Poštnina otočana v gotovini CENA 40 DJN LJUD3) iii p role v. TITOVA 25 adb^ri ti ve .taater iala LJUBLJANA Leto XVI V LJUBLJANI, dne 10. septembra 1959 Številka 28 VSEBINA: 152. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS v 54. volilnem okraju. Odloki ljudskih odborov: 49. Odlok o družbenem planu okraja Novo mesto za 1. 1959. 50. Odlok o vskladitvi predpisov okrajnega ljudskega odbora Celje z določbami temeljnega zakona o prekrških. 152. POROČILO t o izidu nadomestnih volitev v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS v 54. volilnem okraju Republiška volilna komisija daje po 134. členu zakona o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu republiških ljudskih poslancev v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 43088/57) tole poročilo: v Za nadomestne volitve ljudskega poslanca Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, ki so bile dne h. septembra 1059 v 54. volilnem okraju, je bila potrjena kandidatura zborov volivcev za kandidata Polaka (Franja) Bojana-Stjenke iz Ljubljane, Titova cesta 25/c. Republiška volilna komisija je na podlagi spisov, ki jili je po opravljenih nadomestnih volitvah prevzela od Okrajne volilne komisije Ljubljana, preizkusila zakonitost voLtev. Ugotovila je, da so se po- stopek za določitev kandidatov in volitve izvršile v skladu z zakonitimi predpisi in da ni bilo nepravilnosti takega značaja, da bi lahko bistveno vplivale na kandidaturo oziroma na ugotovitev volilnega izida. Po ugotovitvi volilnega izida pristojne Okrajne volilne komisije je bilo v 54. volilnem okraju vpisanih v volilnih imenikih 8.8frl volivcev; za kandidata Polaka (Franja) Bojana — Stjenka je bilo oddanih 5.893 glasov; neveljavnih glasovnic je.bilo 121; glasovalo ni 2.847 volivčev. Na podlagi tega je Okrajna volilna komisija Ljubljana ugotovila, da je za ljudskega poslanca v .Republiški zbor Ljudske skupščine LRS v 54. volilnem okraju izvoljen na nadomestnih volitvah Polak (Franjo) Bojan — Stjenka iz Ljubljane. Št. 18/3-59 Ljubljana, dne 8. septembra 1959. Republiška volilna komisija Tajnik: Namestnik predsednika: Dr. Josip Globevnik 1. r. Matej Dolničar 1. r. OdJoki ljudskih odborov 49. Na podlagi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. februarja '1959 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1959 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Novo mesto za leto 1959, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN okraja Novo mesto za leto 1959 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LBTU 1959 1. poglavje Osnovne naloge in smernice Na podlagi splošnih smernic zveznega in republiškega družbenega plana za leto 1959, doseženih rezultatov in gospodarskega gibanja v letu 1958 ter ekonomsko-politični h ndllog osnov predloga družbenega plana okraja Novo mesto za razdobje 1957— 1961 določa družbeni plan okraja Novo mesto za leto 1959 tele osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja: 1. Glede na povečani obseg gospodarskih področij je treba povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh. gospodarskih panogah tako, da se v primerjavi z letom 1958 poveča: družbeni bruto proizvod za 7,9 % in narodni dohodek za 7,5 % Posebno pozornost za povečanje proizvodnje in storitev je treba posvetiti industriji, kmetijstvu, trgovini, gostinstvu in turizmu ter obrti, zlasti storitveni. Obenem je treba povečati tudi kakovost proizvodov in storitev, poleg tega pa zmanjšati stroške. 2. Povečani obseg in kakovost proizvodnje in storitev se mora doseči predvsem: a) z boljšo izrabo proizvodnih in storitvenih kapacitet; b) s smotrno uporabo investicijskih sredstev; c) s povečanjem delovne storilnosti zlasti v industriji, .kmetijstvu in gradbeništvu; v ta namen je treba: ‘ — skrbeti za dosledno racionalno zaposlovanje delovne sile; — izboljšati organizacijo in zagotoviti racionalne jlšo izrabo delovnega časa; — pravilno,izrabiti prednosti sistema delitve dohodka ter jih uporabljati po načinu nagrajevanja; — dosledno uvajati in nadalje izpopolnjevati sistem nagrajevanja na podlagi delovnega učinka; — vpeljati način plačevanja po učinku dela v vseh gospodarskih organizacijah, kjer je to mogoče. 3. Pri investicijah je treba spremeniti strukturo investicijskih naložb, in sicer: — vlagati več razpoložljivih investicijskih sredstev v korist kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma ter obrti, zlasti storitvene; — investicijska sredstva za industrijo, gozdarstvo in gradbeništvo uporabljati samo v toliki meri, kolikor gre za nadaljevanje začetih investicijskih del ali za najnujnejše in visoko rentabilne konstrukcije; — zagotoviti več sredstev za razvoj prosvetno-kulturne in zdravstvene panoge; — še nadalje vlagati sredstva v zidavo stanovanj ter za komunalno delavnost; — zagotoviti večja sredstva za graditev in izboljšanje cestnega omrežja. Da se bo dosegla čim večja učinkovitost denarnih naložb in smotrnejša uporaba razpoložljivih sredstev za investicije, je treba: — nadaljevati in v čim večji meri dovršiti in urediti že začete objekte; — nova sredstva vlagati zlasti v že obstoječe obrate, in sicer predvsem tako, da bodo vplivala na racionalno zaposlovanje delovne sile; — vpeljati ekomomičnejšo zidavo, zlasti na stanovanjskem področju; — zožiti fronto investicij v skladu s smernicami tega družbenega piana. 4. Zaradi ekonomičnejšega investicijskega vlaganja je treba v čim večji meri združevati sredstva gospodarskih organizacij za investicijske naložbe v gospodarskih in negospodarskih panogoh. 5. Pri razporejanju skupnih sredstev naj še v okviru možnosti upoštevajo potrebe tistih območij, ki zaradi nizke gospodarske razvitosti ne ustvarjajo toliko sredstev, da bi si zagotovila ustrezen napredek. 6. Osebna poraba in družbeni standard morata naraščati v odvisnosti od povečanja proizvodnje in delovne storilnosti. 7. V skladu s povečano proizvodnjo in možnostmi prodaje je treba povečati izvoz industrijskih, kmetijskih in gozdnih oz. lesnih, proizvodov. Glede na predvidene možnosti je treba povečati tudi inozemski turistični promet. 8. V celoti je treba težiti k zmanjšanju proračunskih izdatkov za državno upravo. Na račun zmanjšanja stroškov državne uprave pa je treba povečati proračunske, izdatke za prosvet-no-kulturno, socialno in zdravstveno delo, zlasti pa za negospodarske investicije. 2'. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. Na podlagi dosežene proizvodnje in storitev ter materialnih in družbenih pogojev v letu 1958, a v skladu z razvojem, ki se predvideva v osnovah družbenega plana za okraj Novo mesto za razdobje 1957 — 1961 se računa s temle povečanjem družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: 7 milij. din 1957 ' 1958 1958 1959 1959 1957 1957 1958 Družbeni bruto proizvod 30.090 34.891 37.635 116,0 125,1 107,9 Narodni dohodek 12.948 14.998 16.121 115,8 124,5 107,5 2. Družbeni bruto proizvod se bo po posameznih panogah takole gibal: y OOOOOO din 1957 1958 1959 1958 1959 1959 1957 1957 1958 ^ 110,5 130,4 118,0 123,8 1253 101,2 Industrija Kmetijstvo 13.532 8.487 14.953 10.509 17.640 10.653 1957 1958 1959 1958 1957 1959 1957 1959 1958 . Gozdarstvo 86tf> 9174 1.045 112,5 120,4 107,0 Gradbeništvo 1.651 1.819 1j652 110,2 100,0 90,8 Promet 950 1.172 1.106 123,4 116,4 94,4 Trgovina 1288 1.328 1.358 103,1 105,5 102,3 Gostinstvo 678 765 731 112,8 107,7 95,5 Obrt . 2.638 3.371 3.472 127,8 131,6 um 3. Narodni dohodek pa se bo gibal po posameznih panogah takole: '.j . Industrija 5.383 5.713 6.591 106,1 122,4 115,4 Kmetijstvo 4.493 5.584 5.630 124,3 125,3 100,8 Gozdarstvo 359 455 494 134,2 145,6 103,6 Gradbeništvo 508 629 646 123,7 127,0 102,6 Promet 257 357 372 138,9 144,8 104,3 Trgovina 765 864 913 112,9 • 119,4 105,7 Gostinstvo 186 232 237 124,1 126,7 1024 Obrt * 1.017 1.164 U208 114,5 12il ,7 106,4 Povečanje družbenega proizvoda in narodnega doHodka temelji predvsem: . — na boljši izrabi proizvodnih in storitvenih sredstev oz. zmogljivosti; — na povečani družbeni kooperaciji; — na smotrnih investicijah; — na večji delovni storilnosti; — na primernih ukrepih vsestranskega varčevanja. 3. poglavje 4. poglav je Investicije 1. Na podlagi predvidenih sredstev ljudskih odborov in gospodarskih organizacij ter predvidenega dotoka sredstev oz. posojil iz republiškega in splošnega investicijskega sklada bodo investicijska vlaganja v osnovna'sredstva v letu 1939 znašala približno 3.912 milijonov dinarjev, od tega negospodarske investicije 931 milijonov dinarjev ali 24%. 2. V letu 1959 je predvidena tale struktura investicijskih vlaganj v osnovna sredstva po virih sredstev (v 000.000): Izraba proizvodnih in storitvenih kapacitet V čiimvečji meri je treba obravnavati vprašanje čim boljše izrabe proizvodnih kapacitet zlasti v industriji, kmetijstvu in gozdarstvu. Da se doseže ta cilj, je treba uporabiti vse mogoče notranje in zunanje organizacijske oblike: — uvajanje dopolnilne proizvodnje novih izdelkov; — zboljšanje delovnega oz. tehnološkega .procesa; — v industriji in proizvodni obrti povezovanje prostih kapacitet s proizvodnjo drugih podjetij; — razširjanje zadružne kooperacije z zasebnim kmetijstvom, kjer so zlasti velike možnosti za povečanje proizvodnje glede na nizko izkoriščenost kapacitet v individualni kmetijski proizvodnji; — povečanje gozdne proizvodnje z izboljšanjem gojitve oz. nege gozdov glede na nizki letni gozdni prirast in omogočanje izrabe tistih gozdnih mas, ki zaradi nepristopnosti propadajo na kraju samem. Znesek Struktura zvezni in republiški investicijski sklad in stanovanjski sklad LRS 1.451 37.2% investicijski sklad OLO 161 4.1 v investicijski skladi občin 115 2,9 stanovanjski skladi občin 398 10,2 drugi skladi ljudskih odborov (gozdni sklad, sklad za kadre) 83 2,1 proračunska sredstva posebni skladi (sredstva vodne 21 0,5 skupnosti) 72 1,8 skladi podjetij 892 22,8 amortizacija za nadomestitev 652 16,7 '' druga sredstva 67 U Skupaj 3.912 100,0% Pri tem se predvideva za skupna vlaganja gospodarskih organizacij za družbeni standard 22(3,000.0100 din za skupna vlaganja v gospodarstvo 120.000.(XX) din Skupa j 3145,000.0100 din 5. Sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki sc razpoložljiva v letu 1959 v višini 2|47,669.000 din, naj se v tem letu uporabijo predvsem za tele namene: a) za izplačila že prevzetih obveznosti za udeležbe pri posojilih gospodarskih organizacij; b) za izplačila preostankov dovoljenih posojil za investicije, začete v preteklih letih; ostanek sredstev pa predvsem: c) za dovoljevanje novih soudeležb za investicije: — v kmetijstvu socialističnega sektorja; — v trgovini, gostinstvu in 'turizmu ter obrti; — v družbeni standard. Na podlagi tega bodo sredstva okrajnega investicijskega sklada vložena v tele namene: $ — v anuitete — v obratna sredstva — v osnovna sredstva od tega za kmetijstvo 56,3115.030 druge gospodarske panoge 75,344.000 negospodarske investicije 3*6,000.000 Skupaj, ’ 247,669.000 Pri tem imajo prednost tiste gospodarske organizacije, ki prosijo posojilo za soudeležbo pri natečajih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada. 4. Okrajna sredstva za obnovo podeželja v skupnem znesku. 21,452.0(50 bodo uporabljena v tele namene ( v 000 din): ' Znesek Struktura za zdravstveni dom Bizeljsko Brežice 2.000 9,3% za šolo Dragatuš Črnomelj 4.000 18,6% za šolo Radoviča Metlika 2.500 . 