih veliko poslopij. V letošnjem letu so v tej vasi obnovili dve hiši, tri hleve in tri gospodarska poslopja. To vse s krepko in močno voljo po obnovi in s trdnim delom. Posestnik Beguš je v času tekmovanja obnovil s pomočjo ostalih vasi, ki so prostovoljno prišle pomagat, dve gospodarski poslopji, delo pri obnovi stanovanjske hiše je v teku. Za obnovo teh dveh poslopij se je porabilo 94 m® tesanega lesa in 35 m® rezanega lesa. Pokrili so 520 m2 strehe in za to porabili nad 5000 strešnikov. Vse to delo je bilo izvršeno v 9500 prostovoljnih urah. Drugi posestnik Jože Zgaga je obnovil velik hlev za živino, za kar je porabil 50 m® tesanega in 20 m® rezanega lesa, zraven tega je streho, ker mu je primanjkovalo strešnikov, kril z deskami. Pri vsem tem delu je bilo narejenih nad 5000 delovnih ur in nad 500 ur z vprežno živino. Posestnik Kusterle je obnovil hi-bišo in hlev in porabil 45 m® tesanega lesa in 15 m® rezanega lesa. Narejeno je bilo to delo v 5000 urah. Posestnik Kusterle je obnovil hišo, ki je bila požgana. Pri vsem tem delu je pridno pomagala mladina, ki je naredila v pomoč prizadetim kmetom 952 ur. Popravili so tudi 1800 m poti s Podbrda v vas, da so ves material, ki je bil potreben za obnovo teh poslopij, lahko pripeljali po tako strmi poti. Medtem ko so obnavljali svoje požgane domoče, pa prebivalci Porezna niso pozabili ostalih prizadetih družin v Baški grapi in so za obnovo njihovih požganih poslopij darovali skupno s Podbordom in ostalimi vasmi 16 m® stavbnega leta. Tudi ostale vasi ne držijo križem rok. V Bači nad Podbrdom so pripravili s prostovoljnim delom apnenico, ki bo dala skupno 600 q apna, in obnovili eno streho, v delu pa itnajo žično vzpenjačo, ki bo omogočila vaščanom prevoz vsakovrstnega materiala s hribov v dolino. Vasi, ki niso bile tako prizadete, so pomagale pri vseh teh delih, a tudi same so v svojem območju čim več popravile in izboljšale svoje gospodarstvo. c V Podbrdu pa se je pri prostovoljnem delu najbolj odlikovala mladina. Očistili so ruševine vojašnic in popravili cesto, kjer so tudi pionirčki pokazali veliko navdušenje in so pomagali čistiti ceso s svojimi drobnimi ročicami. Leban P avbi BATUJE $0 SE PREBUDILE Množične organizacije so uspele združiti vse zdrave moči, mlade in stare, v delovno četo, ki je nastopila v kamnolomu. Del članov mladinske organizacije pa je odšel na polje, kjer je udarniško delal. — Tudi batujska AFŽ, kolikor je ni oviralo gospodinjstvo, je dala svoj delež za obnovo, saj naše žene vedo, da sami, prav sami bomo dvignili zidove, ki nam jih je podrl v onemoglem besu sovražnik — okupator. Jemljimo si za vzgled tè žene, za vzgled naj si jih jemljejo posebno oni, ki jim obnova ni všeč, in so ob zgodnji uri, ko so žene marljivo delale — udarniško spali. Delo za obnovo nam je postalo prava nalezljiva bolezen, posebno ne- varna za one, ki bi želeli, da bi ljudstvo še čutilo okupatorjevo zlo, a posebno priljubljena onim, ki čutijo živo potrebo za izpolnjevanje nalog, ki si jih je zadalo delovno, pošteno primorsko ljudstvo. Glej, pionirji so tudi na delu. Sami so hoteli nakopati svoj kup gramoza: 6 m®. 40 jih je bilo, vsi razgreti in navdušeni nad opravljenim delom, so darovali domovini svoj prispevek. Majhni so še in pesti še niso dovolj trdne, da bi zmogle več. Počakajte, da zrastemo, tehtaj pokažemo, kako imamo radi domovino in kaj vse bomo še ustvarili. Udarniško delo se je razvijalo v kamnolomu, nekaj zavednih voznikov je zapreglo in prevažalo material na odrejena mesta. MARŠAL TITO JESENIŠKIM DELAVCEM Mi hočemo mir dostolen onih, ki so največ žrtvovali v tej volni Maršal Tito je med drugim dejal: »Jeseniška tovarna ne pomeni samo za Slovenijo, marveč za vso Jugoslavijo dragocen kapital v obnovi naše dežele. Razlika med preteklostjo in sedanjostjo je velika. Kapitalistični način proizvodnje meče delavce iz tovarne in jih pusti brez kruha, čim izdela dovolj izdelkov. Toda danes je povsem drugače. Čim več delavec dela in proizvaja, tem boljše pogoje ustvarja za sebe in za ostale državljane naše dežele. V sedanji fazi splošnega poleta, ki «e ne odraža samo v naših tovarnah, temveč tudi na polju, v naših vaseh in mestih, povsod kjer žive spoštovanja vredni državljani Jugoslavije, ki ljubijo svojo deželo, povsod se vidijo ogromni rezultati ustvarjalnega dela. Zaradi vašega intenzivnega dela in delavnega poleta zavednih Jugoslovanov smo v poldrugem letu dosegli take uspehe, ki se v stari Jugoslaviji ne bi mogli doseči niti v petdesetih letih. Od vas samih zavisi ali bomo potrebne uspehe dosegli prej ali kasneje. To zavisi od vas, od delavcev vseh tovarn v Jugoslaviji, od vseh ki ustvarjajo. Mi v Jugoslaviji stopamo vsak dan bolj naprej. Bolje je kot v mnogih drugih deželah. Dosegli smo več kot je bilo doseženo v katerikoli drugi državi v zahodni Evropi. Dosegli smo to, da danes lahko znižujemo cene raznim izdelkom in tudi kmečkim pridelkom. Dosegli smo, da nobenemu državljanu, ki hoče delati, ni treba stradati. V današnji novi Jugoslaviji lahko vsak državljan dela, je kruha za vse, če se le hoče delati. V Jugoslaviji ima delavski razred danes to, česar mu ni dala nobena država razen SZ. Nekatere države hočeio imperiai stičen, Jugoslavija pa pravičen mir, toda zani ne plača niti pare več niti pedi svoje zemlje Danes obstoja le ena borba, borba za mir. Spoznali smo, da nekatere države, ki so Šle v osvobodilni borbi skupno z nami nočejo osvobodilnega miru, marveč imperialistični mir. S tem se ne moremo sprijazniti. Vodili smo osvobodilno vojno, ker smo si želeli osvobodilnega miru. To pa pomeni, da bodo naši bratje, ki trpe pod tujcem, združeni z nami v domovini. Mi hočemo mir, toda pravičen mir, ne pa mir za vsako ceno, kakor to želijo oni, ki bi hoteli doseči svoje imperialistične cilje na račun narodov, ki so žrtvovali za občo stvar vse, kar so mogli. Nekateri krogi v zavezniških državah ne spoštujejo pravih načel, niti tedaj ko gre za zavezniško državo, kakor je to n. pr. Jugoslavija. Mi hočemo mir, dostojen onih, ki so največ žrtvovali v tej vojni, toda mi nočemo miru za vsako ceno, ker smo ga preveč drago plačali. Mi ne plačamo več niti pare za ta mir, mi nočemo dati niti pedi naše zemlje, ki nam po pravici pripada. Današnje dobe, ko se še sprašujemo, kdaj bomo ustvarili mir in kdaj bomo z vsemi silami se posvetili svojemu notranjemu izgrajevanju in ustvarjanju boljše bodočnosti, vendar- ne smemo gledati kot neke j črne perspektive pred nami. Od nas za- , visi enotnost naših narodov, ki predstavlja zalogo naše moči in jamstvo, da nobena zunanja nevarnost ne more škoditi. Delavski razred kot vsi ostali delavski sloji v naši državi ima pred seboj velike dolžnosti. Vsak delavec in delavka, vsak delovni človek mora razumeti, da je on gospodar, da ima pravico reči svojo besedo prav tako tudi dolžnost, da dà od sebe vse za splošno dobro. Tudi naša ljudska oblast mora dati vse od sebe. Biti mora resnično ljudska in ne odtrgana od ljudstva, ne sme se spremeniti, v administrativni birokratski aparat, temveč mora biti živ organ vsakodnevne akcije in dela med širokimi ljudskimi množicami. Želim vam vso srečo in uspeha pri nadaljnjem delu. Zavedajte se pomena, ki ga ima vaša tovarna za obnovo naše države, razvijajte udarniško delo, tekmujte kdo bo dal več od sebe ter se zavedajt.e, da delate za skupnost, za sebe, za svojo državo, za boljšo bodočnost vas in naših pokolenj. v VOJNI ZLOČINCI IN NARi IZDAJALCI PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM Leon Rupnik, »škof« Rožman in pomagači so služili okupatorju in vodili organizirano borbo proli osvobodilnemu pokretu slovenskega naroda OD TEDNA DO TEDNA RAZKRINKOVANJE NAČRTOV SVETOVNE REAKCIJE V ZVEZI Z IZJAVAMI DELEGACIJ BIVŠIH SOVRAŽNIH DRŽAV Vodju sovjetske delegacije tov. Molotov je v svojem govoru na izjavo De Gasperija jasno prikazal, da je minil čas, ko so se slovanske dežele razdeljevale med razne imperialiste in ko so slovanski narodi ječali v suženjstvu. Pokazal je, da lahko Italija živi brez tujega ozemlja in da je glavna naloga ter dolžnost italijanskih voditeljev ne to, da se brigajo za tuja ozemlja, ampak za obrambo svojega gospodarstva, ki je danes že v rokah tujih sil. SZ je pripravljena Italiji iskreno pomagati pri utrditvi resnične demokracije, ne pa pri njenih osvajalnih težnjah po tujem ozemlju. Znano