Začetki sodobnega časnikarstva se pojavijo kmalu po uvedbi tiska v 2. pol. XV. stol. Izdajati so začeli namreč letake, ki so poročali o novicah, n. pr. o tur ških bojih, o protestantovskih zahtevah, o tridentin- skem cerkvenem zboru, o prirodnih dogodkih, o pri kaznih na nebu, o repaticah, potresih itd. Na Dunaju se je več tiskarjev bavilo z izdajanjem takih letakov, v Gradcu Jurij Widmanstetter, v Ljubljani pa Hans Mannel. Mannelove tiskovine je objavil dr. Frid. Ahn v »Mittheilungen des osterreichischen Vereines fiir Bibliotheksvvesen« 1. 1890.1 Redno časopisje pa je za čelo pozneje izhajati, n. pr. v Antvverpnu 1605., na Angleškem 1622., na Francoskem 1631., na Nemškem 1626. (Magdeburger Zeitung), v Genovi 1648. Kaj pa v Ljubljani? že Avgust Dimitz2 je 1. 1859. opozoril, da je v Ljub ljani 1. 1708. izhajal list, katerega 2 popolna in en nepopoln izvod je našel v knjižnici »Zgodovinskega društva« v Ljubljani. Naslov listu je bil: VVbchent- liche Ordinari — und Extraordinari — Zeitungen von Wien und unterschidlichen Orthen. Gedruckt und ver- 1 MMK, 1902, 71. 2 MHK, 1859, 70. VIKTOH STESKA legt in der fiirstl. Haubt-Stadt Lavbach durch Johann Georgen Mayr, einer Lobl. Landschaft in Krain Buch- drucker und Handlern. List ima obliko male 4° in je natisnjen na slabem papirju s precej velikimi črkami. Prva številka je da tirana s 30. januarjem 1708, druga s 13. februarjem 1708; prva prinaša novice od 21.—25. januarja, dru ga pa od 4.—8. februarja; tretja nepopolna pa je da tirana z 21. marcem 1708 in ima nekoliko drugačen naslov: WochentIiche Ordinari - Zeitungen oder Ex- tract - Schreiben von unterschidlichen Orthen auB gantz Italien. Gedruckt itd. (kakor zgoraj). Cum li- centia Superiorum. Številka lista je 27. Dimitz navaja na kratko tudi vsebino, ki se na naša skoro izključno na tedanje vojne razmere. Kje so shranjeni ti trije listi, je neznano, ker dedič »Zgodovinarskega društva za Kranjsko« Narodni mu zej teh listov nima; pač pa hrani več drugih številk tega tednika z drugim datumom, in sicer iz 1. 1708. januarij 9., 16., 23. in nepopolno številko od 1.—4. jan. brez naslova; februarij 6., 16., 22. in marec 3. poleg nepopolnega lista str. 5—9. Licejska knjižnica po seznamu soditi nima nobene številke. NAJSTAREJŠI ČASNIK V LJUBLJANI KRONIKA 223 Stran ljubljanskega časopisa Iz 1.1707. V semeniški knjižnici v Ljubljani pa hranijo štiri številke tega tednika in med njimi tudi prvo številko iz 1. 1707. Vezane so v knjigi Miscellanca II. Naslov prve knjige je: Anno 1707. den 21. Septemb. Num. 1. WochentIiche Ordinari-Lavbacher-Zeitungen, Oder Extract-Schreiben von unterschidlichen Orthen, was sovvohl die gewohnliche Staffetta von Wien, als auch die Ordinari-Post auB Italien mitgebracht, zu- sammen getragen, und verlegt in der Fiirstl. Haub- stadt1 Laybach, durch Johann Georgen Mayr, Einer Lobl. Landschafft in Crain Buchdrucker, und Hand- lern. Cum Licentia superiorum. Mala 4°, 4 str. Iz tega naslova posnemamo, da je časopis začel izhajati 21. sept. 1707 s številko 1. časopis je bil tednik, ki je redno izhajal; zato je n. pr. številka 31. izšla 18. aprila 1708. Ker je časopis začel izhajati šele 21. sept. 1707, so šteli številke tudi 1. 1708. kar nepretrgoma dalje tako, da se je smatral ostanek 1. 1707. in celo leto 1708. za en letnik. L. 1709. so začeli šteti zopet s 1. šte vilko. Koliko listov je izšlo, ne vemo, ker se je ohra nila od 1. 1709. le 2. številka z dne 9. januarja. Dognano je torej, da je prvi časopis v Ljubljani izšel 1. 