11,7% Za šolo Čatež Trebnje 7.000 32,6% za šolo Sela-Hinje Žužemberk 4.000 za mladinski dom Sela-Sumberk 23,4 % Žužemberk 1.000 nerazdeljeno 952 / 4,4% Skupaj 21.452 100;0% 5. Na podlagi dosedanje izvršitve investicijskih naložb in splošnih smernic osnov predloga družbenega plana okraja Novo mesto za razdobje 1957— 1961 je treba v letu 1959 v okviru možnosti usmeriti sredstva v tiste stroke, ki čim močneje pospešujejo razvoj živi jenske ravni prebivalstva. V tem smislu in ob upoštevanju načel za investicijska vlaganja, navedenih v 1. poglavju tega družbenega plana, se predviđ’eva v letu 1959 tale struktura investicijskih naložb v osnovna sredstva: v 060 006 din Zaesek Struktura a) industrija 1.935 49,5% b) kmetijstvo 613 15,7 c) gozdarstvo 66 1,7 č) gradbeništvo 23 0,6 d) promet 31 0,8 e) trgovina 104 2,7 f) gostinstvo, turizem 88 2,2 g) obrt 121 3,1 h) negosppdarske investicije 931 23,7. Skupaj 3.912 100,0% 6. Po posameznih gospodarskih panogah in negospodarskih strokah naj se vlagajo investicijska sredstva predvsem v tele namene: a) Industrija: — za graditev novega daljnovoda od TE Brestanica preko Videni-Kiškega do RTP Novo mesto v dolžini približno km in transformacijo 110/20 KV RTP Novo mesto; — za nadaljnjo izgraditev rudnika rjavega premoga Kanižarica; — za rekonstrukcijo rudnika Krmelj; — z nadaljnjo izgraditev podjetja -■Kremen: — rudnikov nekovin Novo mesto; — za nadaljnjo izgraditev proizvodnih prostorov podjetja jMotomontaža«, Novo mesto; — za nabavo opreme za tovarno šivalnih strojev Mirna; — za nadaljnjo izgraditev oziroma rekonstrukcijo v opekarni Brežice; — za nabavo opreme za Kopitarno, Sevnica; — za izgraditev in ureditev obrata za proizvod- njo vezanega lesa v zvezi z rekonstrukcijo tovarne -Novoles«, Novo mesto; . < — za postavitev novega obrata za beljenje celuloze v tovarni celuloze in papirja »Đuro Salaj«, Yi-dem-Krško. Z investicijskimi vlaganji v industriji je treba doseči tudi boljšo izrabo kapacitet in večje sodelovanje med proizvodnimi gospodarskmi organizacijami. Investicijska vlaganja v industrijo so v primeri z drugimi panogami še vedno sorazmerno visoka tudi v letu 11959, kar pa narekuje povprečno nizka indu- 42.1217.000 43.883.000 161,659.000 atrijska razvitost našega, okraja v primerjavi z drugimi okraji. Zato je treba, da se za krepitev materialne baze našega okraja še nadalje predvidevajo večja vlaganja v industrijo, četudi je v celotni struk-- turi investiranja v letu 1969 izvršena .v okviru možnosti ustrezna preorientacija v korist kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma, obrti ter družbenega standarda. b) Kmetijstvo: — v poljedelstvu: za ureditev 92 ha hmeljišč spomladi 1959; za melioraci jo 200 ha steljnikov; za zgraditev 8 hmeljskih sušilnic;- — v sadjarstvu: za ureditev 89 ha sadovnjakov; — v vinogradništvu: za ureditev 25 ha vinogradov in za opremo vinske kleti v Metliki; — v živinoreji: za zgraditev in ureditev 3 živinorejskih obratov-pitališč in vzrejališč; za nabavo cca 350 glav plemenske živine, krav in svinj; za ureditev cca 2010 ha pašnikov; — v mehanizaciji: za nabavo 5 traktorjev s priključki; za nabavo 6 kombajnov; za nabavo 40 motornih kosilnic; za nabavo 10 motornih škropilnic in za zgraditev 16 strojnih lop za mehanizacijo; — poleg tega pa je treba, vložiti večja investicij- ska sredstva tudi za melioracije, regulacije in urejanje hudournikov. > V načelu je treba kmetijske investicije uporabljati za namene, ki zagotavljajo večjo blagovnost kmetijske proizvodnje. c) Gozdarstvo: — za nadaljnjo graditev oz. rekonstrukcijo gozdnih cest; — za postavitev logarnec; — za ureditev oz. preureditev stavb, ki so potrebne gozdarstvu; — za nabavo opreme za izrabo gozdov, č) Gradbeništvo: — za izpopolnitev ,mehanizacije v gradbeništvu; — za izpopolnitev oz. za ureditev obrtnih delavnic pri gradbenih podjetjih. d) Promet: f — v cestnem prometu: za nabavo avtobusov; za dovršitev oz. nadaljnjo ureditev cestnih priključkov na avtomobilsko cesto (Novo mesto—Karteljevo, Novo mesto—Mačkovec, Cateške Toplice—ČateJž, Trebil je—AC); za dovršitev modernizacije priključka Šmarješke Toplice—Kronovo; za prvo etapo rekonstrukcije ceste Novo mesto—Dolenjske Toplice; za rekonstrukcijo ceste Črnomelj—Kanižarica; za modernizacijo cest skozi Krško, Trebnje in Metliko; — v PTT prometu: za prvo etapo graditve novega poštnega poslopja v Novem mestu. e) T r gpvin a: — za povečanje prodajnih zmogljivosti v trgovini na drobno; — za preureditev oz. modernizacijo približno 25 trgovin; — 'za iz,popolnitev opreme približno 20 trgovin, zlasti živilske stroke; — za zidavo novih skladiščnih prostorov v obsegu 3.6'OOm- v Novem mestu; — za ureditev zbirnih oz. sortnih skladišč za kmetijske pridelke pri kmetijskih zadrugah. f) Gostinstvo in turizem: Težišče investicijskih vlaganj mora biti v povečanju nastanitvenih zmogljivosti, izboljšani ureditvi gostišč in ureditvi prostorov -oz. objektov za razvedrilo gostov v turistično važnejših mestih, predvsem: — za nadaljnjo graditev in ureditev gostišča »Grad Otočec«, vstevši tudi kopališki prostor; — za raizširitev in adaptacijo glavnega objekta v šmarjeških Toplicah; — za nadaljnjo izgraditev Dolenjskih Toplic; — za dovršitev odprtega kopališča v Dolenjskih Toplicah, za regulacijo dela Sušice itd. — za izboljšanje obratov družbene prebrane. g) Obrt: < — za ureditev obrtnih središč; — za rekonstrukcijo in izpopolnitev opreme obrtnih delavnic, zlasti storitvenih; — za ureditev delavnic domače obrti; — za ureditev pralnic in čistilnic. h) Negospodarske investicije; — za nadaljevanje in dovršitev že začetih objektov, zlasti tistih, ki zahtevajo za svojo dograditev manjše zneske; — za boljšo ureditev negospodarskih objektov; — za nove gradbe samo v toliki meri, kolikor nujno narekujejo potrebe in dovoljujejo razpoložljiva sredstva; tu imajo prednost objekti, pri katerih graditvi je večja udeležba prispevkov prebivalstva; — za komunalno ureditev turističnih središč. Po posameznih negospodarskih strokah pa naj se investicije vlagajo predvsem v tele namene: — za zidavo stanovanj, predvsem v mestih in industrijskih središčih, pri tem je treba upoštevati tudi potrebe stanovanj za prosvetne in zdravstvene delavce; tu je treba težiti k temu, da se poceni zidava z uvedbo normativov, koncentracijo gradbišč, združe- vanjem sredstev investitorjev, pravočasno izdelavo načrtov itd.; — za zidavo in ureditev šolskih objektov, pri tem je treba dati prednost vajenski šoli v Novem mestu in osnovnim šolam; — za zidavo in ureditev zdravstvenih objektov, zlasti zdravstvenih domov; - — za nadaljnjo graditev gospodinjskega centra V Novem mestu; — za objekte vodnega gospodarstva: za nadaljnjo izgraditev vodovoda Ivančna gorica—Trebnje—Dobrnič v participaciji skupnih stroškov 56 % OLO Novo mesto in 44% OLO Ljubljana; za ureditev hudournikov: Sevniščica, Sušilca s Skradnjo, Sušilca v Dol. Toplicah; za regulacije: Gabrnica—Sromljica, Mirna, Spodnja Sava, Sotla, Krka; za melioracije: Krško polje. Mestni log-Met lika, Vejerje—Mirenska dolina, Sentjernejski travniki; % — za dograditev upravne zgradbe »Elektro« ;Vi-dem-Krško. 7. Poleg investicijskih vlaganj, navedenih v 6. točki, naj gospodarske in druge neposredno zainteresirane organizacije in tudi ustrezni organi ljudskih odborov storijo vse potrebno in iščejo možnosti za kake druge investicije. 8. Za uresničitev, navedenih nalog investicijske izgraditve v letu 1959 in da se zagotovijo s tem planom določena razmerja med investicijami za posamezna področja gospodarskih in negospodarskih strok, je treba: — da občinski ljudski odbori upoštevajo pri u- smerjanju svojih investicijskih sredstev načela, ki so določena s tem družbenim planom in da v tem smislu s svojimi družbenimi plani osnovno razdelijo-razpoložljiva investicijska sredstva za posamezna področja, upoštevajoč vilšino njihovega gospodarskega razvoja; . — da se pri usmerjanju sredstev okrajnega in občinskih investicijskih skladov za kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in turizem ter obrt doseže medsebojna vskladitev v sodelovanju z okrajnimi zbornicami, okrajno zadružno zvezo in Dolenjsko turistično zvezo; — da občinski ljudski odbori z delavskimi sveti podjetij na svojem področju v skladi jo gospodarske in negospodarske investicije ter sredstva 'skupnih vlaganj s postavljenimi načeli glede sprememb v strukturi investicijskih vlaganj; — da ustrezni okrajni organi v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori postavijo načela za u-smerjanje onih sredstev komunalne banke in zadružnih hranilnic, katerih uporaba je dovoljena za dajanje investicijskih posojil; — da v sodelovanju z okrajnimi zbornicami in okrajno zadružno zvezo, kakor tudi s sindikalnimi in drugimi političnimi organizacijami dosledno izvedejo načelo združevanja sredstev gospodarskih organizacij, upoštevajoč republiška navodila in načela, postavljena s tem družbenim planom, sicer ne bi bilo mogoče izpolniti investicijskih nalog, določenih s tem družbenim planom; — da investitorji, ki predvidevajo uporabo posojil iz družibenik skladov, pravočasno pripravijo investicijske programe z ustrezno dukomentacijo za udeležbo na natečajih; — da vsi investitorji, storijo vse ukrepe za čim večje varčevanje z investicijskimi sredstvi, kar naj se doseže predvsem z izbiro najekonomičnejših investicijskih izvedb; — da se pri investitorjih doseže večja disciplina, tako pri postopku za potrjevanje investicijskih programov kakor tudi pri uporabi investicijskih sredstev. 5. poglavje Sredstva in združevanje sredstev za skupna vlaganja 1. Sredstva skladov gospodarskih or ganizacij V letu 1959 bodo gospodarske organizacije razpolagale s sredstvi skladov v znesku 2.132 milijonov din. Da se zagotovi učinkovitejša uporaba investicijskih sredstev za gospodarske investicije in potrebnih sredstev za investicije v objekte družbenega standarda, se predvideva,- da bodo gospodarske organizacije uporabile razpoložljiva sredstva predvsem v tele na- mene (v OOO.O'OO din): — za kritje obveznosti (anuitete in druge obveznosti) približno 596 — za obratna sredstva približno 148 — za lastna osnovna sredstva približno 1.044 — za skupna investicijska vlaganja v družbeni standard približno 226 — za -skupna investicijska vlaganja v gospodarstvo približno 120 Skupaj 2.132' 2. . "Z d r u ž e v a n j e sredstev gospodarskih organizacij Za izvršitev postavljenih investicijskih nalog naj gospodarske organizacije upoštevajo tele smernice za razdelitev in uporabo njihovih razpoložljivih sredstev v letu 1959: a) Gospodarske organizacije naj razporedijo iz čistega dohodka iz leta 1958 po odbitku osebnih dohodkov, rezervnega sklada in sklada obratnih sredstev najmanj 5-0% v sklad skupne porabe. Da se zagotovijo večja investicijska sredstva V skladih skupne porabe, naj gospodarske organizacije omejijo razne neinvesticijske izdatke v korist sredstev za investicije družbenega standarda. Zaradi pospešene graditve objektov družbenega standarda se priporoča gospodarskim organizacijam, da predvidijo za te namene v povprečju okoli 60% sredstev skladov skupne porabe in jih razporedijo po planih občinskih ljudskih odborov. b) Da bi se racionalneje uporabila razpoložljiva sredstva za gospodarske investicije, naj bi gospodarske organizacije vložile v skupna vlaganja okoli 30 % razpoložljivih denarnih sredstev skladov osmiovnih sredstev. Ta sredstva bi se uporabila, predvsem za investicije v kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in obrt. c) Natančnejša navodila o načinu skupnih vlaganj naj izda svet za finance in družbeni plan OLO Novo mesto. . \ 3. Vlaganja ljudskih odborov v gospodarske' in negospodarske stroke bodo znašala v letu 1959 skupaj (v 000.000 din) - 1.077 od tega: — za osnovna sredstva %. v gospodarstvu — za osnovna sredstva izven gospodarstva Skupaj osnovna sredstva — za obratna sredstva 82 Viri sredstev Zvezna in republiška sredstva Okrajni investicijski sklad Občinski investicijski skladi Občinski stanovanjski skladi Drugi sklada ljudskih odborov Proračunska sredstva Posebni skladi Skladi gospodarskih organizacij Amortizacija za nadomestitev Bančna in druga sredstva Skupaj Struktura > Poleg tega bo vloženo v obratna sredstva od tega: — Sredstva ljudskih odborov — sredstva gospodarskih organizacij 6. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost ter način nagrajevanja 1 2 1. V letu 1959 se predvideva v družbenem sektorju gospodarstva (z ŽTP in PTT) povprečna zaposlitev okoli 17.600 oseb, medtem ko je bilo v letu'1958 povprečno zaposlenih 17.137 oseb. To predstavlja povečanje za 2,8'%. 2. Tako se predvideva v letu 1959 v primerjavi z tetom 1958 povečanje storilnosti povprečno za družbeni sektor gospodarstva v našem okra ju. za 9%. Posebno pozornost pri ukrepanju za povečanje delovne storilnosti je treba posvetiti v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu. Da bi v letu 1959 lahko dosegli predvideno povečanje delovne storilnosti in s tem tudi povečanje — za odplačilo anuitet 42 — za pospeševanje kmetijstva 36 — za vzdrževanje cest 108 — za pospeševanje drugih panog 29 4. Da se skladno s smernicami zveznega in repu- bliškega plana pravilneje usmerja poraba investicijskih sredstev, tako sredstev ljudskih odborov kakor gospodarskih organizacij, naj se zagotovi kombinirana poraba vseh razpoložljivih virov sredstev in doseže, da se bodo uporabljala za izvajanje investicij na ozki fronti, in to za namene, predvidene s tem družbenim planom, ter se na ta način omogoči večja učinkovitost investicijskih vlaganj. Tako se predvideva, da bodo znašala celotna sredstva zveze, republike, OLO, ObLO in gospodarskih organizacij za investicijska vlaganja v okraju Novo mesto v letu 1959, kakor sledi: v 000 000 din Gospodarske investicije Negospodarske investicija. Skupaj 1.406 45 1.451 125 36 161 100 15 115 14 384 398 21 62 85 — 21 21 — 72 ' 72 663 229 892 652 — 652 — 67 67 2.981 931 3.912 76% 24 % 100 % 230 82 148 življenjske ravni prebivalstva, je , treba omejevati nadaljnje povečanje števila zaposlenih, in sicer tako: — obrati tudi pri povečanem obsegu proizvodnje in storitev praviloma ne bi smeli povečati števila zaposlenih; — gospodarske organizacije, zlasti tiste, ki ne povečujejo obsega proizvodnje in storitev, morajo proučiti možnosti, kako zmanjšati število zaposlenih; pri tem pa je treba gledati, da se višek delovne sile v čimvečji meri premesti na primerna mesta v druge organizacije; .poleg tega pa je treba, da organi upravljanja v gospodarskih organizacijah v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami odločneje premeščajo zaposlene osebe na ustrezna mesta ali jih odpuščajo, če ti s svojo nedisciplino ali. povsem nezadostno strokčvno sposobnostjo onemogočajo povečanje delovne storilnosti. 