je, da je vodja ameriške delegacije Bvrnes hotel preprečiti diskusijo o Italiji, nato pa je še angleški' delegat Aleksander zagovarjal izjavo De Gasperija. Stališče SZ, ki ga je podal tov. Molotov in ki zagovarja resnične interese italijanskega naroda, zelo nazorno kaže razliko med zunanjo politiko SZ in politiko Anglije ter Amerike, ki težita za nadvlado in gospodarskim zasužnjevali jem drugih narodov ter dajeta podporo reakcionarnim silam. — Na povabilo mirovne konference so prispele v Pariz delegacije Bolgarije, Romunije, Madžarske in Finske ter podale svoje izjave v /.vezi z načrti mirovnih pogodb z njihovimi državami. Izjava bolgarske in romunske delegacije ni sprožila večje diskusije, ker sta bili obe izjavi podani nn temelju resnice ter pravičnih postavk. V zvezi z izjavo bolgarske delegacije ie ukrajinski delegat Manuilski v diskusiji ponovno razkrinkal osvajalne JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA UŽIVA UGLED IN SPOŠTOVANJE težnje monarlio-fašistične grške vlade po delitvi Bolgarije. V diskusiji k izjavi madžarskega delegata je govoril tudi češki delegat, ki je izjavil, da je češki vladi ideja o izseljevanju tuja, ampak da so bili voditelji madžarske manjšine na Češkem tesno povezani s Hitlerjem. Sovjetska delegacija je poudarila tako v pogledu Madžarske, kot Finske, da je v zvezi z reparacijami storila vse, da bi olajšala gospodarski razvoj Madžarske' in Finske in da stoji sploh na stališču svobodnega gospodarskega razvoja malih držav. — Po končani diskusiji glede izjav bivših sovražnih držav so bile pozvane na mirovno konferenco Albanija. Mehika, Kuba in Egipt, da iznesejo svoja stališča. Zastopnik Grčije je ponovno hotel preprečiti udeležbo Albanije na mirovni konferenri. Jugoslovanska in sov jetska delegacija sla naglasili, da bi bilo že samo primerjanje Albanije, ki Se je tako junaško borila proti fašizmu, n. pr. s Kubo, ki ni dala nikakšnih žrtev v borbi proti fašizmu, ali pa z Avstrijo, ki se je do zadnjega borila skupno s Hitlerjevo Nemčijo, skrajno krivično. Angleška in ameriška delegacija se tudi v Varnostnem svetu držita rezervirano do tega, da bi se Albanija poleg Irske in Afganistana sprejela med Združene narode. — Predlog, da poda Avstrija svoje stališče v pogledu ita-lijansko-avstrijske meje, je bil izglasovan s 15 glasovi proti 5, predlog, da se povabi Iran, pa je bil soglasno spre-jet. Obtožer>c: »-nslušajo čitanje obtožnice. Od leve na desno stoje obtoženci« Rupnik, Rosener, Vizjak in Hacin Ustanovljene komisije: generalna komisija, vojaška, pravno-redakeijska, politično-teritorialne in ekonomske so že pričele z delom. Od jugoslovanskih delegatov je n. pr. dr. A. Baebler podpredsednik gospodarske komisije zn Italijo, dr. Siniša Stankovič predsednik komisije za Madžarsko, tov. Kidrič je zastopnik Jugoslavije v komisiji za teritorialna in politična vprašanja Italije. »Daily Worker» se zelo pohvalno izraža o tov. Kardelju; med drugim piše tole: »Kadar takšen človek (inisli Kardelja) govori o demokraciji ali napadalnosti ali o svobodi, tedaj govori s takšno zavestjo o realnosti, kakršne ’— kakor izgleda — tako pogosto manjka v retoričnih govorih predstavnikov zapadnih sil.« Prav tako tisk drugih OGORČENJE PROTI PROVOKATORSKI POLITIKI ZVU NARAŠČA držav prinaša zelo pohvalne člnnke o delu naše delegacije na mirovni konte renči. Tov. Kardelj in tov. Kidrič sta dala dopisniku »Timesa« in »New. York He-rald Tribune« izjave o stališču Jugoslavije do sklepanja mirovne pogodbe z Italijo, v katerih se poudarja,.da bo Jugoslavija predložila mirovni konferenci svoj načrt statuta Trsta, ter da ima Jugoslavija vso pravico zahtevati od Italije povračilo vojne škode, ki znaša 1 milijardo 500 milijonov dolarjev brez vštete povzročene škode v Julijski Krajini. Ta vsota ni v nikakršnem razmerju z dejansko škodo, zato je zahteva po povračilu še tem bolj upravičena. ZVU ni na zadnja fašistična razboj-ništva podvzela nikakršnih ukrepov za zaščito ljudstva, temveč prehaja sama k organizaciji akcij, ki so naperjene na najosnovnejše pravice ljudstva cone A. Tako n. pr. s svojim mirnim gledanjem, kako italijanske družbe odvažajo razne industrijske naprave iz Trsta in Soške doline, vzpodbujajo še k nadaljnji kraji. Napad angleških vojakov na slovenski dijaški dom v Gorici, pre-iskave civilne policije, ki so podobne fašističnim, snemanje jugoslovanskih zastav po ameriških vojakih v St. 1 etru pri Gorici, legalni napad teroristov na tov. Orla, predsednika KUNI-ja, ropanja po stanovanjih naših ljudi, dopuščanje kopičenja orožja fašistom v I r-žičn, podpora policije fevdalnim izkoriščevalcem v Brdih pri preganjanju in izžemanju revnih kolonov, kraja.de-mokratičnih listov v Gorici,, mobilizacija beneških Slovencev v italijansko vojsko, napadi na predstavnike nase vojske in aretacija članov okrožnega odbora SIAU, nedavna aretacija predsednika okrajnega NOO-jn v Kanalu itd. itd, vse to, in še mnogo, mnogo drugega kaže, da fašističnega terorja v coni A še ni konec, kaže, da ZVIJ ni, noče in nikdar ne bo napravila tem zločinom konec, ampak nasprotno, da sama že direktno ali indirektno sodeluje pri vseh teh akcijah, jih usmerja in nosi zato tudi vso odgovornost zn ta dejanja. Ljudstvo cone A pa sc bori naprej in junaško vztraja pri svojih zahtevah po priključitvi k Jugoslaviji. Pošiljajo se z vseh krajev resolucije tov. Kardelju na mirovni konferenci, kjer se zahteva takojšnja priključitev k Jugoslaviji, prav, tako na mnogoštevilnih zborovanjih po vseh krojih cone A ljudstvo zahteva preklic o aretaciji članov stavkovnega odbora; mladina s Kanalskega pa kliče: »Proč z zločinci., proč s civilno policijo, proč z vsemi, ki i hočejo rušiti mir!« že nešteto, da je vlada FLRJ že večkrat intervenirala, da vse note do sedaj niso nič zalegle. Jugoslovanska vlada pričakuje nujne preiskave o teh incidentih, ki jih nota navaja, ostro kaznovanje krivcev in obvestila o vsem tein. Generalni sekretar vlade FLRJ Mita r Bnkič je dal zastopnikom domačega iu tujega tiska izjavo o izročitvi vojnih zločincev, v kateri ugotavlja, da je bilo Jugoslaviji izročeno malenkostno število vojnih zločincev v primeru s stelloni vojnih zločincev, ki se nahajajo na ozemlju, okupiranem po anglo-ame-riškili vojaških silah. Izjava pravi med drugim: »V odnosu do vojnih zločincev se zrcali odnos posameznikov iu vlad do milijonov ljudi, ki so padli kot žrtve fašističnega barbarstva..., merimo odnos do kulture in bodočnosti človeštva. Po odnosu do vojnih zločincev merilno tudi odnos do demokracije in mednarodnega sodelovanja. Zaradi tega se bo vlada FLRJ Se nadalje borila za preganjanje vojnih zločincev. MARŠAL TITO V SLOVENIJI Maršal Tito se mudi že nekaj časa v Sloveniji, na Gorenjskem. V Kranju je sprejel delegacijo tumkajšiijTli delavcev in se z njimi prisrčno razgovar-jal. 2«. t. m. pa je prispel na Jesenice s svojim spremstvom, kjer so mu ogromne množice priredile prisrčen sprejem. Po obisku v tovarni je imel maršal Tito nagovor jeseniškim kovinarjem, v katerem je govoril o pomenu udarniškega dela, o položaju delavskega razreda v Jugoslaviji, o napredku, ki smo gn že dosegli. Dotaknil se je tudi vprašanja pariške konference. Poudaril je ogromne žrtve jugoslovanskih narodov v borbi proti fašizmu, govoril je o obtožbah, ki letijo na Jugoslavijo in SZ s strani imperialističnih sil, češ da nočemo miru, govoril je o mednarodnih kršitvah s strani zapadnih zaveznikov ter poudaril današnjo borbo med fronto svetovne demokracije in fronto svetovne reakcije. Ob koncu svojega govora je maršal Tito dejal: »Od nas zavisi enotnost naših narodov, ki predstavlja zalogo naše moči in jamstva, da nam nobena zunanja nevarnost ne more škoditi.