1707. Naslov 2. ohranjenega lista semeniške knjižnice je: Anno 1708. den 18. April. Num. 31. VVochentliche Ordinari - Zeitungen, Oder Extract - Schreiben von 1 mesto Haubt. untersehidlichen Orthen, auB gantz Italien. Gedruckt itd. Mala 4°, str. 7; zadnja 8. stran je prazna. Naslov 3. lista: Wochentliche Ordinari und Extra-Ordinari- Zeitungen von Wien, Ungarn, und gantz Romis. Reich. Mala 4°, 10 str. Naslov 4. lista: Anno 1709. den 9. Januarii. Num. 2. Wochentliche Laibacherische Ordinari - Zeitungen, Oder Extract-Schreiben von untersehidlichen Orthen auB gantz Italien. Mala 4°, str. 7. Kaj je prinašal ta časnik? Znana je iz obče zgodovine tkzv. nasledstvena voj na. Na španskem je vladal Habsburžan Karel II. Bil je slaboten in ni imel moških potomcev. Zato so av strijski Habsburžani mislili na dediščino. To pa ni bilo ljubo francoskemu kralju Ludoviku XIV., ki je hotel na vsak način preprečiti združenje tako velike sile. španski kralj se je hotel izogniti vsakemu pre piru med Avstrijci in Francozi, zato je določil za splošnega dediča bavarskega princa Josipa Ferdi nanda, ki je bil vnuk Leopolda I. Toda ta princ je kmalu nato umrl. Zato je Karel II. določil za dediča vnuka Ludovika XIV., vojvodo Filipa Anžujskega, ki je po smrti Karla II. kot Filip V. nastopil špansko vlado 1. 1701. To pa Avstrijcem ni ugajalo. Tako se je pričela vojna. Cesar Leopold I. si je pridobil za pristaše Angleško, Holandsko, Hannover in Portu galsko; Ludovik XIV. pa bavarskega kneza Maksa Emanuela in njegovega brata volilnega kneza Koln- skega, Savojo in Mantovo. Boji so se vršili v Italiji, na Holandskem, Ogrskem in Bavarskem. V teh bojih se je odlikoval posebno princ Evgen, ki je I. 1706. iz rinil Francoze iz Italije. Francozi so pa ščuvali Ma- djare, zlasti Rakoczvja zoper Avstrijo. Gvido grof Starhemberg se je najprej bojeval na Ogrskem, leta 1708. pa je bil določen za poveljnika na španskem. (Znano je, da je potem 1. 1714./15. zidal v Ljubljani kot komtur križarskega reda novo križansko cerkev.) Nekaj pabrkov naj tu omenimo. V te vojne razmere segajo novice našega tednika. L. 1707. Dunaj, 14. sept. 1707. Maršal Gvido grof Starhem berg je odhitel s 5000 konjeniki proti ogrskim usta- šem, maršal Rabutin pa je prodiral brez zaprek na Erdeljsko. Pri Solnoku je prepodil Karolvja (povelj nika Rakoczvjeve vojske). Benetke, 17. sept. Došlo je sporočilo, da je sultan v Konstantinopolju dal pomoriti 1000 mož radi na meravanega upora. — Princ Evgen zahteva od Ge nove vojnega davka 100.000 dopij (zlatih gold.). Genova, 10. sept. Cavalliere Lache je pristal v Bar celoni z 12.000 možmi, ki naj bi jim poveljeval ca valliere Rivers. V Genovi je pristalo 10 angleških voj nih ladij, ki vozijo vojake na Špansko. Milan, 14. sept. Vojvoda savojski se je povrnil iz Provence v Saluzzo, princ Evgen pa v Savigliano v Piemontu; Francozi so pa pobrali svoje čete na špan skem in jih poslali v Flandrijo. Rim, 10. sept. Ljudje so papeža prosili, naj izpo- sluje povračilo za škodo, napravljeno ob prehodu ce sarskih čet. Pariš, 30. avg. Savojski vojvoda je opustil oble ganje Toulona. 224 KRONIKA L. 1708. Dunaj, 11.—14. aprila 1708. Minulo velikonoč je cesar opravil svojo pobožnost pri sv. Štefanu. General Heister je došel, poročal na dvoru in se napotil v Ebenfurt. Tu je pripravljenih o. 12.300 Heisterovih novakov, ki kmalu odrinejo v Osek. — Tisa je tako narasla, da se more voziti z ladjo eno miljo daleč, kjer je sicer suha zemlja. — Pismo iz Ostrogona sporoča, da so Kruci prinesli mnogo palisad in drugih potrebščin iz sosednih vasi (Mussla, Ebet, Puš), da bi zaprli donavski prelaz. — Ustaši zahtevajo mesto običajne količine sedaj 18.000 starov žita. — Odhod španske neveste je bil določen na 16. t. m., pa so ga iz določnih vzrokov preložili. — Ker je Rakoczv pisal na ces. pooblaščenca v Požunu, je bila takoj dolga konferenca. — Iz Poljske poročajo, da so Moskoviti izropali Dorpat in Liflandijo ter odšli, ko so s seboj vzeli 500 Nemcev. Haag, 30. marca. Z Angleškega so prišla tri spo ročila. Angleška kraljica je opremila 9 bataljonov in prav toliko eskadronov, da jih pošlje na škotsko, razen onih 6000, ki so namenjeni na Portugalsko. Na škotsko pošlje še tri konjeniške polke, na Flamsko pa 6000 mož, da jih bo en kor ali 20.000 mož. Iz Lon dona prihaja poročilo, da je francosko