260 518 3. Nadalje je potrebno dosledno uveljavljati način nagrajevanja, ki bo prejemke delavcev postavljal v položaj čim večje odvisnosti od njihovega dela in od uspešnosti poslovanja podjetja kot celote. Gospodarske organizacije, predvsem s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva in prometa, naj uvajajo čim dosledneje in v čim širšem obsegu plačevanje po delovnem učinku. Pri nagrajevanju po učinku dela pa naj ne bodo norme vezane samo na količinsko izvršitev, temveč tudi na kakovost dela. Približno 13 % od skupnega števila gospodarskih organizacij, ki imajo možnost, da vpeljejo tak način nagrajevanja, pa ga v letu 1958 še niso uporabljale, naj to čimprej storijo v letu 19'59. Pri tem je treba, da vpeljejo način plačevanja po učinku dela tudi vse gostinske gospodarske organizacije in dr., kjer so za to možnosti. 4. Za uresničenje prej navedenih nalog je treba,: — da ObLO zagotovijo s svojimi družbenimi plani vse potrebne ukrepe za smotrno politiko zaposlovanja na svojem območju, upoštevaje načela, ki so postavljena s tem družbenim planom; — da ObLO skupno s sindikalnimi organizacijami stalno spremljajo gibanje zaposlenosti' po posameznih gospodarskih organizacijah ter preprečujejo nepotrebno vključevanje in fluktuacijo delovne sile; — da vsi odločujoči organi, zlasti pa gospodarske organizacije posvetijo vso pozornost povečanju števila vajencev in njihovi pravilni vzgoji — v skladu z dejanskimi potrebami; — da se nadalje zboljšujejo delovne razmere delavcev; — cla se s preventivno zdravstveno službo zmanjšuje število bolezenskih izostankov; — da gospodarske organizacije posvetijo večjo pozornost delovni disciplini; ^ — da ustrezni organi OLO in občinskih ljudskih odborov v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in ustreznimi zbornicami zagotovijo izboljšanje kvalifikacijskega sestava zaposlenega osebja in da v ta namen nudijo večjo pomoč strokovnim šolam in drugim ustanovam za izobraževanje Is^adrov; — da vse gospodarske organizacije zagotove z ustrezno tarifno politiko in drugimi oblikami nagrajevanja zainteresiranost delavca za večjo delovno storilnost; v zvezi s tem je treba izkoristiti prednosti, ki jih omogoča bot sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij; — da sindikalne organizacije pri proučevanju reševanja problemov produktivnosti dela sodelujejo z organi gospodarskih organizacij in ustreznimi organi politično-teritorialnih enot, katerim naj dajejo tudi svoje, predloge. 5. Prej navedene naloge in ukrepe za njihovo izvršitev se primerno, v okviru možnosti, nanašajo tudi na zavode in ustanove s samostojnim financiranjem. 7. poglavje Osebna poraba in družbeni standard . 1. Osebna poraba V zvezi s potrebo povečanja osebne porabe, zlasti delavcev in uslužbencev v skladu z razvojem proiz- vodnje in delovne storilnosti, se postavljajo za leto 1959 tele naloge: — Razvijanje trgovskega omrežja na drobno. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost izboljšanju trgovin živilske stroke. -v- Razvijanje družbene prehrane, kot v okviru gostinstva (menze in abonentski sistem prehrane) tako tudi v okviru gospodinjskih centrov. Zlasti gospodinjam, ki so v Službi, je treba omogočiti, da bi se lahko oskrbovale z že pripravljeno ali deloma pripravljeno brano, ki bi jo nosile domov. — Dosledno izvajanje kontrole nad oblikovanjem in nivojem cen v prodaji na drobno in preprečevati njihovo neupravičeno dviganje. — Kmetijska proizvodnja, zlasti državnih in zadružnih kmetijskih posestev, predvsem tistih v bližini večjih potrošniških središč, mora biti usmerjena v proizvodnjo tistih pridelkov in takih količin, ki bodo učinkovito vplivale na časovno in količinsko kritje potreb. Z omenjeno kmetijsko proizvodnjo bo socialistični sektor lahko interviniral na trgu kmetijskih pridelkov in izvajal odrejeno politiko cen. V okviru povprečnega nivoja cen kmetijskih pridelkov pa je treba težiti k čim bolj ekonomskim cenam. ' • — Potrebno je organizirati servise za storitve gospodinjstvom, kjer je to potrebno. — Cim širše je treba razvijati storitvene obrtne obrate. Na podlagi predvidene večje delovne storilnosti, predpisov o povečanju plač in dr., se bodo plače delavcev in uslužbencev v letu 1959 v primerjavi j letom 1958 povečale nominalno za okoli 10%. Zaradi vzporednega zvišanja življenjskih stroškov in dr. pa se računa, ,da se bo realna plača na zaposleno osebo' v socialističnem sektorju povečala za okoli 6,5 % v primerjavi z letom 1958. 2, Družbeni standard Za skladnejši razvoj elementov družbenega standarda v letu 1.959 je treba ukreniti tole: — V okviru možnosti je treba maksimalno pospeševati zidavo stanovanj, zlasti v mestih in industrijskih središčih. — Sredstva za kritje materialnih stroškov prosvete in kulture, socialnega skrbstva in zdravstvenega varstva se morajo povečati v zvezi z osebnimi izdatki za 7 ■% v primerjavi z letom 1958. — Vlaganje v komunalna dela se mora povečati za približno 20 % v primerjavi z letom 1958. — Za vzdrževanje cestnega1 omrežja se bo zagotovilo v letu 19'59 40 milijonov več, t. j. za 122 % več kot v letu 1958. . —< Pri investicijskih vlaganjih za družbeni standard je treba stati na staflišču, da se investicijska sredstva v prvi vrsti usmerjajo v že začete objekte, t. j. za njihovo dovršitev. Reševanje spredaj navedenih vprašanj pa ni samo skrb ljudskih odborov, temveč prav toliko, tudi gospodarskih organizacij. Zlasti večje gospodarske or- gamizacije so dolžne, da z ustanavljanjem ali razširjanjem financirajo tudi ustrezno graditev objektov družbenega standarda. V letošnjem letu bo treba zagotoviti sredstva za izgraditev objektov družbenega standarda predvsem na zgoraj omenjeni način. 8. poglavje Gospodarske zveze z inozemstvom 1. Izvoz Za leto \959 se .predvideva, da se bo izvoz povečal od 1.699:192.000 din v letu 1958 na 1.781,324.0010 din v letu 1959 t. j. za 4,8%, in sicer: — v industriji se poveča za 7,4%; — v kmetijstvu se zmanjša za 7,3% zaradi znatno ■ zmanjšanega izvoza vina. kljub temu da bo izvoz živine precej višji kot v preteklem letu; — v gozdarstvu se poveča za 28,4%. V letu 1959 se predvideva tudi večji priliv neblagovnih deviznih sredstev iz turističnega prometa, in sider za 50%. Da bi se zagotovilo povečanje izvoza v navedenem obsegu, je treba ukreniti vse potrebno, zlasti glede več vrednih končnih izdelkov. 2. Uvoz Da se izboljša plačilna bilanca, je treba skrbeti za čim realnejšo uporabo uvoznih surovin in materiala ter jih kjerkoli in kolikdrkoli je mogoče nadomestiti'z domačimi. D r u gi đ e 1 RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH V OKRAJU NOVO MESTO V LETU 1959 ' i . 9. poglavje Industrija , V letu 1958 se je zvišala industrijska proizvodnja za 15% v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1957. Na podlagi doseženih uspehov v letu 1958 in predvidenih ukrepov se predvideva v letu 1959 nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje v primerjavi z letom 1958 za 15,8%. Predvideno povečanje industrijske proizvodnje v letu 1958 temelji predvsem: — na že izvršenih in planiranih novih rekonstruk- cijah, zlasti v rudarstvu, kovinski industriji, industriji gradbenega materiala, industriji celuloze in papirja ter tekstilni industriji; - — na večji izrabi kapacitet; — na zagotovitvi normalne preskrbe s surovinami, reprodukcijskim materialom im pogonsko energijo; — na zboljšanju organizacije dela in tehnološkega procesa; — na povečanju delovne storilnosti za 9% kar naj bo predvsem rezultat nagrajevanja po učinku dela, da se poveča stimulativnost in se čim bolj izrabijo notranje rezerve delovne sile. Po posameznih strokah je predvideno tole povečanje industrijske proizvodnje: Stroka 1958 1957 Indeksi 1959 1957 1959 1958 Proizvodnja in razdelitev električne energije 89,6 89,2 100,0 Proizvodnja premoga 93,1 94,9 102,0 Proizvodnja in predelava nekovin 104,7 102,8 98,2 Kovinska industrija 177,7- 278,3 156,6 Elektro industrija 162,5 233,3 143,7 Kemična industrija 211,0 252,2 119,5 Ind. gradbenega materiala 102,4 129,7 126,7 Lesna industrija 108,6 116,2 107,0 Ind. celuloze in papirja 106,5 113,5 107,4 Tekstilna industrija 113,6 155,9 1372 Ind. usnja in obutve 124,8 126,4 101,2 Živilska industrija 146,6 150,8 102,9 Skupaj 113,0 , 130,8 115,8 1. V proizvodnji električne energije plan ne predvideva večje proizvodnje od lanskega leta. Kot glavni proizvajalec v tej stroki nastopa termoelektrarna Brestanica, ki pa je v proizvodnji električne energije odvisna od obratovanja hidroelektričnih central glede na stanje voda. Da M se zagotovila boljša preskrba z električno energijo, je treba izboljšati prenosno omrežje zlasti na relaciji Brestanica—Krško—Novo mpsto, s čimer se razbremeni transformacija 10/20 KV v TE Brestanica, in to v višini sedanjega primanjkljaja 7—MYA. » * 2. Proizvodnja premoga se bo v letu 1959 povečala za 2% v primeri s proizvodnjo v letu 1958. Največje - povečanje proizvodnje premoga predvideva rudnik Kanižarica,'in sicer za 54%, kar jeipred-vsem rezultat vloženih investicij. To povečanje proizvodnje v rudniku Kanižarica bo mogoče doseči le, če bodo stroji in naprave za nov vpadnik dobavljene v pivem trimesečju 1959. ¥ 3. V proizvodnji in predelavi nekovin se v letu 1959 predvideva manjše znižanje predvsem: — zaradi zmanjšanja proizvodnje v podjetju Kremen, Novo mesto, kar je posledica nizkih zalog, in — v Kremenici, Sevnica, ker odpade dobava peska za avtomobilsko cesto. Rudnik Globoko pa uvaja v letu 1959 tudi eksploatacijo kremenčevega peska v sodelovanju s podjetjem Kremen. 4. V kovinski industriji se predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje za 56,6%> v primeri z letom 1958. Na to povečanje vpliva predvsem povečanje pro^ izvodnje v podjetju Motomootaža Novo mesto za 183 komadov avtomobilov in drugih končnih izdelkov,' kar je rezultat vloženih investicij. Prav tako povečujeta proizvodnjo tudi Beli, Črnomelj in tovarna šivalnih strojev Mirna. 5. Znatno povečanje proizvodnje je predvideno tudi v elektroindustriji, v proizvodnji sestavnih delov telekomunikacijskih naprav, in sicer za 43,?% v primerjavi z letom 1938. Tako visoko povečanje proizvodnje je predvideno zaradi začetka obratovanja obrata Telekomunikacije v Mokronogu kakor tudi zaradi delnega povečanja proizvodnje v obratih industrije za elektro zveze v Semiču in Šentjerneju. 6. V kemični industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 19,5% v primeri z letom 1938. To povečanje bo mogoče doseči s povečano proizvodnjo zdravil v tovarni »Krka«. Novo mesto in s proizvodnjo 300 ton čistilnih sredstev, ki jih bo po predvidenem programu proizvajalo podjetje Kremen, Novo mesto. 7. V proizvodnji gradbenega materiala je predvideno povečanje proizvodnje za 26,7 % v primerjavi s proizvodnjo v letu 1958. To povečanje bo doseženo s povečano proizvodnjo predvsem v opekarni Brežice in deloma v opekarni Zalog in rudniku Krmelj. S. V lesni industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 7% v primeri z lanskim letom. Večjo proizvodnjo bo mogoče doseči predvsem v končnih lesnih izdelkih, kot parket, pohištvo, lesene pete, furnir in dr. 9. V proizvodnji celuloze in papirja je predvideno povečanje za 7,4% v primeri z letom 1958. Na podlagi dodatno vloženih investicij se bo v tovarni celuloze in papirja Videm-Krško povečala proizvodnja beljene celuloze, lesovine in papirja lomps. 10. V tekstilni industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 37,2% v primerjavi z letom 1958. Planirano povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem v podjetju Novoteks zaradi pričetka obratovanja predilnice v Metliki in vključitve v plan industrije Belokranjke, Črnomelj. « 11. V industriji obutve se predvideva povečanje proizvodnje le za 1,2% v primeri z lanskim letom zaradi tega, ker je predvideno, da bo v letu 1959 nižja proizvodnja težke usnjene obutve in sandal, povečana pa Diroizvodnja navadne in otroške usnjene obutve. 