« V nedeljo, t8. t. m., je 25 tisoč ljudi na Krškem polju na proslavi Matije Gubca manifestiralo delovni polet in sloyensko-hrvatsko bratstvo Na tej proslavi je govoril predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, ki je naglasil važnost zveze delavcev in kmetov tudi pri nadaljnji izgradnji našega gospodarstva in države. Govoril je tudi o renk-riji, ki še danes rovari, govoril je o izdajstvu dr. Dragoljuba Jovanoviča, obsodil protiljudsko delo raznih Rozmanov, Rupnikov in vseh, ki verska čustva našega ljudstva izrabljajo za svoje protiljudske, umazane namene. Pred vojaškim sodiščem IV. armade se je pričela razprava proti skupini narodnih izdajalcev in vojnih zločincev z obtoženim »mednarodnim generalom« Leonom Rupnikom na čelu. Že pred na|>adom na Jugoslavijo, marca PMI, so protinarodni • elementi, voditelji bivše Slovenske ljudske stranke, sklenili, da en njihov del z Rožmanom in Natlačenom na čelu ostane doma in stopi v službo okupatorja; drugi del, s Krekom na čelu, pa se z.u »vsak slučaj« iz inozemstva pridruži protihitler-jevskemu bloku. Na zahtevo jugoslovanske vlade so bili FLRJ izročeni največji krvniki slovenskega naroda, ljudje, ki so sramotno zapustili interese ljudstva in se stavili nu razpolago okupatorju. Spozabili so se tako daleč, da predstavljajo danes njihovi zločini nuj-giuisncjše dejanje, ki ga je zmožen poeti i n ec nad svojim narodom. Leon Rupnik je takoj aprila leta 1'HI začel svojo kvislinško pot in predstavljal ogaben prototip narodnega izdajalca. Že v prvih mesecih okupacije je pričel organizirati bivše jugoslovanske oficirje in podofieirje, med katerimi je agitiral, nuj ostanejo lojalni okupatorju in se ne priključujejo oboroženi borbi našega ljudstva. Smatral je z.a potrebno, da preživi •t« dni navidezni' internacije v Gonarsu, nakar je sprejel mesto ljubljanskega župana. Po okupatorjev ili direktivah' je v Ljubljani organiziral okupacijski civilni aparat. S pomočjo svojih sodelavcev je vohunil in okupatorju javljal podatke z.u izvajanje njegovega terorju nad slovenskim narodom. Du bi zboljšal in utrdil izdajalske formacije »protiboljševiške prostovoljce«, je Leon Rupnik predložil italijanskemu generalu Robottiju načrt za uničenje partizanske aktivnosti s predlogom, naj okupator okrepi svoje posadke po im deželi in s pomočjo duhovnikov in županov uvede široko vohunsko mrežo. Rupnik je sam imruzdclil internirane jugoslovanske oficirje v kategorije in je torej on odločal, kdo izmed »zanesljivih« oficirjev se lahko vrne v domovino. Seveda so se vračali samo taki. ki so prevzeli organizacijo in vodstvo izdajalskih vojaških formacij, ki so skupno z okupatorjem vpadale v hrbet narodno osvobodilni vojski. Po kapitulaciji Italije je prešel na nemško stran in je bil imenovan takoj za šefu iiokrajinske uprave ljubljanske pokrajine. Vse njegovo delo je bilo posvečeno zatiranju osvobodilnega poleta slovenskega naroda. Pod njegovo upravo je nastopata gestapovska policija, katere šef je bil obtoženi Lev Rupnik. Ta policija je terorizirala Ljubljano in iKideželje in izvršila tisoče najtežjih krvavih zločinov nad našim narodom. Skozi njegove roke se je vodilo plačevanje ovaduhov in Spi-jonov. Preko svojega izdajalskega upravnega aparata je plenil ljudsko in državno imovino le r aktivno sodeloval pri vključitvi industrijskih iMidictij, denarnih zavodov in drugih bogastev Slovenije v vojmo-gospodarski načrt in v izkoriščanje od okupatorja. DEMOKRATIČNE SILE HOČEJO SVOBODO IN MIR — IMPERIALISTIČNE SILE PA DUŠIJO VSAKO NAPREDNO GIBANJE PROTI UTRDITVI SVETOVNEGA MIRU ODLOČEN PROTEST VLADE FLRJ VELEPOSLANIŠTVOMA VELIKE BRITANIJE IN AMERIKE Nota najprej ugotavlja žalostno ' goslnvije postavljajo v večini primerov deistvo da se zavezniške vojaške' sile na stran napadalcev ali pa ostajajo pn-te or tičnih napadih na državljane sivui opazovalci ter s tem podpira o Jugolavije in vojaške predstavnike Ju-! fašistično drhal; du je teh napadov bilo SZ je poslala turški vladi noto o reviziji konvencije o morskih ožinah iu to na podlagi sklepa Berlinske konference, ki govori, da je treba konvencijo o črnomorskih ožinah, sklenjeno v Montrcuxu, ponovno pregledati, ker ne ustreza več dosedanjim razmeram. — 18. t. m. se je pričel v Pragi mednarodni študentovski kongres, ki bo s vzpostavljen jem mednarodne študen-tovske organizacije aktivno podprl borbo za utrditev svetovnega miru.— Madžarska ljudska skupščina je sprejela zakon o nacionalizaciji električnih central, kar bo imelo vsekakor ugodne posledice za razvoj gospodarstva in učvrstitev demokracije na Madžarskem. — Na Češkoslovaškem množice protestirajo proti premili sodbi članom bivše izdajalske vlade. Bivši nói ran ji minister ZDA Ha-rold Ickes obsoja ameriški tisk, da ne piše resnice o dogodkih na Filipinih. Na Filipinih —- pravi Ickes — divja državljanska vojna in uničujejo se ne samo partizanske organizacije, ampak vsaka opozicija tamkajšnji diktatorski vladi. — TASS je demantiral lažnp vesti o zbiranju sovjetskih čet na iranski meji, katere razširja tisk, ki je v rokah raznih imperialističnih skupin. Resnica pa je, da je sama vlada Irana protestirala proti zbiranju angleških čet na meji Irana. — Indijo so zajeli zdaj ponovno veliki nemiri, v kate/ili je bilo v treh dneh, kot poroča Reuter. 2 do 5000 mrtvih in več tisoč miljenih. Policija in vojska sta dobili ukaz, da streljata lire/, opozorila nn vsakogar, kdor bi se nahajal po policijski uri nn cesti. S takimi ukrepi misli angleški imperializem zadušiti borbo Indijcev za svobodo in neodvisnost. Njegov bes je bil posebno oste? proti rodbinam, katere so inielè borC* v NOV in POJ in ki so na kakršen koli način pomagale voditi os\obodin>< borbo slovenskega narodu. S, tein 1 krepil vojni potencial nemškega >n italijanskega okupatorja ter tako uu' šil narodno osvobodilno borbo. Ustanovil je tudi vojaško formjp cijo, predobro [Mizna n e domobranci'. », so skupno z okupatorjem hoteli zatret1 narodno osvobodilno gibanje iu sku p no / okupatorjem ali pa tudi sano i/va' jali teror nad ljudskimi množicam1-k; mu ga tli primere. Pri tem so ll5" vršili na tisoče najbolj krvavih p0' činov in ščitili važne objekte, pose»1"’ ceste in železnice, ki so okupator.1 j1 služile za nadaljevanje vojne Pr0 zavezniškim narodom. .. Nu isti stopnji .stoji SS-general Ib’' sener Ervin, ki je /. brezobzirno kr' šitvijo mednarodnih predpisov samostojno izvajal najstrašnejši teror 111 vojne zločine nad slovenskim J.lu‘j stvom. Preko svojega aparata je že prvega dneva nemške okupacije pr?" čel izseljevati zavedne Slovence. Okoli 50.000. jih je pregnal v Srbijo in na Hrvaško, vse njihovo premoženje P' zaplenil. Ob Sotli in Savi je razi»'*11 in izselil okoli 60.000 slovenskih kmetov, ki jih je gole in bose odgnal.-?® suženjsko delo v notranjost Nemčije« Odrejal je množično streljanje talen'« podpisoval razglase o usmrtitvah in J!® zaradi strahovanja ljudstva javno e javljal z letaki. Talci so padali v d‘: gunjah, Celju, Mariboru in še marsikje drugod. Nosi [Milno odgovornost z množične aretacije Slovencev, ki s bili nato odpeljani v koncentracijs»^ taborišča in na prisilno delo v Nemčijo. V svojih poveljih in naredbuh J pozival k brezobzirni borbi proti slžrtvovalnostjo kot kurjač strojnega kotla uspel klub slabemu kurivu vzdržati paro kotla na potrebni višini 525 konjskih sil. Crosilla Ivan pa je organiziral obrat in omogočil s svojim požrtvovalnim delom današnji nivo izdelave v tovarni. Tovariš Kovač Pavel dela pri stiskalnici. S svojim marljivim delom je uspel dvigniti proizvodnjo za 55 odstotkov pri 50 odstotkih kvalitetno boljše proizvodnje. Znižal je uporabo kleja za 20 odstotkov7 in tako prihranil podjetju najmanj 5.000 Lir. Tov. Lepčikar Anton se je v času Titovega tekmovanja priučil prav vsem strojem in je danes preddelavec furnirskega oddelka in gre pred vsem njemu zasluga, da stalno nemoteno tečejo vsi stroji v podjetju. Na žagi v Postojni se je pred vsemi izkaza! tov7. Štefančič Franc in je bil zaradi tega, ker je dvignil proizvodnjo za 50 odstotkov, proglašen za udarnika. Poleg tega je izdelal načrt ogrodja za žago, načrt ogrodja za dve skladišči ter delal neutrudljivo pri obnovitvenih delih sume žage. V času Titovega tekmovanja je napravil še J poleg tega 180 prostovoljnih ur. To je samo en del tistih ljudi, ki I so s svojim delom dosegli naziv udar- I nikov in se na ta naciji pokazali kot naši najboljši patrioti naše nove do- 1 movine Titove Jugoslavije. Imena ostalih udarnikov in njihove slike bomo objavljali v prihodnjik številkah. Kovač Pavel Zamdanel Girolamo Štefančič Ivan Naj žive naši udarniki, najboljši sinovi Primorske v borbi za lepše življenje ljudstva Julijske Krajine v naši Titovi Jugoslaviji. Skupine posebno pohvaljenih delavcev Slika 1: Posebno pohvaljeni delavci iz tovarne Falersa. — Slika 2: Posebno pohvaljeni delavci iz mizarske zadruge. — Slika 3: Posebno pohvaljeni rudarji iz rudaika. — Slika 4; Posebno pohvaljeni iz lesne industrije Škarpa. Vsi iz Ilirske Bistrice. 