SKUPŠČINA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV
Razprave ni bilo
Ne pohvale, ne kritike - Klub bo še bolj pomagal samoupravljalcem pri uveljavljanju zakona o združenem delu
Tretja seja skupščine beži-grajskega kluba samouprav-Ijavcev je pokazala, s kakšnimi težavami se sooča razvijanje samoupravnih odnosov celo tam kjer naj bi prišla razprava najboi| do izraza. V ktubu sa-moupravljavcev naj bi se de-lovni Ijudje izobraževali, soo-čali medsebojne interese in v diskusijah razčiščevali sporna mnenja. Zavzemamo se. da bi delavec oziroma delegat ak-tivno sodeloval povsod, kjerse oblikuje določena politika- Za-to je na skupščini toliko bolj bodlo v oči dejstvo, da na pre-brana poročila ni sledila niti beseda pohvale. kritike ali opažanj iz vrst delegatov. Mor-da je tega kriva že večkrat kriti-zirana praksa predsedujočih raznih sej, ki pod izgovorom prekratkega časa ne dovolijo razprave za vsako točko dnev-nega reda posebej, ampak predlagajo delegatom skupno razpravo za vsa poročila. Kako tahko delegati razpravljajo o Štirih ali petih poročilih naen-krat, je seveda vprašanje. ki je še bolj pereče zaradi različne izobrazbene strukture delega-tov in kupa materialov, ki ležijo pred njimi. Že večkrat smo poudarili, da je bežigrajski klub samoupravljavcev med najbolj aktivnimi v Sloveniji in da lahko na sadovih svojega dela gradi že vnaprej. zato mu tako pripravljena skupščina, ki naj zadosti le formalnim za-htevam, nikakor ne krepi ugleda.
2 delom v preteklem ob-dobju so v klubu zadovoljni, vendar morajo opraviti še več nalog v krajevnih skupnostih in več storiti za izmenjavo iz-kušenj v delegatski bazi. Več pomoči morajo nuditi tudi sa-moupravljavcem pri uresniče-vanju določil zakona o združe-nem delu. Vso pozornost za-služi usmerjeno izobraževanje in razčiŠČevanje spornjh vpra-šanj. saj mora klub vplivati na izbor predavateljev. Svoje na-loge mora sproti preverjati in sodelovati z družbenopolitič-nimi organizacijami v občini. Kot oblike izobraževanja so or-ganizirali predavanja in okro-gle mize. vendar je bil odziv nekatenh podpisnikov samo-upravnega sporazuma o usta-novitvi kluba samouprav-Ijavcev izredno slab. Tako so 4 seminarji propadli zaradi pre-majhne udeležbe.
K!ub naj ne bo servis delav-ske univerze, ampak naj boor-
ganizirano soočanje interesov in izmenjava izkušenj delovnih Ijudi s konkretnim izobraieva-njem, so že večkrat poudarile občinske družbenopolitične organizacije. Družbenopolitič-no izobraževanje temetji na konkretnih potrebah samou-pravljanja; razviti humane de-lovne odnose. osvoboditi člo-veka in njegovo delo je tudi eden od ciljev izobraževanja delovnih Ijudi.
Za dejavnost kluba samou-pravljavcev bodo dajali delovni Ijudje v naši občini 0,5 promila od neto osebnih dohodkov. Koliko je klub potrošil sredstev za različne oblike izobraževa-nja v preteklem obdobju, je ostala neznanka, saj o tem na skupščini delegatom niso po-ročali, zanimivo pa bi bilo tudi vedeti. koliko je od vseh sred-stev potrošita delavska uni-verza.
Klub je v preteklem obdobju organiziral 87 različnih oblik izobraževanja, katerih se je udeiežilo 2100 samouprav-Ijavcev v obČini, zato si želimo, da se bo ta številka v letu 1978 še povečala.
D. BESEDNJAK