19. poglavje Kmetijstvo V letu 1939 se predvideva povečanje kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 1938 — za 4,5.%, če ne upoštevamo domače predelave, oziroma — za 13%, če domačo predelavo upoštevamo. Predvideno povečanje prodzvodinje v primerjavi z letom 1958 je sorazmeno nizko zaradi izredno dobre letine sadja in grozdja v letu 1958. Navedeno povečanje proizvodnje temelji: — na večjih investicijskih naložbah; — na večji uporabi kmetijske mehanizacije; — na večji uporabi reprodukcijskega materiala (priznana semena, umetna gnojila in dr.); ' — na proizvodnem sodelovanju med proizvajalci in zadrugami na vseh planiranih površinah določenih posevkov; — na pogodbeni proizvodnji živinorejskih pridelkov. Po posameznih strokah je predvideno povečanje proizvodnje takole (v indeksih); 1958 1957 Indeksi 1959 1957 • 1959 1953 Njivski posevki 102,7 113.2 110.2 Travništvo 83,7 118,6 133,7 Sadjarstvo 328,3 143,3 45,6 V inogradaištvc / 225,0 191,6 83.1 Domača predelava 227,4 187,2 82,3 Živinoreja 105,2 112.3' 106,9 Kmetijstvo skupaj 123,8 12:5,3 101,2 Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo mogoče doseči: 1. z izvršitvijo proizvodnega sodelovanja med proizvajalci in krnetijskiipi zadrugami na predvidenih površinah, z utrjevanjem socialističnih odnosov na vasi ter pri uporabi razpoložljivih materialnih sredstev, predvsem v proizvodnem sodelovanju; • 2. z večjo uporabo agrotehničnih ukrepov; 3. z usposobitvijo družbenega sektorja za specializirano proizvodnjo. 12. V živilski industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 2,9% v primerjavi z letom 1938. Na podlagi predvidenega fizičnega obsega proizvodnje se bo zvišal v letu. 1959 tudi družbeni bruto proizvod industrije, im sicer za 30,4% v primeri z letom 1957 ozioma za 18% v pimerjavi z letom 1958. Prav tako se bo povečal tudi narodni dohodek, in sicer za 22,4% v primerjavi z letom 1957 oziroma za 15,4% v primeri z letom 1958. A. Kmetijske stroke ' Po posameznih kmetijskih strokah je predvidena ? letu 1959 tale kmetijska proizvodnja: 1. Poljedelstvo in travništvo s pašništvom V poljedelstvu se predvideva povečanje za lO^^- V akciji za proizvodno sodelovanje je treba, da sodelujejo vsi ustrezni oblastno-upravni in zadružni organi ter politične in družbene organizacije. \ V letu 1959 se pričakujejo tile hektarski pridelki pri važnejših poljščinah (v q/ha): Skupaj 1958 Skupaj 1959 ludeks 1959 1958 gospod. pšenica 15,5 , 17,0 110 35 ječmen 13,9 14,7 106 25 koruza 19,9 27,5 135 80 krompir 146,5 155,0 106 300 hmelj 1,5 10,0 666 10 detelje 42,0 47,0 120 65 seno — travniki 24,5 37,4 154 60 Za posamezne vrste poljščin se predvideva: — pri žitih povečanje za 14,2 %, kar odpade pred- vsem na visoke pridelke hibridne koruze in italijanskih sort pšenice; ' — pri vrtninah povečanje za 3,4%, kar odpade na večji pridelek krompirja na ha pri zmanjšani površini; — pri industrijskih rastlinah povečanje za 2l27 % na račun pridelka hmelja iz 57 ha površin, obnovljenih v letu 1938; v letu 1959 bo spomladi obnovljenih 92 ha hmelja na družbenih posestvih in v proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, do jeseni 1959 pa naj bi se pripravilo še nadaljnjih 100 ha površin za obnovo hjnelji&č v jeseni 1959 ter spomladi 1960; da se izboljša stanje v hmeljarstvu, je treba odpraviti dosedanje pomanjkljivosti glede saditve in obdelave ter organizirati večjo akcijo za odstranitev divjega hmelja; — pri krmnih rastlinah povečanje za 4,8'%; — pri travništvu povečanje za 33,7%, kar naj bo rezultat proizvodnega sodelovanja na 2000 ha trav,-nikov z uporabo velikih gnojil na ha; ustanovljena vodna skupnost za Dolenjsko bo pospešila izvršitev najbolj nujnih regulacijskih in melioracijskih del ter pričela ustvarjati pogoje za razširitev kultiviranja sedaj neracionalno izrabljenih površin v proizvodnem sodelovanju; predvideva se najnujnejša ureditev 200 ha površin skupnih pašnikov na območju občin Novo mesto in 'Vi dem-Krško; < , v letu 1959 je treba urediti lastninsko vprašanje agrarnih skupnosti za površine, ki se dajo z agrotehničnimi ukrepi racionalnejše izrabljati, ter dodeliti te površine v uporabo kmetijskim organizacijam; v Beli krajini je treba kultivirati 2)0i0 ha steljnd-ških površin. V letu 19519 se predvideva uporaba približno 10,000 ton gnojil za celotno proizvodnjo ali povprečno 130 kg na ha obdelovalne zemlje. Proizvodno sodelovanje Proizvodno sodelovanje naj zajame v letu 1959 tede površine: Vrsta posevka Površina v ha Pridelek v q7ha pšenica 1958 1.200 ’ 35 pšenica 1959 2.000 40 ječmen 1959 800 24 koruza, hibridna 1,200 74 krompir — jedilni 300 280 hmelj — dvoletni 57 10 hmelj — enoletni 92 2 . lan — jari, ozimni 110 48 vinogradi 100 50—80 sadovnjaki 50 2 Za uspešno izvršitev navedenih nalog je treba: — da kmetijska služba organizira na družbenih posestvih proizvodnjo semenskih žit na vseh površinah za proizvodno sodelovanje z uporabo visoko-rodnih italijanskih sort pšenice; — da občinski ljudski odbori ua podlagi sprejetih odredb o skupnem obveznem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev organizirajo po kmetijskih zadrugah učinkovito varstvo rastlin. 2. Sadjarstvo Vrednost sadjarske proizvodnje se zaradi izmenične rodnosti v sadjarstvu za leto 1959 lahko predvideva 43,7% proizvodnje leta 1958. Obnova v letu 1959 je usmerjena predvsem v družbeni sektor sadjarstva: predvidena je obnova ter priprava zemljišč za 89 ha sadoVnjakov, od tega 36 ha, jablan, 15 ha hrušk, 10 ha orehov, 26 ha vilšenj in, 2 ha breskev. Pridelek sadnih sadik približno 60.000 sadik bo lahko kril vse potrebe. » V letu 1959 je .treba izdelati grobo rajonizacijo za posamezne sadne okoliše. Proizvodno sodelovanje Program za proizvodno sodelovanje v letu 1959 obsega 50 ha sadovnjakov. 3. Vinogradništvo , y ‘V letu 1959 je predvidena za 14,9 % nižja proizvodnja kot v letu 1958, pri domači predelavi pa za 17,7%. Obnova vinogradov je predvidena na površini 25 ha predvsem na družbenih posestvih ter v 2 obnoviti venih skupnostih. Glede na predvideni razvoj vinogradništva naj se v letu 1959 začne študij za izdelavo idejnega načrta za vinsko klet proizvodnega pomena s kapaciteto do 100 vagonov v prvi etapi in sicer na Bizeljskem. Da se zagotovijo tržni presežki za vinsko klet Metlika.naj se že letos začne izdelovati elaborat za obnovo vinogradov v nad 20 ha kompleksu v okolišu Metlike. Trsnice bodo v letu 1959 pridelale približno 250 tisoč cepljenk, kar zadostuje za obnovo 50 ha površin. Kot v sadjarstvu je treba letos v najvažnejših vinorodnih predelih izvršiti grobo rajonizacijo z vi- dika, da se ugioitove razpoložljive pvršine za obnovo v veejiii sitnnjenili kompleksih. 4. Živinoreja V živinoreji se v letu 1959 predvideva povečanje za 6,9%, kar temelji: — na večji prireji prašičev; — na manjšem odstotku klanja telet; — na višji molznosti in -v- na boljši vzreji v pogodbeni proizvodnji. Tako se predvideva v letu 1959: — da se .bo do konca leta I95g povišal stalež živine za približno 5.000 glav, t. j. na številčno stanje leta 1957; — da bo pogodbena proizvodnja zajela 17.3O0 kom mesnatih in pitanih prašičev ter 5.500 kom mlade in pitane goveje živine; — da bo letna molznost povprečno 1.500 kg; — da se mlekarnam zagotovijo večje količine mleka iz bližnjih kmetijskih posestev; — da bo prirastek na govedo 88 kg; — da bo tržnost mesnatih prašičev v teži 312.COO q; — da bo nesnost kokoši 100 jajc letno; — da bo osemenjevanje zajelo 87% vseh pleme- nic; — da bodo kmetijska gospodarstva v čim večji meri začela križanje v govedoreji z jerseysko pasmo. Za izvršitev navedenih nalog je treba prevsem; . — da živinorejska in poljedelska služba vsestransko vpliva na povečanje pridelka krme po količini in kakovosti na travnikih ter da se pridobiva več krme iz njivskih površin; — da se izvrši nabava 150 plemenskih krav in 200 plemenskih svinj; — da se za izvršitev ukrepov v živinoreji ter za organizacijo in pomoč pri farmski vzreji nujno usposobi živinorejska služba v ozki povezavi z osemenjevalno službo v okviru živinorejskega zavoda; — da se nadalje razvija veterinarska služba v okviru novega zakona o veterinarski službi; ker so vzrejne bolezni v prvi vrsti posledica slabe reje, je nujno, da tudi živinorejska služba začne z delom, da se odpravi slaba reja; treba je urediti konjaško službo v občini Brežice. B. Kmetijska gospodarstva 'V letu 1959 je treba, da kmetijska gospodarstva s pravočasno obdelavo povečajo'vrednost proizvodnje za 18,2% v primerjavi z letom 1958. To povečanje temelji: — na izdatnem gnojenju (l.OOO kg na ha obdelovalnih površin) ter — na uporabi drugih agrotehničnih in organizacijskih ukrepov. Kmetijska posestva bodo edini pogodbeni pridelovalec priznanih semenskih žit. Posestva bodo predvidoma obnovila 25 ha hmelja spomladi, jeseni in naslednjo spomlad pa še 17 ha. Nadalje bodo obnovila ter pripravila zemljišča za obnovo 49 ha ‘sadovnjakov in obnovila 123 ha vinogradov. Povečanje staleža živine za 150 krav in 200 plemenskih svinj bo že v letu 1959 močno povečalo vrednost proizvodnje. Zgraditev pitališč, vzrejališč in novih hlevov bo vplivala na povečano proizvodnjo šele v letu 1960. Z zgraditvijo navedenih objektov bo del posestev že prešel v specializirano proizvodnjo. Molznost na kravo je predvidena na 2.500 kg, zaradi tega morajo posestva posvetiti na j več jo skrb pridelovanju krme na njivah ter zlasti sena na travnikih. C. Kmetijske zadruge V letu 1959 bo poslovalo 53 kmetijskih zadrug in 3 poslovne zveze, pri katerih predvidevamo ustanovitev 3 novih živinorejskih obratov. Z oddajo nekmetijskih panog preusmerjajo kmetijske zadruge svoje delo v kmetijsko proizvodnjo. Sedanje pomanjkanje strokovnega kmetijskega kadra, nabava večjega števila kmetijskih strojev in obsežen plan pogodbene proizvodnje zahtevajo, da se v letu 1-959 kakor tudi v nadaljnjih letih poveča število kmetijskih strokovnjakov pri kmetijskih zadrugah iq da se vzgoji tega kadra posveti več pozornosti in sredstev kot v preteklem obdobju. Č. Kmetijsko šolstvo V zvezi z vprašanjem ustanovitve samo ene kmetijske šole za celotni okraj Noro mesto bi bilo potrebno, da bi kmetijska šola Grm prešla v okrajno pristojnost. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ter svet za prosveto in kulturo naj proučita vprašanje kmetijskega šolstva in stavita okrajnemu ljudskemu odboru predlog za primerno reorganizacijo. D. Promet s kmetijskimi pridelki V zvezi s prometom kmetijskih pridelkov je treba izboljšati odkup s tem, da se vsaj preprosto usposobijo zbirna oziroma sortna skladišča pri kmetijskih zadrugah, da se izboljša priprava blaga za trg in dvigne strokovni nivo kadra. Za izvršitev postavljenih nalog in zagotovitev pričakovanega razvoja je treba zlasti: — da občinski ljudski odbori skrbijo za vsestransko' izravnavo gospodarskih načrtov kmetijskih posestev, kmetijskih zadrug in proizvajalnih zvez z občinskimi in okrajnim družbenim planom, za tarifno politiko navedenih organizacij in za kmetijsko izobraževanje; — da okrajna zadružna zveza usmerja politiko zadružnih organizacij v tesni povezavi z ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami ter da zaradi smotrne uporabe sredstev, s katerimi bo v letu 1959 razpolagal zadružni sektor kmetijstva, skrbi za vskla-ditev investicijskih planov kmetijskih zadrug in proizvajalnih zvez z načeli tega družbenega plana; — da se v sodelovanju kmetijskih zadrug in individualnih kmetijskih proizvajalcev organizirajo več- jd proizvodni konipliksi, na katerih bodo ustvarjeni pogoji za rentabilno izkoriščanje kmetijske mehanizacije ; — da kmetijske zadruge s skrbnim gospodarjenjem krepijo svoje sklade in zbirajo sredstva, akumulirana pri individualnih kmetijski]^ pridelovaJlcih. M. poglavje Gozdarstvo V letu 1959 se predvideva nadaljnja krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov z večjim vlaganjem sredstev v gozdarstvo kakor preteklo leto ter smotrnejšo razporeditvijo in uporabo teh sredstev. V pimerjavi z letom 1958 se obseg sečnje v 1959 zvišuje za 9,6 %. Sečnja se bo v obdobju 1957—1959 gibala takole: v 000 m* 1957 1958 1959 1958 1957 1959 1957 1959 1958 Sečnja gozdov 5024 2844 541,7 9442 105,2 ’ 109,6 od tega iglavcev 57,6 62,5 64,1 108,2 111A 102,9 listavcev 244,5 222,1 247,6 90,4 10L5 1.11,5 Plan blagovne proizvodnje, ki temelji na odrejeni politiki sečnje gozdov, predvideva v primerjavi z letom 1958 padec za 1 %, kar izhaja iz vskladitve programa sečnje s predvidenim prirastkom. Družbeni bruto produkt in narodni dohodek gozdnih gospodarskih podjetij. se bo v letu' 1959 gibal takole: v 000 di n 195? 