24. in 25. avgusta »Parada dela« v Ajdovščini STUACdfcl NAČRT MbAee tela VAjdovščimi 'v-* ZobouiSca •m tdlbuaa X rnoSt J + ambuLcuiSx A un|. m. prom., pì&xmia, A ^.^uÌWWTjO- Q^OJO^jO, J* stteuii&o. Navodila za udeležence ZnaSko imej na vidnem mestu, velja za vstopnico in polovično voznino z vlakom 1. Udeleženci se zberite v grupe po 50 ljudi. V vsaki grupi določite voditelja in reditelja. 2. Fizkulturniki naj vzamejo s seboj porcijo, žlico in odejo. 3 Reditelji naj bodo v Ajdovščini v petek do 6. ure, in sicer v Avtopodjetju 4, Razkazali jim bomo vsa mesta za tekmovanje, prehrano in prenočišča. 5, Reditelji počakajo prihod svojih grup, katere bodo vodili po prejetih navodilih 6. V bloku imaš vozno karto za avto, ki velja tudi za povratek Na karti imaš označeno številko kamiona, s katerim se pripelji in vrni. 7. Vsa prevozna sredstva (vozove, kolesa, motocikle, avtomobile) morate pustiti v Avtoparku, ki bo ob cesti med Vipavo in Ajdovščino ter na zgornjem letališču. 8 Tekmovalci imajo hrano v gostilnah. Razpored dobijo v fizkulturni pisarni 9. Fizkulturniki in delovne brigade dobijo obroke hrane proti kuponom, ki jih imajo v knjižici. 10 Za ostale udeležence bo mrzla hrana v paviljonih. >•. 11 Če vam zmanjka kuponov za hrano jih kupite v blagajnah poleg paviljonov 12 V programu imate razpored prireditev. Izberite si, kar vam ugaja. 13. Na informacijske pisarne naj se obračajo samo vodje grup. 14 Zvečer se lahko zabavate na plesiščih 15 Skušnja za množično recitacijo in petje je v soboto ob 13 uči na stadionu, ob 18. uri pa je istotam skušnja za množični fizkulturni nastop. 16. Stranišča so označena na načrtu Ajdovščine. Ravnajte se točno po navodilih! — Bodite disciplinirani posebno pri motodirkah! Otvoritev novega mostu v Stopniku Delovno ljudstvo cerkljanskega okraja je znova proslavilo eno izmed velikih zmag nad ruševinami — slovesno je otvorilo nov most, ki bo zvezal lepo Šebreijsko planoto s svetom. Težko so čakali Šebreljci na ta most, ki je bit glavna ovira, da niso v obnovi napravili še več, zdaj pa je tudi ta ovira odstranjena. Trije veliki siovoloki in polno zastav je že od daleč oznanjalo, da je v Stopniku nekaj novega. Govorniški oder je ves v zelenju pričakoval govornika. Ta je prišel in z njim osebje gradbenega podjetja. Prišlo je tudi ljudstvo, praznično oblečeno, tovarišice z rdečim nageljčkom na beli bluzi. Čeprav zgarani in trudni od dela, niso hoteli zamuditi te prilike, da vidijo tetsi, ki so največ pripomogli, da slišijo besede o ustvarjalnem delu novih ljudi. In so slišali: »Kot smo prej zmagovali nad okupatorjem, zmagujemo zdaj nad ruševinami, polagoma — toda gotovo :n dobro, in z lastnimi močmi. Vse je naše, kar napravimo, nič več nočemo podpisovati menic in s podpisi prodajati naše gospodarske svobode. Naše menice so danes naše udarniško delo, - našimi žulji podpisujemo in potrjujemo našo svobodo Šestindevetdeset partizanov — ju-ankov je lani v zadnji sovražni in reakcionarni ofenzivi na naše borce in na primorsko ljudstvo zapisalo na vsa pobočja Porezna: Tukaj je Jugoslavija! Večina teh je že bila zbrana v skupne grobove, le 21 jih je bilo še raztresenih po vzhodnem pobočju Na pobudo nekaterih Cerkljanov so in napredek. Vse, kar s temi žulji podpišemo, je naše in nič obresti ni potreba dajati.« Razumeli so ljudje in ploskali govorniku. Po govorih se je razvil sprevod, z delavsko zastavo in godbo na čelu je ob zvokih koračnice prešel most. Kraj Stopnik in Šebrelje, ki sta najbolj zainteresirana pri tem, sta hotela pokazati poleg napredka v materialni obnovi, tudi napredek na kul-tprnen: udejstvovanju. Na mitingu, ki je sledil, smo ugotovili, da so tudi tu bili doseženi lepi uspehi. Ugajale so deklamacije in burka »Trije snubci«. Odličen napredek pa je pokazal pevski moški in mešani zbor iz Šebrelj, ki je brezhibno in umetniško podal nekaj pesmi. Ta zbor, ki je po izjavi Cerkljanov samih boljši od cerkljanskega, bi brez skrbi lahko nastopil tudi na večjih odrih, ne samo po vaseh, ampak tudi po mestih. Tako danes gradimo in obnavljamo vsepovsod. Ustvarjalna volja ljudstva je neizčrpljiva. Takega ljudstva ne more in ne bo nihče več opeharil za njegovo svobodo in za to, kar je njegovega ! Ogarev zbrali vse in jim pripravili skupno počivališče tik pod vrhom Porezna. Določili so 11 avgust za slovesno posvetitev tega najvišjega mirodvora na vsej Primorski, da se tako oddolže spominu tistih. Ki so padli za zmago resnice in pravice dela. za mir in soglasje v razburkanem oceanu člove šiva. 2e od polnoči dalje so se pričele zbirati množice ljudstva iz Baške, Cerkljanske in Sorške doline. Ni še vzšlo sonce, ko je bil vrh že ves živ, na najvišji točki je že v temi zaplapolala naša zastava z zvezdo in žalnim trakom. Svečanost se je pričela ob pol desetih z žalno mašo, ki jo je na zidu pokopališča daroval za padle borce duhovnik ob asistenci dveh kaplanov. V govoru je lepo povedal o junakih, ki so padli zato, da se nikoli več ne povrne 25-letno suženjstvo in trpljenje primorskega ljudstva, da je svoboda vzšla čista in lepa kot sonce, ki je to jutro vzšlo svetlozlato izza Kamniških planin. Tu gori, na ta najvišji vrh Cerkljanskega, naj bi prišli tisti »duhovniki«, ki še kar naprej trobijo o nekem brezverstvu partizanov, da ti ne zaslužijo počivališča v posvečeni zemlji, pa bi bili videli, kako veličasten pogreb so imeli junaki Porezna. Ni ga bilo med vso tritisočglavo množico tovariša, ki bi si ne bil želel počivati prav tu poleg teh junakov, tako blizu soncu in resnici, tako daleč od mračnjaških »naukov«, ki jih oni »oznanjajo«. Pevski zbor je zapel žalostinko »Žrtvam«, nakar so ljudski govorniki v imenu ljudstva spregovorili in se poslovili od soborcev, Poveljnik krajevne NZ je lepo povedal o pomenu današnjega žalnega slavja, tovariš Štravs je v imenu podružnice SP D povedal, da je društvo prevzelo v oskrbo to najvišje pokopališče. Pozval je navzoče, naj razglasijo povsod spomin na ta dan, naj vsak obiskovalec, ki bo v prihodnje obiskal vrh Porezna, prinaša s seboj cvetko in jo položi na grobove tistih, ki so nam s svojo žrtvijo omogočili obisk, 2e več let nismo imeli dostopa na ta vrh mi — njegovi lastniki — dvoje vrst žičnih ovir ga je opletalo, trdnjave in bunkerji so bili krog in krog — zgradil jih je tujec, da bi nam ga ukradel. Ni uspel, ker smo bili odločni in pogumni in se nismo strašili žrtev. Zadonela je nato himna »Hej Slovani«, ki so jo množice skupno zapele. Prisluhnili so tem glasovom tudi duhovi Porezenskih junakov in iz svežih grobov odgovorili: »Vedeli smo da boste prišli, da boste zbrali naše kosti in jih pokopali v svobodno zemljo Porezna. Skupaj smo se borili proti tistim, ki so tod vrtali v našo zemljo in vanjo stavili —- smrt. Vi zdaj ustvarjate čudeže v novi svobodni Jugoslaviji, zato nam ni prav nič žal ker vidimo, da je naša kri zalila korenine cvetki — svobodi, ki je veličastna in lepa vzcvetela narodom Jugoslavije.« Ogarev Veličastno žalno slavje za padlimi borci na Poreznu PROGRAM B 24. avgusta Od 7 do 11: okrožni ljudski peteroboj na športnem igrišču v Ajdovščini. Ob 11; cilj zvezne vožnje motociklov in avtomobilov iz cele Slovenije, cone in A pred glavno tribuno. Vsi vozači peljejo svoja vozila v Avtopark Pr Gorici. Ob 14: kolesarske tekme: Ajdovščina—Postojna in nazaj. Ob 15: partizanski marš: Ajdovščina—Žablje—Dobravlje—Cesta—Lokavec—Ajdov ščina dvakrat (31 km). Ob 16: tekme v košarki: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Trst, Reka, Postojna. *" Vršile se bodo na športnerii igrišču v Ajdovščini. Ob 20: koncert pevskega zbora JA »Srečko Kosovel« na Titovem trgu, s sodelo vanjem baleta. Ob 20: koncert in baletni nastop ljubljanske opere na Titovem trgu. Ob 20: masovni šahovski brzoturnir v Vipavskem gradu. Ob 20: koncert tržaške godbe na stadionu. Ob 20.30: štafeta 15X400 m: Ajdovščina—Cesta—Lokavec—Ajdovščina s prw$a nimi baklami, V večernih urah razsvetljava Ajdovščine in ljudsko rajanje. 25. avgusta: Ob 5: budnica. Ob 6: zbiranje fizkulturnikov, delovnih brigad in sindikalnih skupin ob ces Vipava—Ajdovščina. Ob 8: »Parada dela«, sprevod po glavni cesti na letališče pri Ajdovščini Ob 10: govori in množično petje na letaiišču. Ob 14: fizkulturni in kulturno-prosvetni nastop na stadionu: 1. Festival narodnih plesov (Maroltova folklorna skupina.) 