brodovje od- plulo na Škotsko v okolico Jarmetsko. škotska pisma pa trdijo, da ni tam niti najmanjšega znamenja kake ustaje. Luttich, 31. marca. Na obeh straneh se delajo velike priprave za zgodnjo vojno. Francozi čakajo le na škotsko ekspedicijo, da svojo namero urede. — Geel- hausen blokira nekaj stotin mož. Švica, 1. aprila. Vendome je dobil od francoskega kralja ukaz, da mora na Flamsko, kamor odrinejo kmalu tudi švicarske in francoske garde. Dunaj, 14. aprila. Maršal Heister je z dragonarji in grenardirji osvobodil po ustaših zasedena mesta Eben furt, Oedenburg, Kisek (Giins). Požun, 2. aprila. Tu je bila druga seja z ustaši. Ti pričakujejo še več odposlancev. Berlin, 8. aprila. Admiral Fourbin je odšel z la djevjem od Diinkirchna proti Edinburgu. Tam ga je angleški odmiral Dings tako premagal in uničil, da sta se rešili le dve ladji. — Poljsko pismo pripo veduje, da so Moskoviti napadli Švede in jim pobrali vso opremo. Na novo nabrano moštvo je odšlo na Ogrsko. Iz Velikega Varadina je došla novica, da sta se Ra koczv in Karolv posvetovala s francoskim rezidentom in sklenila umoriti poveljujočega polkovnika Beckerja in užgati smodniške zaloge. Rakoczv je v ta namen odposlal nekega Rumuna, da požge mline in pridobi stranko zase, Karolv pa je pozneje odposlal nekega Ogra. Ta je bil radi namere, da preide k Avstrijcem, na smrt obsojen. Mislili so živega nabosti na kol. Te mu je Karolv izprosil pomiloščenje, mu obljubil KRONIKA 1000 cekinov s pogojem, da se s prisego zaveže iz peljati naročeno. Pod pretvezo, da hoče Ogrom uiti in prestopiti v ces. vojno, naj se zmoči, da bodo ce sarski mislili, da je preplaval reko. Nekaj Francozov mu bo pod prav tisto pretvezo sledilo. Oger je pri segel, se zmočil in odšel v ces. tabor. Tu pa je pove ljujočemu polkovniku vse izdal. Zato so se cesarski lahko dobro pripravili. L. /709. Benetke, 5. jan. Cesarski polki čakajo na ferrar- skem ozemlju. Iz Nemčije so pripeljali 800 konj, da jih polk zase porabi. Pravijo, da bodo armado v Ita liji ojačili s 13.000 novaki. V taboru imajo 36 velikih topov in 4 možnarje. Ker je pomanjkanje živil, zlasti moke, sporočajo iz Rimini, da so se vojaki generala Dauna tamkaj naselili, general Marsigli pa je v An- koni, kjer utrjujejo noč in dan utrdbe za dobro brambo. Ker so začele nemške čete na Neapolitanskem vznemirjati tudi cerkveno državo, so pomnožili po sadko v Paglianu in jo z vsem oskrbeli. Nemške čete, 7000 mož, vodijo princ Darmstadski, Elebuff, general Vezel in Foubon. Ko so prišli do Frasinona, so zahte vali sorazmerno kontribucijo soli, mesa, kruha in vina. Pravijo, da bodo prezimovali v papeški deželi, ker so v Romagni že vse použili. Govori se, da so že pri Ankoni, ki je z vsem dobro preskrbljena, pa se bo do skrajnosti branila. Papež je objavil zahteve nem ških čet, obenem pa je pojasnil, da zahtevajo nemo goče reči. * Ti posnetki nam kažejo, da je bil tednik namenjen le v to, da so se ljudje nekoliko seznanili s potekom vojne. Drugih novic ni obsegal, zlasti ne domačih. Bržkone je to vzrok, da se je tako malo listov ohra nilo, vsega skupaj še daleč ne en popoln letnik. Po dolgoletnem odmoru je izhajal v Ljubljani leta 1775. in 1776. ekonomski list: Wochentliches Kund- schaftsblatt, ki je prinašal gospodarske sestavke, se znam skozi Ljubljano potujočih oseb in seznam umrlih. L. 1784. je izšla Laibacher Zeitung v 4°. Tiskala jo je Kleinmayr'sche I. Oe. Gubernial- und Landschaft- liche Buchdruckerei, i m Gerson'schen Hause Capuz. Vorstadt 10. Izhajala je vsak četrtek. L. 1788. je imela naslov Merkische Laibacher Zei tung, ker je bil Merk založnik. Po naznanilu 23. junija 1797 je začel nov list iz hajati z naslovom Egerische Laibacher Zeitung. L. 1798. je izhajal v Ljubljani tudi Theater Jour nal. V francoski dobi se je pojavil Telegraphofficiel. V letih 1797.—1800. so pa razveseljevale Slovence Vodnikove Novice. Vsi ti listi so že velika redkost. 225