1958 1959 Indeksi 1938 1959 1959 195? 1957 1958 Družbeni bruto proizvod 866195 974528 Narodni dohodek 558876 454625 ■V gozdarstvo vložena sredstva se 1957—1959 gibala takole: bodo v obdobju I n d e k s i 1958 1959 1959 1957 1957 1958 1. redno vzdrževanje gozdov in investicije - 88 456 156 v tem: — redno vzdrževanje gozdov 99 152 155 — investicije 69 96 140 2. sečnja gozdov 94,2. 105,2 109,6 • V zvezi z razvojem gozdarstva postavljajo predvsem tele naloge: v letu 1959 se — da se pri gojitvi gozdov še nadalje povečuje delež iglavcev s podsad.itvijo in podsetvijo iglavcev v sestoj listavcev; — da se pri negi gozdov da poudarek na čiščenje in redčenje predvsem mlajših enodomnih gozdov, da se izboljša kvaliteta; — da se za pospešitev pogozdovanja uporabljajo hitro rastoči listavci; s topolom naj se 'v letu 1959 začno pogozdovati predvsem naplavine Save; — da se na območju gozdarske poslovne zveze Novo mesto dokonča izdelava ureditvenih načrtov za okoli 6.000 ha gozdov; 1.0i4255i0 112,5 120,4 107,0 495589 154,2 145,6 109,0 — da se nadaljuje delo za razmejitev gozdnih in kme ti jski h pov rši n; — da se zaostri boj proti uničevanju gozdov ter zmanjšuje'poraba lesa za lokalne potrebe; — da se pri izrabi gozdov poveča odstotek tehničnega lesa in — da se teži k pocenitvi strolškov gozdnih gojitvenih del. 12,'poglavje Gradbeništvo V letu 1959 se predvideva zmanjšanje bruto proizvoda v gradbeništvu za 9,2 %, število zaposlenih pa za 15 % v primerjavi z letom 1958, in sicer zato, ker je bilo preteklo leto za gradbeništvo izredno ugodno zaradi graditve avtomobilske ceste. Takega obsega gradbenih del pa ne moremo predvideti za leto 1959. Medtem ko sama gradbena operativa v glavnem zadovoljuje potrebe v našem okraju, razen glede svoje mehanizacije, razvoj gradbene obrti močno zaostaja. ^ Da bo ■ gradbeništvo v letu 1959 lahko izpolnilo postavljeni plan in pocenilo gradbena dela, je potrebno zlasti: — da občinski ljudski odbori poleg sredstev, ki so predvidena za razširitev proizvodnje gradbenega materiala. pripravijo programe še za nove proizvodne kapacitete, kjer za to obstoje pogoji in potrebe; — da ljudski odbori v obrtništvu pospešijo ustanavljanje novih ob rtno-g rad bonih delavnic in razširitev obstoječih; V — da občinski ljudski odbori v vseh večjih krajih, kjer za to obstoji potreba, zagotove ustanovitev gradbenih remontnih delavnic za zadovoljitev individualnih potreb po gradbenih storitvah in, da se na ta način onemogoča delovanje šusšmarjev; — da za pocenitev in zmanjšanje stroškov gradbene operative skrbe ljudski odbori, da se zagotovi koncentrirana vzporedna graditev čimveč gradbenih objektov na določenih ožjih gradbenih okoliših; — da občinski ljudski odbori in gradbene gospodarske organizacije skrbe za uvajanje normativov za zidanje stanovanjskih prostorov; — da gradbena podjetja preusmerijo uporabo stavbenih mizarskih izdelkov obrtniške . izdelave na izdelke tipizirane serijske izdelave; — da preidejo gradbena podjetja postopoma na uvajanje montažmib elementov in novih cenejših gradbenih materialov; — da gradbena podjetja v okviru finančnih možnosti izpopolnijo svojo mehanizacijo; — da nekatera gradbena podjetja na podlagi svojih razpoložljivih kapcitet razširijo gradbena področja in s tem dosežejo tudi trdnejšo osnovo lastnega rentabilitetnega računa: — da bodo gradbena podjetja intenzivneje skrbela za izboljšanje kvalifikacijskega sestava gradbenik delavcev s šolanjem vajencev in hitrim priuče-vanjem nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev; — da bodo vsa gradbena podjetja izkoristila za dvig produktivnosti vse še neizrabljene rezerve v podjetjih in čim dosledneje vpeljala nagrajevanje po učinku dela, 13. poglavje Promet V cestnem prometu je predvideno- povečanje fizičnega, obsega prometnih storitev za 12.6 % v primeri z lanskim letom. Pri tem povečanju se, bo zvi-•šal tovorni promet za 12,7 % in potniški promet za 11,6 %. Na podlagi tega je predvideno tudi povečanje družbenega bruto proizvoda po planu za leto 1939 za 2,5 % medtem ko je predvideno povečanje delovne sile za 6.5 % v primeri z letom 1958. Avtoprevozniška podjetja morajo težiti k temu, da predvsem z izrabo ugodnejšega položaja zaradi nove avtomobilske ceste še nadalje povečujejo fizični obseg prometnih storitev in temu primerno tudi bruto proizvod. Da se izboljša cestni promet (zlasti avtobusni), je treba zlasti: — da se uredi postajanje avtobusov primerno potrebam prebivalstva, zlasti v zvezi z novo avtomobilsko cesto; — da ustrezni organi okrajnega in občinskih ljudskih odborov posvečajo večjo skrb zboljšanju in vzdrževanju lokalnih cestišč in — da se pri voznih redih avtobusov izpelje večja organiziranost in medsebojna uravnava kakor tudi« uravnava z drugimi prometnimi sredstvi. Za celotno prometno panogo je predvideno znižanje družbenega bruto proizvoda za 5,6 % v primerjavi z letom 1958 zaradi ukinitve podjetja za popravilo žel. voz v Straži. Kljub temu pa se predvideva zvišanje narodnega dohodka za 4,3% zaradi spremenjene strukture del v podjetju za vzdrževanje prog Novo mesto, število zaposlenih se bo pa znižalo za 6,3%. 14. poglavje * , Trgovina Zaradi nadaljnjega povečanja industrijske in. kmetijske proizvodnje kakor tudi zaradi povečanja kupne moči prebivalstva je predvideno v letu 1959 povečanje blagovnega prometa v trgovini za 5 % v primeri z letom 1958 oz. za 16 % *v primerjavi z letom 1957. Zaradi izločitve splošne trgovine iz sklopa kmetijskih zadrug se bo v letu 1959 močneje povečal blagovni promet v trgovini splošnega družbenega sektorja, in sicer za 16% v primeri z letom 1958 oz. za >2 % v primerjavi z letom 1957. V trgovini na debelo se predvideva,, da nekatera grosistična podjetja prehajajo v celoti ali deloma iz grosistične trgovine na trgovino na drobno s prevzemom precejšnjega števila trgovin kmetijskih zadrug. Iz tega in drugih razlogov je v letu 1959 predvideno znižanje prometa na debelo za 17 % v primerjavi z letom 1958, v primerjavi z letom '1957 pa bo promet še vedno višji za 6 %. Pri razliki v ceni se v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 predvideva malenkostno zmanjšanje, in s;?er za 0.25 %, kar izhaja predvsem iz zmanjšanja marž pri prometu s kmetijskimi pridelki. Povečanje prometa v trgovini bo mogoče doseči pri predvidenem zvišanju kupne moči prebivalstva: — s povečanjem zmogljivosti v prodaji na drobno in skladiščnih zmogljivosti v trgovini; — z večjo izbiro blaga in zalog ter — s povečanjem delovne storilnosti zaposlenih. Da bi se navedene naloge v letu 1959 lahko ustvarile, je treba: — da ljudski odbori v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico nadaljujejo začeto reorganizacijo večanja trgovskih podjetij na drobno; — da okrajna trgovinska zbornica, v skladu z načelom rentabilnosti, izvede specializacijo podjetij ali samostojnih trgovin v mestih in večjih potrošniških središčih; — da ljudski odbori v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico- dajejo vse možnosti za razširitev industrijskih prodajaln v vseh večjih potrošniških središčih; — da kmetijske zadruge v letu 1959 dokončno izločijo vso splošno trgovino iz svojega delovanja, razen izjem iz ekonomskih razlogov; — da v primerih, če pride poslovanje prodajaln v oddaljenih naseljih v nasprotje z načelom rentabilnosti, ljudski odbori ustanovijo po predlogih trgovinske zbornice pavšalne trgovine tam, kjer je to potrebno; da se za iizboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki iizraja odkup po kvaliteti in sortah; — da se usposobijo kmetijske z&đruige, da zajamejo čim večji del kmetijskih tržnih presežkov na svojem območju; — da se za izboljšanje družbene kontrole v trgovini organizacijsko okrepijo novo izvoljeni potrošniški sveti po strokah in se odgovornost za ^njihovo uspešno delo naloži svetom za blagovni prmet pri ljudskih odborih; — da se povečuje prodajna zmogljivost trgovske mreže; — da določijo ljudski odbori v okviru urbanističnih načrtov ustrezne lokacije za zidanje, trgovin in da se v novih stanovanjskih naseljih in novih poslopjih, kjer je potrebno, obvezno zgradijo prostori za jMocCajalne; — da uporabijo ljudski odbori najemnino trgovskih lokalov za sodobnejšo ureditev trgovine in zidavo novih trgovskih prostorov; ’ — da predstavniki trgovine pri ljudskih odborih in okrajna trgovinska zbornica sodelujejo v raznih komisijah, soodločajo in svetujejo o lokaciji, habavi opreme in gradbenih načrtih; — da se uvajajo še naprej prodajalne z nepretrganim obratovanjem povsod tam, kjer so za to ugodne razmere; — da se na podeželju razširi mreža trgovin z mešanim blagom, kjer je to potrebno in mogoče; — da ljudski odbori za financiranje soudeležb pri graditvi prioritetnih objektov zagotovijo potrebna sredstva s koncentracijo sredstev trgovskih podjetij preko občinskih ljudskih odborov; — da okrajna trgovinska zbornica organizira tečaje za pripravo strokovnih izpitov za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce v trgovini tako, da bo celotni kvalifikacijski sestav kadra v trgovini ustrezal predpisom in dejanskim potrebam; — d!a za dvig strokovne usposobljenosti kadra v trgovini organizira okrajna trgovinska zbornica še posebne izpopolnjevalne tečaje, razne strokovne seminarje in aranžerski tečaj; — da občinski ljudski odibor Brežice kot ustanovitelj vajenske šole trgovinske stroke zagotovi materialne pogoje za redno poslovanje te šoile; okrajna trgovinska zbornica in svet za šolstvo pri OLO pa sta dolžna spremljati razvoj te šole in ji nuditi pomoč; — da se s pravilno tarifno politiko stimulira zlasti osebje na odgovornejših mestih in da se vpelje tudi v trgovskih podjetjih sistem plačevanja po učinku; — da se z izboljšanjem delovnih razmer in primerno tarifno politiko prepreči fluktuacija kadra v druge panoge našega gospodarstva. Pri izvajanju vseh navedenih nalog v trgovini naj ustrezni organi ljudskih odborov tesno sodelujejo v vseh problemih blagovnega prometa z gospodarskimi organzacijami in okrajno trgovinsko zbornico, da se čimprej doseže skladen razvoj trgovine z drugimi gospodarskimi panogami. 15. poglavje Gostinstvo in turizem Družbeni bruto proizvod izkazuje v gostinstvu v v letu 1959 v primerjavi z letom 1057 povečanje za 7,7 %, v primerjavi z letom 1958 pa padec za 4,5%. To zmanjšanje izhaja iz okoliščine, da je bil gostinski promet v letu 1958 izredno močan v zve®! z graditvijo avtomobilske ceste. Glede na nezadovoljivo stanje našega gostinstva in drugih tehničnih pogojev za uspešen razvoj gostinstva in turizma je treba tej panogi posvetiti vso potrebno pozornost in razumevanje, zlasti še glede na novo avtomobilsko cesto, ki je v veliki meri odprla vrata dolenjskemu turizmu. Za izboljšanje stanja v tej gospodarski panogi je potrebno: — povečati mrežo prehodnih in penzionsfcih gostišč, zlasti glede nastanitvenih zmogljivosti, predvsem z dograditvijo gradu Otočec, razširitvijo zdravilišč Šmarješke in Dolenjske Toplice; — storiti potrebno, da se tujske sobe, ki so se svoj čas uporabljale za turistične namene, pa so danes zasedene od stalnih stanovalcev, izpraznijo in stavijo na razpolago tujskemu prometu; — v okviru možnosti pospešiti izboljšanje tehnične ureditve gos tinskih obratov; — krepiti socialistični sektor gostinstva v tem smislu, da se ustanavljajo nove gostinske gospodarske organizacije tam, kjer so za uspešno poslovanje ugodne razmere; — da občinski ljudski odbori, zlasti pa okrajna gostinska zbornica, ukrenejo vse potrebno, da se v gostinski mreži dosledno izvaja pravilna organizacija dela, poveča asortiment gostinskih storitev in izboljša njihova kakovost; — da občinski ljudski odbori z ekonomskimi ukrepi zagotovijo rast tistih gostinskih gospodarskih organizacij, katerih obstoj je za nadaljnji turistični razvoj ali za prehrano abonentov nujno potreben s tem, da s pavšalno obremenitvijo dajejo možnosti za napredek, upoštevaje specifičnost posameznih obratov; — da občinski ljudski odbori v sodelovanju z Dolenjsko turistično zvezo in okrajno gostinsko zbornico ukrenejo vse potrebno za razvoj raznih vrst turizma na Dolenjskem, zlasti zdraviliškega in izletniškega; — zla-sti v pomeinbnejših turističnih mestih urediti objekte za razvedrilo gostov: odprto kopališče v Dolenjskih Toplicah itd.; določiti in urediti primerne prostore za taborjenje; — povečati propagando in čimprej založiti nove propagandne edicije, katerih izdajo pripravlja gostinska zbornica v obliki novega prospekta Dolenj-ske; da Dolenjska turistična zveza ukrene potrebno, da ba do pričetka sezone dotiskan vodič po Dolenjski, poleg navedenega pa da izda poseben prospekt gradu Otočec in zdravilišč Dolenjske; — na odcepili avtomobilske ceste postaviti primerne informativne deske, ki bodo turiste opozarjale na znamenitosti krajev; več pozornosti posvetiti primernim razglednicam im turističnim spominčkom; — da bo ena 'osnovnih nalog gostinske zbornice, skrb za strokovni dvig kadra, in sicer s prirejanjem strokovnih .tečajev, s šolanjem čim večjega števila novega kadra v gostinski šoli, gostinske gospodarske organizacije pa naj poskrbijo za vzgojo potrebnega števila vajencev; — da se vpelje v vseli gostinskih gospodarskih organizacijah plačevanje po delovnem učinku; — da predvsem gospodarske organizacije, zlasti v večjih industrijskih središčih, pristopijo k ustanavljanju novih obratov družbene prehrane in izboljšanju obstoječih, 16. poglavje Obrt Glede na nizko stopnjo razvitosti predstavlja obrt največjo vrzel v našem okrajnem gospodarstvu. 