2. Množično petje Vseh pevskih zborov Slovenskega Primorja, 3. Nastop mladincev in mladink, 4. Orodna telovadba t [Reprezentančna vrsta.) 5. U boj! — Gregorka. 6 Različnosti. 7 Nastop vojske. 8, »Parada dela«, množična recitacija. 9, Objava izida tekem in razdelitev nagrad. Ob 16: mototekme. Ob 18: ljudsko rajanje na stadionu, letališču, na Titovem trgu, v avto-p°“ie*'* in na trgu v Šturjah. t Pojasnilo k načrtu prenočišč Številka prenočišča na tvojem kuponu ti na prenočeval. AJDOVŠČINA: Avtopodjetje Prosvetno društvo . , . * , Osnovna šola . . . > . . . Gimnazija ......... Postaja............. . . . Šturje, društveni dom .... Dijaški dom ......... Žaga Rizzato . . . « . i , Lokavec: Šola ....... i a . . Gasilski dom .. t . a a . . Cesta Sv Križ............. , . , Male Žablje.................. Plače..............■ . . . Dobravlje ......... Škrilje .......... Stomaž ...................... Ustje.............. Žapuže ..... ......... Dolga Poljana Budanje ......... Vrhpolje ......... VIPAVA: Česen Miro................ Lekan Franc, h, št 140 . „ . Lekan'Jože h št 138 . . , . Hrvatin Ljubo, h, št 90 . . . Pregelj Franc, h št. A'0 . . . Bokar Jože, h, št. 132 .... Rehman Franc, h. št 139 . , , Bajc Ivan h, št 150.......... Žvakelj Jože, h, št 141 ... . Majer Jože. h št 87 .... Grip Ivan, h, št 67.......... Čermelj, h, št. 27 , .... . Pehavec, h. št 16............ Rasper, h. št 238 . . ... . Furlan Jože, h št 19 ... . Premer Franc, h št 11 . . . . Kete Leopold, h. št. 204 . . . Šola..................... Občinska hiša . ‘. Slap . ...................... Mance ....... Lože, Grad Majer............. Šola ... .............. Planina ........... tem seznamu pove kraj kjer boš od do 0 4.501 » » 4.517 » » 4.698 » * 4.849 » » 6.350 » » 6.551 » » 6.801 » od 7.002 do » 7.193 v » 7.213 » » 7.579 » » 7.710 » » 7.731 » » 7.752 » » 7.803 ■ » » 7.833 » » 7.854 » » 7.865 » » 7.872 » » 7.883 » » 8.034 » od 8.479 do » 8.494 » 8.524 » » 8.532 » » 8.562 » » 8.5S2 » » 8.597 y> » 8.602 » » 8.605 » » 8.635 » » 8.650 » » 8.670 » » 8.690 » » 8.697 » » 8.712 » » 8.722 » » 8.742 » » 8.747 » » 9.247 » » 9.347 » » 9.377 » » 9 417 » 10 117 » » 10.217 » 4.500 4.510 4.69' 4.848 6.3^ 6.550 6-800 7,001 7.192 7.21 7.57S 7.709 7.730 7.75Ì 7.804 7.832 7.853 7,864 7.87) 7.882 8.033 8.478 8,493 8.523 8.531 8.561 8.581 8.598 8.6°1 8.604 8.634 8.649 8.669 8.689 8.696 8.711 8.721 8.74 8.746 9.246 9,346 9.376 9.4I6 10.U6 10.216 10.316 PRED ZAKLJUČKOM TITOVEGA TEKMOVANJA Festival dela v Ilirski Bistrici Preteklo nedeljo je bil o okraju Ilirska Bistrica festivai dela, na katerem so pregledali uspehe Titovega tekmovanja in se pripravili na veliko parado dela o Ajdovščini. Že v soboto se je celotna Ilirska Bistrica odela o zelenje in zastave in v večernih, urah so rudarji s prižganimi jamskimi soetiljkami napravili obhod po mestu; v nedeljo pa so v prvih jutranjih urah začeli prihajati ljudje iz vseh vasi bistriškega okraja z vozmi, na kolesih, z avtomobili in motorji, peš in na konjih, da pokažejo-, kaj so napravili v času treh mesecev tekmovanja, in da izrazijo ponovno neomajno voljo, da bodo delali, da bodo tekmovali v bodoče po dosedaj doseženih izkušnjah. V prvih dopoldanskih urah je krenil po bistriških ulicah veličasten sprevod, na čelu katerega se je pomikal simbol Osvobodilne fronte, s katerim so hoteli Bistričani izraziti, da se ljudstvo dobro zaveda, da je samo enotnost Osvobodilne fronte bistvo Osvobodilne fronte, ki je prineslo demokracijo in ljudsko oblast ter našim množicam omogočilo, da so enotne in strnjene dosegle take uspehe. Nato pa so se razvrstili nešteti simboli. Traktor, mlatilnice, stiskalnice,mlekarne, ose to je bilo v sprevodu. Ker nam stroji pomagajo, smo obdelali toliko in toliko polja več in bolje. Ker smo si dobro órganizirali mlekarsko obrt, zato je maslo o našem okraju v prosti prodaji. Močan vtis pa sta vsekakor v sprevodu napravili skupini udarnikov proge Brčko-Banoviči in skupina rudarjev iz bistriškega premogovnika. Ves ta pisani sprevod ljudi in simbolov, ki je izražal eno samo glavno stvar, uspehe prostovoljnega udarniškega dela, se je zgrnil na Titovem trgu, kjer je tajnik okrajnega odbora Osvobodilne fronte objavil rezultate tekmovali ja, nato pa je pričujočim spregovoril tajnik okrožnega odbora Osvobodilne fronte tovariš France Perovšek, ki je predvsem jasno poudaril, da je nemogoče govoriti o bodočnosti Julijske krajine, ne da bi govorili o delu in uspehih prebivalcev te dežele. Mi smo si na jasnem, da kdor ne upošteva naše volje, nam skuša vsiliti tujo voljo, in proti vsakomur, ki bi to poskušal, se bomo borili. Popoldne pa je ljudstvo okraja pokazalo delo na področju fizkulture in kulturne obnove. Vrstili so se fizkulturni nastopi, recitacijski, plesni in pevski nastopi, ki so predvsem izražali dejstvo, da se je naše ljudstvo najresneje lotilo obnove v vseh panogah družbenega udejstvovanja. Festival dela, ki je bil prvi o bistriškem okraju, bo tem ljudem ostal v trajnem, neizbrisnem spominu. k sprevoda na festivalu dela v Ilirski Bistrici: 1. rudarji so grafično prikazali uspehe svojega dela. — 2. Udarniki Vojkove brigade, junaki dela v Titovem tekmovanju. — 3. Cestarji so pokazali svoje delo na naših cestah. 4. Maslo je v prosti prodaji, to je uspeh naporov naše mlekarske zadruge. — Tovarna Tomšič s strojem za izdelavo vezanih plošč. — 6. Rudarji so s transparenti izrazili to, kar so v času litovega tekmovanja naredili KULTURA KULTURNO DELO V RODIKU . dalj časa so se Rocličani pri-: Sijali na kulturno prireditev, ki so pr ''d1.®!! v nedeljo 11. avgusta. Pri-Pou.1 ■80 llaln presenečenje. Oder so liiiw- Ì ua prostem in pred več sto iv, i?1 i6 v začetku tovariš iz okrajna d/«! Politični pregled, kjer je med .... 'i^m ljudem obrazložil sramotno Upanje naših duhovnikov, ki niso čPi!! 1 Podpisati resolucije za priklju-,-Vojske Krajine k Jugoslaviji. ed zborovski so nastopali, je tre-pj,-na splošno vse pohvaliti. Posebno ‘panje pa gre zboru iz Bazovice, čev*G vodstvom tov. Sonje Mahni-jjj e Prišel iz cone A. Pri tem zboru ruino s posebnim veseljem ugoto- viti, da je sestavljen skoraj iz same mladine. Tudi moški zbor iz Herpelje-Kozine je pod vodstvom tov. dr. Ra-|K>tca dobro zapel, pozna se mu samo premalo vaj. Igra ^Deseti brat«- pa je vse presenetila. Dobra scenerija, hitro menjavanje slik in za kmečki oder zelo dobra igra večine igralcev so bile vrline, ki jih malokje opazimo. Priporočati bi bilo le. da pred igro nekdo na kratko objasni vsebino in glavni smisel. Tudi telovadni nastop mladink je bil dober. Vsa prireditev je pokazala, da so vsi sodelujoči vložili v delo mnogo truda in da se s pridnim delom dajo doseči lepi uspehi. Jože Udovič: JUTRANJICA Skale, gmajna, trnjev grm, vse ožgano kot jaz sam, križev pot, krvav in strm. Jutro, daj moči nogam! Daj moči očem sanjavim, da bi videle vse več, blagoslov rokam krvavim, ki razpenja jih trpeč, ranjen človek v nemi jezi sredi žalostne planjave. Globlje, vse do zemlje sezi in odkrij si poti prave! Šipka jagoda rdečo v vetru puste, mrzle zime — kakor rana, vsa skeleča, kot spomin na bolečine. PEVSKI zbor jugoslovanske armade »SREČKO KOSOVEL« PRIDE V AJDOVŠČINO ra(ja , Priliki delovne manifestacije »Pa-i*nesl a* kier k° Primursha slavnostno Polet 3 ustvar)al"° »ilo gospodarskega 'Svet b ^ sv°ji obnovi, kjer bo prepričala v skj aa° si zamišlja svojo bodočnost, bo ludi °uPU umetniškega sporeda nastopil Ufil °,4 »Srečko Kosovel«. Zbor * i 'n vseobče priznanje je dosegel državi • v Jugoslaviji, temveč v vseh nastop 11ILvsch drugih mestih, kjerkoli je | Pa‘‘ Tako je presenetil Francijo in I Belgijo in se od tam vrnil v domovino občudovan. Umetniška višina in izbran spored, kakovost zbora je nenadkriljiva. Nikdar še ni katerikoli vojaški zbor zapustil tak silen utis v muzikalnem svetu Evrope kot »Srečko Kosovel« ter s tem ponovno potrdil višino naše kulture in svetu pokazal, da se je armada, ki je pet let vztrajala v osvobodilnem boju, borila za svobodo naroda, za njegovo kulturo. Ljudska armada Jugoslavije je ar- A že vre iz prsi črnih njemu, ki po zemlji rije, že mu iz obrazu sije, rosa je v očeh srebrnih. Vstani in poljubi kamen, vstani in tesno se strni, sebi svojo zemljo vrni! Noč bo dan in kri bo plamen. mada zdravih novih ljudi, ponos vseh narodov Jugoslavije, porok miru in vsesplošnega napredka. Kosovelovci, borci pozdravljeni doma na Primorskem. FlZKULTURA NAJVEČJE FIZKULTURNE TEKME V AJDOVŠČINI 24. IN 25. AVGUSTA Tekmovanja, ki se bodo vršila v dneh 24. in 25. avgusta 1946. v okviru »Parade dela« bodo po številu tekmovalcev, kakor tudi po kvalitetni vrednosti nastopajočih, največja tekmovanja, kar jih je sploh kdaj bilo v Julijski Krajini. Prijavljene ekipe tekmovalcev iz vse Jugoslavije in Julijske krajine nam garantirajo eno največjih tekmovanj, kar jih je sploh bilo v letošnjem letu, Prvič v času po vojni se zbirajo danes tekmovalne ekipe v Ajdovščini iz vseh krajev naše domovine iz prestolnice Jugoslavije Beograda, iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Celja. Sarajeva, Reke, Postojne, Trsta, Tržiča, Gorice itd. * Različna tekmovanja po številu 8 nam bodo pokazala sposobnosti vseh naših fiz-kulturnikov, pokazala nam bodo borbenost primorskega ljudstva za njegove osnovne pravice in zahtevo za priključitev k FLR Jugoslaviji. Poglejmo si nekaj tekmovanj in tekmovalcev. V partizanskem maršu je dosedaj prijavljenih okoli 100 tekmovalcev in to po večini tekmovalcev iz Julijske krajine in tekmovalcev JA. Tekmovalci so po večini v tej disciplini vsi začetniki, so pa to sami stari partizani, kurirji, ki so v času borbe neštetokrat napravili še veliko več poti, kot je današnji partizanski marš. Pot partizanskega marša gre iz Ajdovščine po Vipavski dolini proti Gorici, pri. Žabljah se obrne proti Dobravljam odkoder se vzpne proti Čavnu in gre ob njegovem vznožju po krajih, kjer so se vršile partizanske borbe skozi Skrilje, Sv. Tomaž, Lokovec in proti Ajdovščini. To progo bodo tekmovalci pretekli dvakrat in meri 31 km. Kolesarske tekme: V tej disciplini bodo gotovo največie borbe med dirkači iz Zagreba, po številu 30, ki so že prispeli v Ajdovščino, dirkači iz Trsta in Ljubljane Vseh tekmovalcev za skupino športnih koles na prodi 75 km je dosedaj prijavljenih preko 50. Vsekakor pa bo tudi zanimiva borba med moškimi v turnih kolesih in ženskami na progi 25 km in 12 km. Tekme v košarki: Tekmovanja v košarki bodo gotovo ena najzanimivejših tekmovanj kar jih je sploh bilo v letošnji sezoni. Saj se v Ajdovščini že zbirajo najboljša moštva in to: CDJA »Partizan«, Gorica, Trst, Svoboda — Ljubljana, najboljše moštvo iz Reke, KNOJ, Tržič, Mladost — Zagreb, Armija — Ljubljana in Postojna Tekme se bodo vršile na dveh igriščih v dveh skupinah po cup sistemu, in sicer popoldne ob 16. uri, finale zmagovalcev pa bo zvečer ob 21. uri. Motociklistične tekme: V Ajdovščino so že prispeli najboljši tekmovalci iz vseh krajev Gotovo bodo te tekme najzanimivejši del programa, saj nam to potrjuje prisotnost tekmovalcev kot n. pr.: Jazbec Vekoslav, Šnjarič Mika, Zemljak Emil, Schildhabel Anton, Vu-keluč Ivan, Jakšič Ivan. vsi iz Zagreba, major Hlebov in Parič Mate JA, Vidmar Stane, Puhar Franc, Mrak Vinko vsi Ljubljana, Kovačič, Trst itd Vseh tekmovalcev iz Zagreba je 55, nadalje tekmovalci iz Beograda. Ljubljane. Reke. Trsta in Ajdovščine. Proga je ena najzanimivejših prog, ki so bile trasirane v zadnjem času 6 km proge ie ravna cesta asfalt, 7 km je vzpona na 300 m z 60 zavoji, nato pa 6 km polagoma klanec. Celokupna dolžina proge znaša 19 km, in sicer bodo startali motorii turni na progi 3 runde, športni motorji pa 4 runde. Poleg omenjenih tekmovanj se bodo vršila tekmovanja tudi v ljudskem peteroboju in v šahovskem brzoturnirju, ter v štafeti 15X400 m. Prisotnost najboljših tekmovalcev jn tekmovalnih ekip iz Jugoslavije in Julijske krajine nam garantira naivečia fizkul-turna tekmovanja, ki se bodo v/šila v Ajdovščini dne 24. in 25. avgusta ob priliki »Parade dela«. Prepričani smo. da bodo te tekme utrdile in povezale bratstvo vseh Jugoslovanskih narodov v skupni tekmovalni borbi in razširile množični polet naše fizkulture. ki je obramba in moč Jugoslovanskih narodov v borbi za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji. ZAKLJUČEK NOGOMETNEGA PRVENSTVA V VZHODNO-PRIMORSKEM OKROŽJU Nogometno prvenstvo v Vzhodnem Primorskem okrožju je zaključeno. V nedeljo sta bili odigrani zadnji tekmi med FD Postojno in FD Ajdovščino ter FD Tolminom in FD Rudarjem iz Idrije, ki sicer nista odločali o prvaku, saj je FD Postojna doseglo že v prejšnjem kolu dovolj točk ter si s tem osiguralo 1. mesto v tabeli. Tako bo v bodočem nogometnem prvenstvu Slovenije zastopan tudi prvak iz Slovenskega Primorja, kjer bo najresnejši konkurent ostalim »ligašem«. Moštvo FD Postojna ni v celotnem tekmovanju izgubilo niti ene tekme in je imelo edinega resnega nasprotnika v FD Ajdovščini. Moštvo Postojne razpolaga z odličnimi igralci, je dobro vigrano in je tehnično na višini. Edini pomislek je vprašanje vratarja, ki je nekoliko nesiguren ter je priporočati vodstvu društva, da bi še to kritično mesto zamašilo. Našemu prvaku želimo v novem tekmovanju kar največ uspeha. Fizkulturno društvo Tolmin, ki je zasedlo drugo mesto v tekmovanju, je homogeno moštvo z dobro kondicijo, vendar je pa opaziti, da je v moštvu nekaj še starih moči. Ko bo društvo dobilo mladino, je pričakovati, da bo v bodočem tekmovanju trd oreh ostalim društvom. Velika ovira je za društvo ta, da ne razpolaga z igriščem in se bo moralo tudi tu potrebno pokre-niti, da se društvu zagotovi delovanje na športnem polju. FD Ajdovščina je bilo v tem tek-’ movanju nesrečno. Društvo razpolaga z mladimi, ambicioznimi igralci, pokazalo je veliko volje in elana, pomanjkljivost je pa v tem, da društvo ne razpolaga s trenerjem. Kakor omenjeno, je društvo dalo dve najboljši nogometni tekmi v tem prvenstvu in 'to prav proti prvaku Vzhodnoprimorske-ga okrožja FD Postojni. FD Rudar iz Idrije je najmlajše moštvo, ki je bilo zastopano v nogometu, je pa pokazalo odličen začetek ter se pričakuje, da bo v bodoče najlepše zastopano v bodočih prvenstvih. Moštvo je disciplinirano ter potrebuje dobrega trenerja. FD POSTOJNA : FD AJDOVŠČINA 2:2 (1:0) V Postojni je bila v nedeljo odigrana zadnja prvenstvena nogometna tekma med gornjima društvoma. Zanimanje ža to tekmo je bilo ogromno, saj se je zbralo okoli 2000 gledalcev, ki so z napetostjo sledili poteku igre. Postojnčani so se za to tekmo še posebno pripravili. Hoteli so na svojih tleh dokazati, da so v prvem ječanju v Ajdovščini Ajdovci le nekako srečno izvlekli 2:2. Postojna je zahtevala dobrega sodnika in je po sporazumu z FD Ajdovščino bil delegiran sodnik tov. Sardinšček. Že takoj, ob začetku je bilo opaziti, da bo tekma zanimiva in napeta. FD Postojna je takrat zares naletelo na odpor in veliki sreči se imajo zahvaliti. da se rezultat ni glasil z večjo razliko v golih. Ajdovščani so bili večji del igre v premoči, toda strelci niso imeli sreče. Igra je valovila iz polja v polje- V obeh moštvih je bilo veliko elana ter Se je vsak čas pričakoval zgoditek. V 29. minuti se je Postojnčanom posrečil nenavaden prodor in so prvi dosegli vodstvo. Ajdovščani niso popustili ter še povečali pritisk, toda realizatorja ni bilo. Z 1:0 sta moštvi šli na oddih'. Po odmoru so zopet prevzeli Ajdovci igro v svojo roko. S hitrimi prodori po krilih jim je tudi uspelo, da so v 16. minuti zravnali na 1 : 1. V tem delu igre so se odlično pokazali krilci obeh moštev, 'posebno pa solidna obramba Ajdovščine, ki niti za trenutek ni popustila. Nekako v 30. minuti velika gneča pred vrati Ajdovščine. Postojna je tudi tokrat izkoristila priliko ter je po srednjem napadalcu neubranljivo povečala rezultat na 2 :1. Nekaj smiselnih kombinacij in naletov Ajdovcev je skoro prisililo vratarja Postojnčanov na kapitulacijo. Do kraja tekme je bila premoč enih in drugih, vendar je izglodalo, da se rezultat ne bo izpremenil. V zadnji minuti je desno krilo Ajdovcev iz solo akcije izravnalo rezultat na 2:2. POSTOJNSKA MLADINA Odkar pomni naš mladi rod, se je mnogo in še preveč govorilo o medsebojni ljubezni in o pomoči. Bile so besede, nikjer pa dokazanih dejstev. Iz omotičnih in nezdravih sanj nas je prebudil v resnično življenje osvo-_ bodilni boj. Resnica je ostala in ni je sile, ki bi nam jo iztrgala. Pred resnico nimamo kaj skrili. Ali bi hoteli skriti pepel in ruševine, ali bi hoteli skriti sami sebi svoje potrebe? Ne, ni tako! Delo nam je postalo dolžnost, ki jo živo čuti" izmučena, vendar gospodarsko vstajajoča Primorska. Vse v nas kliče: delo. delo in zopet delo! To bo