'Zato je treba razvoju te gospodarske panoge posvetiti posebno pozornost. Skupni obseg vrednosti obrtne proizvodnje in storitev se v letu 1959 povečuje v primerjavi z letom 1958 za 4%. Kljub poVečanju obrtniške delavnosti, ki je predvidena v planu za leto 1959, ne bodo zadostno krite vse potrebe po obrtnih storitvah, zlasti ne v elektrotehničnih, lesnih, kovinskih strokah in strokah predelave tekstila. V mestih se poleg teh postavlja še potreba po gospodinjskih servisih za razbremenjevanje gospodinjstev, na podeželju pa potreba po raznih vrstah specifičnih podeželskih storitvenih obrti. Posebno pozornost je treba posvetiti razvijanju obrti v družbenem sektorju, s formiram jem obrtniških centrov oz. servisov, in to v vseh krajih, kjer je to potrebno. Močneje naj bi se«razvijala tudi domača obrt, zlasti pletarstvo, lončarstvo, izdelava raznih spominčkov in dr., za kar so potrebna minimalna investicijska sredstva. Mreža obrtnih delavnic se bo v letu 1959 v primerjavi z letom t958 v splošnem družbenem sektorju razširila za 5 %. V letu 1959 se predvideva, da bo zaposlenih 3.959 obrtnih delavcev in uslužbencev, t. j, za 2 % več kot v letu 1958. Vseh vajedcev se bo učilo 1.223 ali 10 % več kot v letu 1958. Uresničitev plana temelji na tem: ■— na povečanju obrtniških kapacitet; — na izboljšanju in izpopolnitvi opreme In delovnih pripomočkov; — na povečanju delovne storilnosti za 2%; — maksimalni izrabi notranjih rezerv (izboljšanje organizacije dela, delovna disciplina, nagrajevanje po enoti izdelka oz. po prometu itd.). Da bo v letu 1959 povpraševanje po obrtnih storitvah in izdelkih v čim večji meri zadovoljeno in zagotovljen uspešen razvoj obrti, bo potrebno izvršiti predvsem tele naloge: — občinski ljudski odbori naj posvetijo pzosebno pozornost razvoju obrti v družbenem sektorju, zlasti storitveni; — okrajna obrtna zbornica naj izdela analizo potrebne obrtne mreže v okraju zaradi ustanavljanja novih in združevanja dosedanjih obrtnih obratov; — občinski ljudski odbori naj skupaj z okrajno obrtno zbornico izdelajo konkretne programe izgraditve obrtne mreže v letu 1959; — okrajna obrtna zbornica naj s pomočjo pododborov ter v sodelovanju s pristojnimi organi občinskih ljudskih odborov izdela programe za vključevanje vajencev v obrt; razmerje pri vključevanju vajencev v zasebni in družbeni sektor obrti naj se spremeni v korist družbenega sektorja; več pozornosti je treba posvetiti izobraževanju fandidatov za vodilni kader v obrti; — obrtna zbornica naj prouči možnost za ustanovitev šole za visoko kvalificirane delavce v obrti; — občanski ljudski odbori naj za čim hitrejše in močnejše razvijanje obrti na svojem območju storijo vse potrebno proti danes tako razširjenemu nelegalnemu izvrševanju obrti, tkzv. šušmarstvu; — ljudski odbori naj uporabijo zn finarieiranje investicij v obrtništvu vsaj tista sredstva, ki jih plačujejo obrtne gospodarske organizacije v občinske investicijske sklade; — poleg tega se je treba prizadevati, da se zagotovi za obrt še del sredstev, ki se v ta sklad stekajo iz drugih panog; tako kot v drugih gospodarskih panogah je treba združevati sredstva skladov obrtnih gospodarskih organizacij po občinskih ljudskih odborih. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1959 1". poglavlje Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene plačevanja amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Kateri objekti se ne morejo uporabljati, odloči s posebno odločbo na predlog gospodarske organizacije iz prednjega odstavka pristojni svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora po poprejšnjem soglasju pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. 18. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij V investicijski sklad okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se steka 60 % prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada investicijskim skladom občin, okraja in ljudske republike, po odbitku deleža LR Slovenije. Na prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, ki plačujejo svoje družbene obveznosti v pavšalnem znesku, okrajni ljudski odbor ni udeležen. 19. poglav je Zentljarina Kmetijske oirg'anizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del čistega dohodka, ki ustreza tistemu delu ze.mljarine, ki pripada okrajnemu investicijskem skladu v svoj sklad osnovnih oz. sklad obratnih sredstev. Del zemljarine, ki ni razporejen z zveznimi predpisi, se odstopa občinskim ljudskim odborom za kritje proračunskih izdatkov. 20. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev V letu 1959 se oprostijo plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada okraju, tele gospodarske organizacije: — časopisna in založniška podjetja, — delavsko-iislužbenske restavracije in menze, — planinski domovi. Navedene gospodarske organizacije vlagajo odstopljeni del tega prispevka v svoj sklad osnovnih sredstev, rezervni sklad ali pa ga uporabijo za kritje zgube. 2t. poglavje Razdelitev proračunskih dohodkov 1. P r o r a ču n sk i dohodki za OLO V letu 1959 se stekajo v proračun okrajnega ljudskega odbora po odbitku republiškega deleža v celoti tile dohodki: — državne takse, — prometni davek od državnih vrednotic, — 100 % doklad od proizvodnje in prodaje lesa. 2. Proračunski dohodki za občine Občinskim ljudskim odborom se za kritje prora-čunskih izdatkov odstopijo po odbitku zvezne in republiške udeležbe v celoti tile proračunski dohodki: — dohodnima samostojnih poklicev im premoženja, — prometni davek zasebnikov, — prometni davek od vina in žganja, — proračunski prispevek iz sklada skupne porabe, — zemljarina gospodarskih organizacij in drugih zavezancev. Poleg dohodkov, navedenih v 2. točki tega poglavja, bodo občinski ljudski odbori razpolagah za kritje proračunskih izdatkov še s temi dohodki, ki se pobirajo na njihovem območju: — 87 % občinske doklade od dohodnine iz kmetijstva, . - , — doklade na dohodnino samostojnih poklicev in premoženja, — občinski prometni davek, — občinski prometna davek na promet v trgovini na drobno, — občinske takse, — davek od dediščin in klani, — dohodki občinskih uradov in zavodov, — dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev, — drugi dohodki iz pristojnosti posameznih občin. Od dohodnine kmečkih gospodarstev, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade in republiški proračun na podlagi zveznih in republiških predpisov, pripada občinam: Delež občine y */• Brežice 28 Črnomelj 100 Metlika 99,5 Novo mesto 50 Senovo 40 Sevnica 50, Trebnje 27 Videm-Krško ICO Žužemberk 100 Od proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki ostane po odbitku zveznega in republiškega deleža, pripada občinam: Delež občine v Brežice 35 Črnomelj 100 Metlika 100 Novo mesto 79 Senovo , 54 Sevnica 100 Trebnje 50 Videm-Krško 82 Žužemberk 100 22. poglavje Okrajni investicijski sklad Skupna sredstva okrajnega investicijskega • sklada, ki se formirajo na podlagi zveznih in republiških predpisov ter določb tega družbenega plana in jih je v letu 1959 dovoljeno uporabljati, bodo znašala: Ta sredstva se bodo uporabila v tele namene: 247.669.000 za odplačalo anuitet 40.127.000 ; za obratna sredstva 43.883.000 za osnovna sredstva 161.069.000 od tega za: kmetijstvo 4 32 % druge panoge gospodarstva 46 % negospodarske investicije 22 % Upravni odbor tega sklada mora pri razdeljevanju teh sredstev upoštevati prednjo osnovno razdelitev. 23. poglavje Okrajni gozdni sklad V okraju Novo mesto se izločajo sredstva v okrajni gozdni sklad od cene stoječega lesa, od dohodkov postranskih gozdnih proizvodov in od plačanih gozdnih, škod v gozdovih splošnega ljudskega premoženja ter od prispevkov, ki se plačajo iz zasebnih in zadružnih gozdov za gojenje in ■ pospeševanje gozdov po enotni stopnji 20 %. 24. poglavje Sečnja gozdov Za leto 1959 so določene za posek tele količine lesa: v m* Iglavci Listavci Skupaj Skupaj 64.100 • 247.600 3ill.700 od tega: GG Brežice 4.700 16.300 21.000 KGP Novo mesto 29.400 47.200 76.600 drugi gozdovi SLP in zasebni sektor 30.000 184,100 2,14.100 Od siku,pne sečnje lesa je treba zagotoviti za bla-govno proizvodnjo skupaj m3 154.000 iz gozdov SLP, s katerimi gospodarita GG Brežice in KGP Novo mesto m3 75.000 iz drugih gozdov SLT> in zasebnih gozdov m3 79.000 Iz vseh gozdov z območja okraja Novo mesto je treba zagotoviti oddajo ključnih sortimentov jamskega in celuloznega lesa v višini 14.000 m3, kakor sledi (v m3): Jamski les iglavcev Celulozni les iglavcev Skupaj gozdna gospodarstva 4.500 3.500 8000 drug družbeni in zasebni sektor 5.000 3.000 6.000 Skupaj 7.500 6.500 14.000 Za posamezne občine so določene tele količine lesa za posek v zasebnih gozdovih in drugih gozdovih SLP: m* Iglavci Listavci Skupaj Brežice 600 15.900 16.500 Črnomelj 5.320 25.800 29.120 Metlika 1.600 4.920 6.520 ' Novo mesto 6 Senovo 9.793 39.820 49.615 785 9.200 9.985 Sevnica 5.300 \ 27.610 33.110 Trebnje 4.660 25.700 30.360 'Videm-Krško 1.210 22.750 23.960 Žužemberk 5*30 14400 14.930 25. poglavje Sredstva proračunov in okrajnih proračunskih skladov Proračunski dohodki Skupni dohodki za kritje proračunskih izdatkov okraja in občin so predvideni v višini 1.878,525.000 din in sicer: — dohodki iz gospodarstva 426,170.000 din — dohodki od prebivalstva 1.155,453.000 din — dotacija iz republiškega proračuna ' 255,000.000 din Okrajni ljudski odbor Novo mesto bo v letu'1959 razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 590,871,000 din (vstevši dotacije občinam). v 000 diu Ta sredstva so zagotovljena iz tehle virov: — del dohodnine kmečkih gospodarstev 67,762 — del prometnega davka od davčnih vrednotnic 1,340 — del državnih taks 42,880 — del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev iz gospodarstva 68,056 — del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev izven gospodarstva 45,513 — doklade od proizvodnje in prodaje lesa 48,000 — dohodki okrajnih uradov in zavodov 2,500 — drugi proračunski dohodki 3.200 — neuporabljena 6% rezerva iz leta 1958. 6,920 — presežek proračunskih dohodkov iz leta 1958 9,700 — dotacija LRS 295,000 Skupaj dohodki 590,871 Proračunski izdatki Skupni proračunski dohodki v višini 1.878,623.000 din bodo uporabljeni: — za kritje protačunsikih potreb OLO Novo mesto 561,670.000 561,670.C00 — za dotacijo občinskim ljudskim odborom 29,201.000 — skupa j za proračun OLO 590,871.000 — za kritje izdatkov občinskih proračunov 1.310,953.000 Sredstva za financiranje proračunskih izdatkov OLO Novo mesto se bodo uporabila v tele namene: I. del — Prosveta in kultura v 000 din 4.856 II. del — Socialno varstvo 799 m. del — Zdravstveno varstvo 14.558 V. del — Državna uprava 247.416 VI. del — Komunalna delavnost 100.363 . — idejni, investicijski in glavni projekt za opekarno Račje selo 1.504 — pomoč za objekte družbenega standarda in soudeležbe pri programih za ceste, šole, zdravstvene zavode, obrt, gozdarstvo, trgovino in . podobno 6.lO0 — soudeležba za urbanistične načrte centrov 3.196 — pomoč pri obnovi' podeželja 21.452 — prispevek Vodni skupnosti Dolenjske 5.640 — osebni in ,operativni izdatki okrajne cestne uprave 62.473 VIL del — Negospodarske investicije VIII. del — Dotacije 156.121 ' — družbenim organizacijam 37.603 — finančno samostojnim zavodom 4.700 — skladom .. 