reševalo narod in ne prazne obljube, ne kritično gledanje reakcionarnih tipov, ki stojijo daleč vstran, medtem ko pojejo lopate in krampi v dobrobit nas vseh. Pri pravem odnosu do dela najdemo postojnsko mladino, katera udarniško pomaga pri popravljanju asfaltirane ceste Postojna—Razdrto. — Okrajna ZMJK je v posameznih vaseh orga- NA UDARNIŠKEM DELU nizirala skupine mladine, od katerih vsaka pomaga po tri dni. Do sedaj so delale skupine iž 23 vasi, katere so skupno- napravile 1014 ur, vrednost izvršenega dela pa znaša 28.000 lir. To delo je opravilo v 7 dnevih 144 mladincev in mladink. Dne 6. avgusta so celo prekoračili normo za 15%. ko so nakopali in premetali 70 m3 kamenja in zemlje, 10 od teh pa je pomagalo pri asfaltiranju ceste, katero so popravili na dolžini 120 m. Tako podpisujemo menice naše svobode, napredka in razvoja. Kapital teh menic je tako varno naložen v našo zemljo, da nam ga ne bo nobena diplomacija več | ukradla. Vse bomo imeli le mi, obresti in glavnico. To si zapomnite posebno oni, ki se bojite umazati z udarniškim delom roke. Ko bomo zaključili naš račun, ko bomo pregledovali v svobodi svoje uspehe, tedaj bo ljudstvo zahtevalo čist račun. Nihče ne more od skupnosti sprejemati, če ji ne daje! S ceste Trst-Ljubljana nam pišejo Brezovica. Drugi mladinci in mladinke! Pred kratkim je bila ustanovljena Primorska delovna brigada, ki se imenuje »Tržaška delovna brigada»:. V tej brigadi se nahajajo tovariši iz vse Primorske, nekaj nas je tudi iz našega bistriškega okraja. Prišli smo gradit novo cesto Trst—Ljubljana, ki je za nas velikega gospodarskega in političnega pomena. Prišli smo semkaj največ zato, da pokažemo vsemu svetu, posebno pa onim, ki so nas hoteli prodati, kakor leta 1918, da ne pripoznamo nobene druge rešitve nego priključitev Primorske k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Vsi delamo z veliko vnemo in smo bili za to pohvaljeni od. samega mi-J nistra za gradnje. Naša brigada je 1 proglašena za najboljšo izmed vseh, ki delujejo na ljubljanskem področju. Delamo dnevno 6 ur. Ostali čas izrabimo, da se politično in kulturno izgrajujemo. Bliža se daii, ko se bo končno odločila naša usoda. Jugoslovanska delegacija v Parizu bo ponovno predložila pred mirovno konferenco zahtevo vsega Primorskega ljudstva, to je priključitev k Jugoslaviji. Ta delegacija bo še enkrat pokazala vsemu svetu, da mi hočemo živeti samo v Titovi Jugoslaviji. Saj se je zavedno primorsko ljudstvo borilo za to celih 25 let, za to so padali naši najboljši sinovi in za to smo se mi danes zbrali v delovne brigade! Vse za našo domovino! Markovič Dana, 2. četa Tržaške- delovne brigade Tublje nam lahko služijo za vzor Kakor smo že pred časom poročali, so si v Tubljah sami napeljali elektriko. Kljub vsemu prostovoljnemu delu pa so posamezniki vendar morali precej prispevati za material. Ker nekateri revnejši tega niso mogli, so se zato Tubeljčani odločili, da jim bodo pomagali. Priredili so prireditev s plesom in čisti dobiček so namenili za plačilo materiala tistim, ki tega sami ne zmorejo. Tako bodo napeljali elektriko v hišo tov. Marije Kastelc, ki je sama, ker je vse svojce izgubila v narodno osvobodilni vojni. Tako bodo Tubeljčani čisti doprinos plesa porabili v podporo prizadetim in s tem svojim dejanjem dokazali, kako globoka je v njih zavest, da le s skupnim delom in medséboj-no pomočjo lahko gradimo sebi in svojim lepše dni. V TOLMINSKEM OKRAJU Z UDARNIŠKIM DELOM OBNAVLJAJO 0 delu in življenju v naši vasi Pečine v tolminskem okraju zelo malo pišemo in govorimo, tako da bodo morda ug^ateri mislili, da se pri nas nič ne dela za obnovo naše domovine, da vsi spimo, ne da bi tudi v nas zadihal novi duh. A ni tako z nami!.Tudi pri nas delamo in to udarniško. Saj je prav zanimivo pogledati, ko se zbiramo k udarniškemu delu. In to ne samo mladina, ampak vsi, prav vsi se ga udeležujemo. Od pionirja do Stare mamice prihajamo na delo. Stare mamice prihajajo, na delo z vedrim obličjem. Vzgled so vsem ostalim, saj one pose^io dobro vedo, koliko je vredna svoboda, za katero so njihovi sinovi darovali svoja mlada življenja. Vse je navdušeno ob pogledu na 76-letno Nežo in 54-letno Lojzo, ki korakata na čelu te delovne čete z zastavami. Vsi poprimemo za delo z zavestjo, da delamo za skupnost, da delamo za obnovitev svoje porušene domovine. Pri delu se je posebno izkazala mladina, ki je samo pri košnji opravila že 100 udarniških ur. Košnja in žetev nas je tudi nekofiko zaustavila pri delu za obnovitev hiše, ki smo si zadali v tekmovalni načrt, da jo bomo obnovili. Sami smo svojo domovino osvobodili, sami jo bomo obnovili in sami jo hočemo vladati! UDARNIŠKA NEDELJA V SPODNJEM L0K0VGU Le redke vasi so bile tako srečne, da so ostale v vojni vihri nepoškodovane. Fašistični okupator ni prizanašal, tudi Lokavec je pretrpel izgube. Domača mladina ' in grgarski okrajni aktivisti so pričeli z delom. Od jutra do mraka se je zagrizla ustvarjalnost med razdejahje in posledica — očiščene so bile ruševine dveh požganih hiš. Iz presejanega materiala aa pripravili 4 m3 kamenja za zidavo, očiščeno je bilo 60 m2 prostornine med hišnim zidovjem. Vse to je bilo storjeno z zavestjo, da smo dolžni pomagati vsem prizadetim, udarniško bomo delali, dokler ne vstane poslednje porušeno poslopje! Ko bo to uspelo nam delovnim ljudem, bo naše delo končano — potem se drugo delo prične — delo za obče blagostanje. USPEŠNI REZULTATI MLADINSKE DELOVNE BRIGADE »SREČKA KOSOVELA« Kakor vse ostale mladinske delov-le brigade, prav tako se je lotila nnožičnega tekmovanja mladinska lelovna brigada »Srečka Kosovela«. Mladina sama je na več primerih >rekoračila delovno normo. V teku !0 dni smo naložili, izložili ali od-netali 1513 m3 gramoza, 209 m3 miv-;e, 331 m3 raznega materiala ter z okami odmetali 87 m3 debelega ka-nenja. Naložili iu prepeljali v da-javo 200 m 180 vagončkov, naložili 10 velikih vagonov, in to večji del z okami. Izkopali jarek za polaganje odne cevi, dolg 160 m, širok 1 m n globok 1.60 m. V tem jarku smo ; ročnim vrtalom izvrtali tri luknje a miniranje; odmetali iz jarka nad Kilovico materiala z rokami. Kopali ;mo v živo skalo s krampi ali z že-eznimi drogovi. Izruvali smo štiri »rove štore pri kopanju jarka. Dva nladinca in dve mladinki so stalno laposleni pri mešanju betona kot lontrolni organi. Pri delu so se naj-»Ij izkazali sledeči tovariši: Marija detlika, Dorica Cernelj, Lenka Mož-jah, Slavo Makarovič, Francka Jero- nici, Rada Kodelja, Danila Zgonik, Ivanka Bizjak, Milka Batič, Vida Uršič, Rudolf Šuštaršič, Anica Kosovel, Fani Leban, Erna Car, Mara Rokov-šek, Slobodan Koren, Jože Čuk, Milka Kranc, Anica Črneli, Ivan Armali, Marija Dekleva in Erna Humar. Ti mladinci ali mladinke so vnesli predvsem tekmovanje med četami in posamezniki. V svoji sredi imamo dramatski in pevski krožek in smo priredili dva pestra programa: enega v Prestranku in drugega v Opatiji. Tekmovanje je zajelo vsestransko gibanje brigade. Tako so na primer tri mladinke v štirih minutah naložile vagonček gramoza; šest mladink je v 20 minutah razložilo vagon gramoza. Vsi inženirji in delovodje od strani železnice priznavajo mladinsko brigado kot najboljšo in se. čudijo tako ogromnim rezultatom dela pridne mladine. Z nekakim naivnim začudenjem gledajo na nas, da zaostajajo oni s svojimi plačanimi delavci pri rezultatih dela za nedoraslo mladino. Kleindienst Vester Marsikaj lepega in za nadaljnji razvoj vsakega posameznega je naša mladina pridobila pri sodelovanju gradnje Mladinske proge Brčko—Banoviči. Predvsem smo pa. opazili pri tej mladini povezanost in disciplino pri skupnem nastopu. Ko je ta mlada udarniška četa zvedela, da bo udarniška nedelja, ni dolgo premišljala, pač pa je takoj sklenila skupno se udeležiti prostovoljnega dela. Tako smo minulo nedeljo z odkritim veseljem opazovali nastop t^ mladine, kako je prikorakala z zastavo na.prostovoljno delo. POČITNIŠKA KOLONIJA PIONIRJEV V OCIZLI Otroci, vsi v modrih hlačkah, skačejo veselo po' prostranem šolskem dvorišču v Očizli in so veseli življenja. So to otroci iz herpeljskega okr. in Furlanije, ki so še pred enim letom sami doživljali grozodejstva fašističnih banditov vseh vrst, in so jim starši in bratje bili odpeljani v internacijo in zapore, njih domovi pa požgani. Mnogi med njimi so vojne sirote. Tem otrokom je naša oblast preskrbela mesec dni prijetnega, zdravega življenja, da se okrepe na telesu in duhu. V higieničnih prostorih se ob obilni in zdravi hrani pod stalnim nadzorstvom zdravnika in svojih vzgojiteljev počutijo kot doma. Veselje in zdravje sije iz njih in mala Netka je zaupala vzgojiteljici, da se Lov na divje prašiče Več krajevnih odborov okraja Ilirska Bistrica je zaprosilo pomoč zaradi ogromne škode, ki jo povzročajo na polju divji prašiči. Izvršili odbor se je takoj obrnil na združenje lovcev v okraju, ki se je s pravo lovsko strastjo odzval pozivu ter organiziral brakado na te mrcine. Disciplinirano se je zbral, kot kaže slika, v Dolenjskem potoku udarniški oddelek lovcev. Razveseljivo je dejstvo, da je bila točnost popolna, pa tudi brakada sama je pokazala najstrožjo discipliniranost. Lov na divje prašiče je povsem slučajnega značaja; zverine nimajo povsem stalnega bivališča, ampak prihajajo iz kraja v kraj. Vendar pa se je naši lovski družini posrečilo odstreliti enega teh prašičev. To je povzročilo silno veselje, ki mu ni bilo konca, pa saj je to povsem naravno: še nikoli v življenju primorskega naroda se ni dogodilo, da bi domači lovci, brez tujih zajedalcev, sami in prav sami, svobodno zadeli puške na rame in šli na mrjasca. Saj je bil tak lov rezerviran za višjo gospodo. Za poganjače so se prostovoljno priglasili nekateri vaščani, pa tudi naša' okrajna zaščita se je udeležila lova. Razveseljiva in vse pohvale vred- bo takrat, ko bo treba iti domov, skrila in ostala še naprej. Naši mali pionirčki pridno pišejo v svoj stenčas. Tu vidimo risbe naših partizanov.in peterokrake zvezde, zastave, svojo kolonijo in celo vrabčke, ki so. se s temi malimi popolnoma sprijateljili. Na stenčasu je tudi sli- ka tov. Kardelja in maršala Tita i zemljevidom Primorske in z začrtanimi krivičnimi mejami. Pripravljajo se tudi na zaključno kulturno prireditev. Po večerji pa zaplešejo še Titovo kolo in vsa okolica je polna njihovega petja. Tako skrbi naša ljudska oblast za naše najmlajše, ki jim je barbarski fašizem zagrenil njihovo mladost. PROSTOVOLJNO DELO V KANOMLJI Minulo nedeljo se je ponovno zbralo okrog 60 ljudi v naši vasi ter v Srednji Kanomlji, kateri so se udeležili prostovoljnega dela. Da se zagotovi neovirano delo pri načrtni obnovi, se je pripravilo in presejalo 18 kub. metrov prodnega peska. Čistil se je tudi vodovod, pospravljala se je bodeča žica, ki je bila v na-potje pri obdelavi zemlje. Tudi 12 mladink v Srednji Kanomlji je zopet zgrabilo za kramp in lopato ter v kratkem času očistilo 12 kub. metrmj ruševin. Tudi prosvetna organizacija skrbi za splošno obnovo knjižnice, katero s° 4 mladinke minulo nedeljo uredile. S tem so številni zavedni člani SIA6 in ZMJK pokazali, da hočejo z delo® svojih rok nadaljevati borbo do končne zmage naše gospodarske obnove ter s tem delom manifestirati za našo združitev s Titovo Jugoslavijo. na je samoiniciativnost naše ljudske oblasti, ki je brez oklevanja izvršila to nujno zadevo in prihranila s tem ljudstvu precejšen del pridelkov. Za lovce pa zadeva s tem še ni končana. Formirali so se sedaj oddelki, ki čakajo v pripravljenosti povelja ljudske oblasti, da takoj udarijo po tej tako škodljivi mrcini, ki je bila še pred 20 leti tukaj skoraj nepoznana, je pa sedaj že tako razširjena, da grozi pokončati velik del njiv, posebno onih, posejanih s koruzo, ako lovci prav pošteno ne udarijo nanjo. PROSTOVOLJNO DELO MLADINSKE ČETE, KI SE JE VRNILA IZ BRČKEGA Kakor bi mignil, je bila stara hladilnica porušena, iz katere se je pripravilo več tisoč opeke, ki bo služila novi mizarski delavnici. Naslednji dan se je vsa udarniška četa teh zagorelih mladincev odpravila na prostovoljno delo pri obnovi partizanske vasi Vojsko, kjer hočejo tudi oni doprinesti svoj delež k obnovi te marsikateremu partizanu poznane gorske vasice. Iz gornjega je razvidno, da hoče mladina še nadalje sodelovati v naši borbi za gospodarsko obnovo. Ferdo Vidmar. Tako je šel gradbeni material na Grahovo iz roke v roko Obvestilo Na Loškem gradu pri Vipavi je naša ljudska oblast pripravila nov0 kmetijsko gospodinjsko šolo za rrl' morsko. Naši ženi, ki mora poleš vzgoje otroka razpolagati tudi z dobrinami, ki so za človekov obst°l potrebne, in tudi v veliki meri P0" magati pri proizvodnji, to je pri 00 delovanju polja, živinoreji, kletarstva sadjarstvu, njej je nujno, da se o ten stvareh pouči. Samo kmetica, ki h0 razumela v celoti svojo nalogo, jo znala tudi prav vršiti. Poleg tega Pa je važno, da bo z načrtnim ravnanjein neprestano dvigala proizvodnjo. Novo otvorjena kmetijsko-gosp0" dinjska šola ima nalogo, da o vsen nalogah naše kmečke žene pouči. Naša žena, ki je bila doslej kruto zapostavljena in izkoriščana, je daO°s enakovreden borec boljšega življenj® delovnega ljudstva, zato mora tu° ona znati smotrneje ravnati z zaupa' nimi dobrinami ter stremeti za ten1' da z manjšim trudom, toda uspešne! in boljše dela ter da še skrbneje PaZ na vzgojo našega mladega rodu- Na kmetijsko-gospodinjskil šoli^ ^ Ložah se bo v najkrajšem času price. kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki na’ j napravi prve korake ,v pomoči nas1® j ženam. — Prijave za tečaj se spre)6 majo do 11. t. m., in jih je treba ®a sloviti na vodstvo kmetijsko-gosP°, dinjskega tečaja v Ložah. V prijave je treba navesti rojstne podatke, Lra^ bivanja in priložiti prtrdilo KNO ' da ima priglašena volivno pravico. Opozorilo Ker se na več sektorjih na asfaltnih cestah Slovenskega Primorja vrše večja popravila asfaltnega cestišča, opozarja Uprava cest pri PPNOO za Slovensko Primorje, da se morajo vsi uporabniki asfaltnih cest strogo držati navodil cestnih organov in absolutno upoštevati mednarodne zaščitne znake. Vsi sektorji cestišč, ki še niso dovolj utrjeni za promet, so zavarovani z mednarodnimi zaščitnimi znaki, kjer pa zaradi obsežnosti dela sektorjev teh znakov primanjkuje, so zavarovani z drugimi predmeti. Ker vsak dohod na zavarovane in še ne utrjene sektorje cestišča povzroči lahko ogromno škodo narodnemu gospodarstvu, je izdala Uprava cest PPNOO nalog vsem cestnim organom, da strogo pazijo na vsak tak prestopek, ki se bo kaznoval po kazenskem zakonu. Vsi uporabniki asfaltnih cestišč naj se zavedajo, da Uprava cest pri PPNOO dela z vsemi silami na tem, da se vse cestno omrežje na Slovenskem Primorju čimprej vzpostavi v dobro stanje, kar ho v korist posameznikom kakor tudi celokupnemu narodnemu gospodarstvu. Zato se ponovno pozivajo vsi uporabniki asfaltnih cestišč, da se strogo drže navodil cestnih organov in tako pripomorejo k čim hitrejši obnovi cestnega omrežja. Izgubil sem osebno izkaznico na ime Gerì Franc iz Divače št. 52, okraj Herpelje-Kozina, od leta 1946, in jo s tem proglašam za neveljavno. Tovarišici Slivar Rozaliji, roj. 28. avgusta 1906 v Trstu, je bila ukradena denarnica z osebno izkaznico in drugimi dokumenti. S tem preklicujemo osebno izkaznico in jo proglašamo za neveljavno. DOZ Državni zavarovalni zavod je zavarovalnica vseh jugoslovanskih narodov DOZ ZAVARUJE: DOMAČE GOSPODARSTVO: proti požaru in vlomski tatvini, živino proti poginu in zasilnemu zakolu, posevke proti škodam po toči; DELAVNICE IN TRGOVINE: proti požaru, vlomu in razbitju stekla; INDUSTRIJO: proti požaru, poškodbi strojev, zakoniti dolžnosti jamstva, vlomu v blagajne, chomage, škodam pri prevozu blaga, škodam na prevoznih sredstvih itd. Vso javno imovino se mora zavarovati pri DOZ-uI DOZ je največja zavarovalnica privatne imovine v Jugoslaviji! DOZ ZDRUŽUJE sledeče bivše zavarovalnice: Dunav-Con* cordia, Elementar, Zedinjena zavarovalnica, Sava, Assicurazioni Generali, Croatia, Jadranska zavarovalna družba (Riunione Adriatica di Sicurtà), Zadružno zavarovanje, Feniks, Zavarovalni zavod Slovenije (bivša Vzajemna zavarovalnica), Drava, Ljudska samopomoč. DOZ ima podružnico za Primorsko v AJDOVŠČINI, Gregorčičeva 32. — Zastopniki DOZ-a so v vseh večjih krajih Primorske. Objave, inserati in oglasi v »Primorski borbi« se priobčujejo samo ** podlagi predhodno plačanih taks. To sporočamo vsem tistim, ki so doslej, poslali kakršne koli osmrtnice, objave in podobno, pa jih nismo vsled tega, ker ni bila objava vnaprej plačana. Cenik za objavo je na vpogl® v upravi »Primorske borbe«. »Primorska borba« izhaja tedensk« % Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.