84.620 a) okrajni kmetijski sklad 9.400 b) okrajni cestni sklad 63.000 — za štipendije 12.220 — proračunom občin 29.201 a) ObLO Črnomelj 13.0i65 b) ObLO Žužemberk 14.136 IX. del — Obveznosti iz posojil in garancije 16.628 X. (jel — Obveznosti iz preteklih let in proračunska rezerva 33.371 — obveznosti iz preteklih let in proračunska rezerva 10.371- — odvod LRS zaradi znižanja dohodnine 213.000 XI. del — 6% obvezna rezerva 16.755 Izdatki skupaj 590.871 Občinski ljudski odbori naj pri sestavi svojih proračunov zagotovijo sredstva predvsem za kritje potreb kulturno-prosvetioaga dela, socialnega in zdrav, stvenega varstva. Sredstva okrajnih proračunskih s k 1 a dov V letu 1959 bodo razpoložljiva sredstva okrajnih proračunskih skladov tale: — okrajni kmetijski sklad v 000 din 37.651 —.okrajni gozdni sklad 50.987 — okrajni cestni sklad 83.820 — okrajni gasilski sklad 6.275 — okrajni sklad za gospodarske kadre 47.333 Namenska uporaba sredstev prednjih proračun- skih skladov je določena v predračunih dohodkov in izdatkov, ki so sestavni del okrajnega proračuna. Četrtidel SPL OSNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO DRUŽBENEM PLANU OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1959 1. Pristojni okrajni organi morajo skrbeti, da bodo občinski družbeni plani glede osnovnih proporcev na posameznih gospodarskih področjih v skladu z nalogami, določenimi z okrajnim družbenim planom. Prav tako morajo spremljati izvajanje okrajnega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitev občinskih planov z okrajnim družbenim planom ali za izpolnitev .okrajnega družbenega plana. 2. Za zagotovitev koordinirane in smotrne uporabe sredstev okrajnega in občinskih cestnih skladov je treba programe za uporabo sredstev občinskih cestnih skladov in njihove predračune pred njihovo potrditvijo predložiti v mnenje svgfcu za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO. 3. Da se zagotovi, da bodo naloge zveznega, republiškega, okrajnega in občinskih družbenih planov, posebno glede osebne porabe, družbenega standarda, povečanja produktivnosti in investicijskega vlaganja izvršile tudi gospodarske organizacije, je treba koordinirati delo gospodarskih organizacij preko zborov proizvajalcev okrajnega in občinskih ljudskih odborov, zbornic, okrajne zadružne zveze im drugih organizacij. 2. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega plana. V 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1959 ter se objavi v »Uradnem listu LRS« in »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. St. 01-D-30i/1-1959 Novo mesto, dne 28. februarja 1959. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. 50. 'Okrajni ljudski odlbor Celje je na podlagi 3., 8. in 163. 'člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22i/’5|9j v zvezi s 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list,LRS, št. 19-S9/ 52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. junija 1039 sprejel ODLOK o vskladitvi predpisov okrajnega ljudskega odbora Celje z določbami temeljnega zakona o prekrških 1. člen V odloku o nadzorstvu nad obnovo sadovnjakov in vinogradov na območju okraja Celje (Uradni list LRS, št. 29-428/34 in 15-78/56), ki velja še naprej, se 8. člen spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje za prekršek, kdor se ne ravna po določbah 5. im 7. člena tega odloka«. 2. člen Prenehajo veljati tile odloki; ' 1. odlok o nadzorstvu nad prodajo vina v gostinskih obratih in o ravnanju z vinom, namenjenim neposredni potrošnji (Uradni list LRS, št. 27-318/53 in 15- 78/56); 2. odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Šoštanj (Uradni list LRS, štev. 22-241/53 in 15-78/56); 3. odlok o varstvu vodnih naprav in čiščenju vodotokov na območju okraja Celje (Uradni list LRS, št. 28-415/54 in 15-78/56). Ugotavlja se, da so prenehali veljati vsi predpisi bivših okrajnih ljudskih odborov Celje, Krško in Šoštanj, našteti v 6. členu odloka o izenačenju predpisov za okraj Celje (Uradni list LRS, št. 15-78/56) na območjih, za katera so bili izdani, kolikor so ta območja sedaj sestavni del okraja Celje, ker so pristojni občinski ljudski odbori že izdali o tein' svoje predpise. 3. člen Ta odlok začne valjati osmi dan po objavi v ^Uradnem vestniku okraja Celje«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Št. 01/3-2-2,/3-59 Celje, dne 29. junija 1959. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. PREGLED VSEBINE »URADNEGA USTA FLRJ«: Št. 34 z dne 26. avgusta 1959: 637. Odredba o dopolnitvi odredbe o dovoljevanju kreditov za obratna sredstva za povečani obseg poslovan j,a določenim kategorijam gospodarskih organizacij. 638. Odredba 'o spremembi odredbe o znesku, pogojih in načinu dovoljevanja posojil iz splošnega investicijskega sklada za gradnjo košev za koruzo. 639. Odredba o spremembi odredbe o investicijskih posojilih, ki se dovoljujejo brez natečaja iz splošnega investicijskega sklada za razširitev in rekonstrukcija objektfov za predelavo grozdja in dodelavo vina. 640. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o količnikih za obračunavanje razlik v cenah pri izvozu in uvozu določenih proiaivodiov in storitev. . 641. Navodilo o glavnih podatkih, ki jih mora vsebovati pogodba o proizvodnji in dodelavi kmetijskih proizvodov. Št. 35 z dne 2. septembra 1959: 642. Odredba o maksimalni obrestni meri za obresti od kratkoročnih kreditov za zaloge vinskega destilata. 643. Odredba o maksimalni obrestni meri za obresti od kratkoročnih kreditov za zaloge semena črne detelje in lucerne. " 644. /Odredba o spremembi odredbe o posebnih pogo- jih, ob katerih se smejo dajati v promet posamezni industrijski izdelki. 645. Odločba o seznamu funkcionalnih nadomestnih delov za opremo za kmetijstvo in gozdarstvo, za katere velja regres. Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust LES« — Direktor m odgovorni urednik: Jože Jurač - Tiska tiskarna .Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din - Posamezna številka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje 4 strani ' din več — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni pc Izidu posamezne številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15 a poštni nredal S3S — Telefon direktor In knjigovodstvo: 20-Š01 uredništvo In uprava- 23-579 — Cekovn' račun: 500-704'7-399 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVI Razglasni del dne 10. septembra 1959 Št. 28 Rozgrccsi in objave Sprememba rodbinskega imena Št. 03/'5-S663Q!/l -59 .7728 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03i/5-S 7630/1 z dne 17. Vlil. 1659 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Krese Ani, roj. 5. novembra 1904 v Kočevju, bivajoči v Kočevju, Roška cesta 74, v priimek »H u d o -k li n«. i Št 05/5-57604/1-59 7945 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR.S, št. 03/5-S7604/1 z dne 24. VIII. 1959 je bila' na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljenja sprememba priimka Zorec Danijeli, roj. 20. junija 1925 v Ljubljani, bivajoči v Ljubljani, Celovška cesta 62, v priimek »Đ u r m i š i«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Kegister gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodišč« razglašajo: 1101. Besedilo: »Argo«, tovarna živilskih in kemičnih proizvodov, Izola. Poslovni predmet: Odkup ribiških in kmetijskih pridelkov ter klavne živine za lastne potrebe, izdelava lesene, papirnate in pločevinaste embalaže, konserviranje morskih rib, školjk, rakov, dalje sadja in zelenjave, izdelava koncentratov, juhe in ustrezajočih polizdelkov ter nadomestkov za juho, dalje monb-natrium glutaminata in glutamimske kisline, prevoz blaga za tuje in lastne potrebe, prodaja lastnih izdelkov in polizdelkov, pridelovanje sadja in povrtnine, uvoz reprodukcijske-ne potrebe, prodaja lastnih izdelkov Ustanovitelj: Gbč. LO Izola, odločba št. 02/1-4699/1-1957 z dne 27. XII. 1957. Podjetje se je konstituiralo še istega dne. Direktor: Karo Franc, podpisoval bo vse listine po zakonitih določbah, v njegovi odsotnosti bo podpisval Grahek Zvonko, vodja računsko-gospodajskega sektorja, manj važne finančne in gospodarske listine sa-motojno, važnejše pa skupaj z dvema drugima podpisovalcema, kakor to določajo pravila; splošne upravne listine bo podpisoval v direktorjevi odsotnosti samostojno vodja sploš- nega 'sektorja Banovec Miro, važnejše finančne in gospodarske listine pa skupaj z vodjem računskega gospodarskega sektorja; vodja komercialnega oddelka Šinkovec Viktor bo podpisoval v direktorjevi odsotnosti manj važne komercialne listine samostojno, važnejše pa skupaj z vodjem računskega gospodarskega sektorja ali vodjem splošnega sektorja; Strah Rozka, blagajničarka bo podpisovala finančne listine, ki morajo biti podpisane po dveh upravičencih, skupaj s še enim od spredaj naštetih pooblaščencev. Koper, 27. maja 1958. Reg b I 238/1 1834 1102. Besedilo: »Galvanotehnika«, Glinek pri Škofljici. Poslovni predmet: Galvamizerstvo. Ustanovitelj: Obč. LO Ljubljana-Rudnik, odločba št. 01/1-2644/59 z dne 17. VI, 1959. Upravnik do konstituiranja: Grebenc Anton. Ljubljana, 9. julija 1959. Rg VI 873/1 2088 1103. Besedilo: Potujoči kino, Domžale (Ljubljanska cesta 51). Poslovni predmet: Predvajanje filmov. Ustanovitelj: Obč. odbor SZDL Domžale dne 10. IV. 1959. dovoljenje Obč. LO Domžale, št. 03/9-3966/1 z dne 16. VII. 1959. Podjetje se je konstituiralo 10. VIII. 1959. Upravnik: Tratnik Ivan, podpisuje še Burja Drago, finančne listine. Ljubljana, 12. avgusta 1959. Rg III 446/1 2476 1104. Besedilo: Obrtno komunalno podjetje »Dimnik«, Ljubljana, Šentvid. Poslovni predmet: Ometanje kurilnih naprav. Ustanovitelj: Obč. LO Ljubljana-šentvid. odločba št. 04/3-721/1-59 z dne 20. VII. 1959. Direktor do konstituiranja: Lipnik Janko. Ljubljana, 17. avgusta 1959. Rg VI 875/1 2405 1105. Besedilo: Trgovina s pavšalnim obračunom »Sndje-zelenjava«, Ravne na Koroškem (Trg svobode). Poslovni predmet: Trgovanje na drobno z zelenjavo, sadjem in izdelki, z jajci, južnim in domačim sadjem. Ustanovitelj: Obč. JRD Ravne na Koroškem, odločba št. 05/1-2556/4-58 z dne 23. X. 1958. Trgovina se je konstituirala 1. X. 1958. Poslovodja: Šerbec Rudi. Maribor, 10. avgusta 1959. Reg 2127/111-1 2360 Izšla je brošura ZAKON O TAKSAH Cena broširani knjižica 140 din, vezana v celoplatno 280 din Opozarjamo na najnovejše izdaje: ' UREDBA o tečajih in izpitih za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil je priložena brošgfi PRAVILNIK O KAKOVOSTI ŽIVIL IN O POGOjIH ZA NJIHOVO PROIZVODNJO IN PROMET Cena 100 din. *** Vse predpise iz zveznega in republiškega uradnega lista najdete v REGISTRU PREDPISOV ZA LETO 1S58 Cena 400 din. * ** Na razpolago imamo brošuro, ki vsebuje najnovejšo UREDBO O NAGRADAH IN POVRAČILU STROŠKOV ZA DELO ODVETNIKOV Cena 75 din. #** Dr. France Černe: Ekonomika FLRJ 550 din. Dr. Makso šnuderl: Ustavno pravo—dodatek 190 din. Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 1106. Besedilo: Trgovsko podjetje »Naša knjiga«, Celje. Izbriše se Kroflič Ljudmila in vpiše Sever Kristina, nova računovodkinja, ki bo podpisovala skupaj z direktorjem vse finančne listine. Rg I 3/8 2302 Besedilo: »Mesarija in klavnica«, Gorniji grad. Izbriše se Kristan Vladimir in vpiše, da bo odslej podpisovala kot računovodkinja Triller Zofija. Rg III 80/3 2307 Besedilo: Remontno podjetje. Gor-nji grad. Izbniiše se Kristan Vladimir in vpiše, da bo odslej podpisovala kot računovodkinja podjetja Triller Zofi- ja- Rg III 77/5 2306 Celje, 7. avgusta 1939. 1107. 'Besedilo: Rudnik lignita, Velenje. 'Vpise se podpisovalec Selili Rudi, tajnik. Celje, 19. avgusta 1939. Rg III 95 5 2551 1108. Besedilo: »Klavnica«, Rogaška Slatina. Besedilo odslej: »Mesnine«, Rogaška Slatina. Poslovni predmet se dopolni, še na nakup in klanje živine (drobnice), na razsek, izdelovanje in prodajo mesa in mesnih izdelkov. V. d. direktorja Kozmelj Izidor je odslej direktor podjetja. K podjetju sp se pripojile »Mesarija in klavnica«, Rogatec, »Mesarija«, Šmarje pri Jelšah in »Mesnine-Sotla«, Iine-mo. V sestavu podjetja so poslovalnice: št. 1, pri »Bohorju«, Rogaška Slatina, poslovodja Kovačič Drago; št. 2, pri »Kolarju«, Rogaška Slatina, poslovodja Kolar Alojz; št. 3. pri »Križu«, Rogaška Slatina, paslo vodki n ja Kučan Zofija; št. 4, Rogatec, poslovodja Strašek Anton; št. 5, Šmarje pri Jelšah, poslovodja Habjan Vinko; št. 6, Imeno, p. Podčetrtek, poslovodja Nikolam Edvard; št. 7. Kozje, poslovodja P reska r Jože; št. 8, Lesično, poslovodja Preskar 'Jože; št. 9, Bistrica ob Sotli, poslovodja Verbančič Anton; št. 10, Po dsreda, poslovodja P reska r Jože in št. 11, Mestinje, poslovodja Jezov-šek Albin. Poslovale bodo po pravilih podjetja. Samostojnih pravic nimajo. njihovo poslovayje je potrdil Obč. LO Šmarje pri Jelšah z odločbo, št. 04i/2-KA-84/1-59 z dne 30. VII. 1959. Celje.'24. avgusta 1959. Rg II 225/7 2349 1109. Besedilo: Goriške opekarne, Volčja draga. Vpiše se pripojitev podjetja »Opeka«, Bilje pri Gorici, k temu podjetju. Koper, 5. avgusta 1959. Reg a I 36/2 2291 1110. Besedilo: »Avtobusni promet«, Celje. Vpiše se poslovalnica v Piranu, Tartinijev trg 3, ki bo prođajala'vo-zovnice in dajala informacije. Po-slovodkinja je Kosančič Dragica ustanovitelj DS podjetja s sklepom z dne 22. IV. 1959, dovoljenje Obč. LO Piran, šh 02/6-1867/3-59 z dne 15. VI. 1959. Samostojniih pravic nima. Koper, tl. avgusta 1959. Reg b IV 262/1 2435 1111. Besedilo: Kavarna in restavracija »Jadran«, Postojna. Pri podpisov alki Jenko Magdi se vpiše sprememba priimka na Stare. Koper, 17. avgusta 1959. Reg b II 167 a/4 2439 1112. Besedilo: Podjetje »Radiotehni- ka«, Postojna. Izbriše se Bajc Alojz in vpiše Ša-bec Roza, nova računovodkinja. Koper, 22. avgusta 1959. Reg b II 47/6 2578 1115. Besedilo: Gostinsko podjetje, Črnuče. Izbriše se Dobaja Franjo in vpiše Rogelj Rozka, nova računovodkinja. Ljubljana, 9. junija 1959. Rg II 219/7 2001 1114. Besedilo: Tekstilna tovarna »Sukno«, Zapuže. Izbrišeta se podpihovalca Mavec Leopold in Voglar Milan ter vpišejo Markelj Matija, ki bo podpisoval v direktorjevi odsotnosti, Žerovmik Pavle, v direktorjevi ali namestnikovi odstotnosti, in Zemljič Antonija, računovodkinja. V odsotnosti računovodkinje bo podpisovala! Kolman Nuška. Ljubljana, *11. julija 1939. Rg I 70/17 2313 1115. Besedilo: »Mizarstvo Trnovo«, Ljubljana, Vpiše se Gregorc Anica, računovodkinja. Ljubljana, 6. avgusta 1959. Rg I 148/2 2464 1116. Besedilo: Usnjarsko podjetje, Železniki. Izbriše, se Bckš Anton im vpiše Dolenc Janez, novi direktor. -Ljubljana. 7. avgusta 1959. Rg I 128/5 2448 1117. Besedilo: »Železnina«^ trgovina z železnino in gradbenim materialom, Jesenice. Pri prodajalni na Jesenicah, Gosposvetska 38, se izbriše Gregorčič Herman in vpiše Bernot Marjan, novi poslovodja. Ljubljana. 17. avgusta 1959. Rg I 61/7 2393 1118. Besedilo: Pekarija, Novo mesto. Poslovni predmet se razširi še na slaščičarstvo, izdelovanje keksov, drobnega peciva in maslenega testa, drobtin in sorodnih pekovskih izdelkov. \ Ljubljana, 18. avgusta 1959. Rg I 63/10 2592 1119. Besedilo: Hotel »Zlatorog«, Bohinj. Vpiše se Smolej Franc, računovodja. R g I 86/4 2590 Besedilo: »JUB«, tovarna barv, Dol pri Ljubljani. Izbrišeta se Kukavica Ludvik in Špenko Rozi ter vpišeta Stante Jernej, novi direktor, in Jerman Angela, nova računovodkinja. Rg I 34/10 2403 Besedilo: Lesni servis, Jesenice. Izbrišeta se prisilna uprava in prisilni upravitelj Tori Ljubo ter vpiše Dečman Anton, direktor. Rg I 69/4 2569 Besedilo: »Avto«, splošno avtopre-vozništvo, Kočevje. Vpiše se poslovalnica v Ljubljani, Ulica Moše Pijade 34, ki bo opravljala prevoze s kamioni. Poslovodja, je Ivanuša Marjan, ustanovitelj DŠ podjetja s sklepom z dne 30. Vil. 1959, dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Center, odločba št. 05/2-10391/1 z dne 7. 'VIII. 1959. Samostojnih pravic nima. Rg I 42|/15 2588 Besedilo: Obrtno podjetje »Puškama«, Kranj. Izbrišeta se Pušavec Janko in Kržišnik Franc ter vpišejo Debeljak Julij, upravnik, Kilar Ivanka, računovodkinja in Žibert Anton, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja ali računovodje. Rg II 290/2 2391 Besedilo: Mesarija in prekajevalnica. Litija. Izbriše se poslovalnica št. 8 v Ljubljani, Vodnikov trg, arkada 29, ker je prenehala poslovati. Rg I 27/15 2404 Besedilo: »Slovenija-vino«, Ljubljana. Izbriše se zaradi samosvojitve obrat »Belsad« v Črnomlju. * Rg IV 555/44 2414 / Besedilo: Ljudska gostilna, Pišece. . Gostišče je prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma: kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator je Vrček Anton, poslovodja Medved Vinko pa se izbriše. Rg V 64/3 2444 BesedtiLo: »Gradbenik«, Ribnica. Izbriše se Mihelčič Franc ter vpišejo ing. Knol Jože, tehnični vodja, ki bo podpisoval v direktorjevi odsotnosti; Mazej Maks, računovodja, in Nosan Maks, sekretar, ki bo podpisoval v odsotnosti računovodje. Rg I 59/4 2387 Besedilo': »Jugotanin«, Sevnica. Izbriše se Marussig Gvido in vpiše Pinterič Ivan, sekretar, ki bo podpisoval v direktorjevi odsotno- S-tl. Rg V 37/5 ' 2586 Ljubljana, 19. avgusta 1959. 1120. Besedila; Splošno trgovinsko podjetje, Črnomelj. Vpiše se prodajalna »Rožni dol« v Rožnem dolu, ki bo poslovala po pravilih podjetja. Poslovodikinja je Skedelj Elizabeta', ustanovitelj DS podjetja s sklepom z dne 26. H. 196I9, dovoljenje Obč. LO Črnomelj, šlev. 05/2-SO-17lfl z dne 24. III. 1959. Samostojnih pravic nima. < Rg I 14/12 2384 Besedilo: Delavsko uslužbcnska restavracija Tobačne tovarne v Ljubljani, Tržaška 2. Izbriše se Turk Nežka in vpiše podpisovalec Trtnik Rafael, novi poslovodja. Rg III 392/12 2412 Besedilo: »Ljubljanske mlekarne«, Ljubljana. Poslovni predmet odslej: Odkup in predelava mleka, izdelava in prodaja mlečnih izdelkov in medu, sladoleda, brezalkoholnih pijač in enolončnic, nabava blaga za lastno prodajno mrežo, nakup in prodaja jajc na veliko in laboratorijska kontrola odkupljenega mleka in mlečnih izdelkov za svoj in tuj račun; opravljanje transportnih storitev za tuje koristnike v mrtvi sezoni. Rg 'V 816/S 2408 Besedilo: Tovarna, pisalnih strojev, Ljubljana, skrajšano: »TOPS«, Ljubljana. Sedež podjetja je odslej v Savljah št. 18a. Rg II 544/5 2414 Besedilo: »Udarnik«, kemični pro-izvodi-gradnja letal. Ljubljano. > Besedilo odslej: »Udarnik«, izdelava fasadnih elementov, Ljubljana. Poslovni predmet: Izdelovanje kombiniranih, kovinskih in lesenih fasadnih elementov ter stavbnih mizarskih izdelkov. Rg II 350/7 ' 2406 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tišje«, Šmartno pri Litiji. Nograšek Jože bo podpisoval odslej kot komercialist. Pri poslovalnici, trgovini v Šmartnem pri Litiji 57, se izbriše Nograšek Jože in vpiše Pušnk Marja, nova poslovdd-kinja, pri poslovalnici v Primskovem 8 pa se izbriše Sotošek Anton in vpiše Zorčič Ivanka, nova poslovod-kinja. Rg I 160/14 2400 Besedilo: »Preskrba«, Tržič. Izbriše se Mozetič Janko in vpiše Mokorel Jože, novi direktor. Rg I 104/10 2385 Ljubljana, 20. avgusta 1959. 1121. Besedilo: »Uliv«, izdelovanje kovinske opreme, emblemov in okraskov, Ljubljana. Delavnica je prešla na poslovanje redne obrtne delavnice. 'Vpišeta se Vogrinc Marija, računovodkinja in Šetina Julij, ki bo podpisoval v od- sotnosti poslovodje ali računovodje. Rg V 8130/2 2407 Besedilo: Komunalno podjetje, Zagorje ob Savi. Izbriše se Zupanc Jože in vpiše Prašnikar Leopold, novi knjigovodja. Rg IV 132/4 2381 Ljubljana, 21. avgusta 4959. 1122. Besedilo: Valjčni mlin, Lendava. Poslovni predmet odslej: storitveno mletje žita v obratu Čentiba. Rg 97/1-3 2370 Besedilo: »RTM Reklama-Tabor«, podjetje ža ekonomsko propagando in publiciteto, Maribor. Poslovni predmet je odslej: Kreacije, grafična izdelava osnutkov za lepake, letake, etikete, prospekte, kataloge, ogledne kartone, tekstilne, tkalske, keramične in industrijske oblike izdelkov za domače in tuje interesente; izdelava ameriških in drugih retuš; projektiranje, izdelava in aranžiran je paviljonov'za razstave, velesejme in druge prireditve za domače in tuje interesente; snemanje in izdelava reklamnih filmov na 16 mm in 35 mm traku-dia-filmov in kratkometražnih črno-be-lih in barvnih filmov v izključno reklamne in propagandne namene; izdelava tehnične fotografije črno-bele in cofor s snemam jem; turistična fotografija, izdelava in prodaja razglednic v FLRJ; javno predvajanje ozkotračnih filmov (16 mm trak) v FLRJ — brezplačno in v reklamne namene; interijeri — ves nadzor in odgovornost nad notranjo ureditvijo poslovnih prostorov, šol, dvoran in drugih javnih zgradb; eksterierji — ves nadzor in odgovornost za ureditev izložb im fasad poslovnih zgradb; ves nadzor nad ureditvijo parkov in nasadov; projektiranje, izdelava in montaža neonskih napisov in drugih neonskih reklam v FLRJ; založniška delavnost; izdajanje strokovnih časopisov, edicij, katalogov, prospektov za industrijo, trgovino, gostinstvo, turizem in obrt; nadzor tiska po vseh vejali grafične industrije in kartonažer-stva v FLRJ za lastna naročila; čr-koslikarska delavnost; izdelava diapozitivov; pooredovnje oglasov, objav v časopise, kino, radio in televizijo; prevajanje v tuje jezike, razglasna služba in plakatiranje; tisk za potrebe podjetja in lastno delavnost; razna reklama, darila vseh vrst in oblik; zidna dekoracija — s graffito, freske; nabava embalažnega materiala, surovin in embalažnih pripomočkov za naročnike. Reg 288/1-5 2499 Besedilo: Trgovsko podjetje »Železničar«, Maribor. Pri prodajalnah »Žjcnica« in »Ravena« se razširi poslovni predmet še na prodajo na drobno zelenjave, sadja, pri prodajalnah »Rušanka«, »Studenci«, »Kadetnica« N.im » Kom-zum« pa na prodajo na drobno krme, zelenjave, sadja in izdelkov. Reg 246/1-16 .2369 Maribor, 10. avgusta 1959/ 1123. Besedilo: »Preskrba«, Križevci pri Ljutomeru. Izbriše se podpisovalec, honorarni računovodja Novak Leopold in vpiše Kolbl Stanko, novi računovodja, ki bo podpisoval poleg direktorja ali namestnika vse finančne in materialne listine. Reg 63/11-4 2502 Besedilo: Gostilna »Grozd«, Lenart v Slov. goricah. Gostišče se je konstituiralo 29. V. 1959. Upravnik Potočnik Bernard bo podpisoval samostlojno, po zakonskih določbah in pravilih. Podpisovalec, računovodja Peklar Feliks se izbriše, vpiše pa Titan Jožica, honorarna knjigovodkinja, ki bo podpisovala vse finančne in materialne listine/ Reg 255/II-2 .2366 Maribor, 12. avgusta 1959/ 1124. Besedilo: Trgovsko podjetje »Izbira«, Ptuj. Vpiše se podpisovalec Dostal Dušan, komercialni šef, ki bo podpisoval vse komercialne listine, v direktorjevi odsotnosti pa z istimi pooblastili kot direktor. Maribor. 14. avgusta 1959. Reg 91/1V-6 2424 1125. Besedilo: Brivsko frizerski salon, Crna. Izbriše se računovodkinja Vaukan Marija in vpiše Traunčkar Anton, honorarni knjigovodja, ki bo podr pisoval poleg poslovodje vse finančne listine. Reg 72/III-3 2503 Besedilo: Usnjarna in parna žaga, Lenart v Slov. goricah. Zaradi ukinitve se izbriše prodajalna, Lenart v Slov. goricah, Tro-jišlka 6. Poslovni predmet podjetja se razširi še na opravljanje prevozov z lastnimi vozili. Reg 190/11-7 2425 Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Rakičan. Izbriše se podpisovale': Veren Žiga, sekretar in vpiše Bitenc Pavla, finančna knjigovodkinja, ki bo podpisovala v odsotnosti računovodkinje, z istimi pooblastili. Reg 136/1-5 1372 i Besedilo: Pekarna, Šentilj. Izbriše se v. d. poslovodje Levst-nik Franc in vpiše Rožman Anton, upravnik, ki bo podpisoval samostojno, po zakonskih določbah in pravilih. Reg 195/11-5 2368 Maribor, 21. avgusta 1959. Izbrisi Okrožna gospodarska sodlSća razglašajo: 1126. Besedilo: »Mesarija«, Šmarje pri Jelšah. Rg II 188 21350 Besedilo: »Mesarija in klavnica«, Rogatec. Rg II 120 2550 Besedilo: »Mesnine — Sotla«, Imeno. Rg VI 8 2350 Zaradi pripojitve k podjetju »Klavnica«, Rogaška Slatina. Celje, 24. avgusta 1I95<9. 1127. Besedilo: Gostilna »Pri Kovaču« v likvidaciji, Visoko. Zaradi končne likvidacije. Ljubljana, 27. julija 1059. Rg I 48/3 2446 Register finančno samostojnih zavodov . Vpisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 1128. Besedilo: Uprava komunalnih delavnosti, Dobrova pri Ljubljani. Poslovni predmet; Krajevna pokopališča, okrajne in občinske ceste, vodovodi, javna razsvetljava in kanalizacija na območ ju občine. Ustanovitelj: Obč. LO Dobrova pri Ljubljani, odločba številka 01/2-1606/57 z dne 27. VII. 1957; za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za komunalo pri Obč. LO Dobrova pri Ljubljani. Za zavod bosta podpisovala Vrhovec Stane, predsednik Obč. LO im Zalaznik Tone, upravnik, Dobrova pri Ljubljani, 12. maja 1959. Št. 01/1-1070/2-59 1521 1129. Besedilo: Servis za prevozne storitve okrajnih in občinskih organov in zavodov v Ljubljani. Ljubljanar-Mačkova 1. Servis bo opravljaj prevozne storitve za organe in zavode OLO Ljubljana ter za organe in zavode občinskih ljudskih odborov Ljubija n a - Cen t er, L j ubijan a-Bežigrad, L j u bi jan a -Črn uče, L j ubl jan a -Mos t e, L j u bi ja n a - R ndnik, L j u bi j an a-Pol j e, L ju bi j a n a -šišk a. L j ubl j a n a - Šen tvid in Liubljana-Vič.^PredvseCevovod«. Koroška 31, zdravstveno izkaznico, št. 444.405. 7992 Hoszi 'Vera, Šoštanj, Kajuhova 4, zdravstveno izkaznico, št. 133753 na ime Hoszi Nataša. 7553 Iršič Marija, 'Maribor, Partizanska 53, zdravstveno izkaznico, številka 924997. ' 7940 Ivanušič Zvonimir, Preloka 51, p. Vinica, osebno izkaznico, reg. štev. 15605, serijska, štev. 0498916 (Črnomelj). 7554 Januš Vera, Maribor, Cesta zmage 99/II, zdravstveno izkaznico. . št. 976530. 7995 Janžekovič Franc, Formin 22, p. Gorišnica, zdravstveno izkaznico, št 807162 (Ptuj). 7902 Jereb Viktor, Cerkno 146, osebno izkaznico, reg. štev. 7980, ser. štev. 0585390 (Idrija). 8003 Jernejšek Anton, Stoperce 25, osebno izkaznico, reg. št. 849. ser. št. 0305149 (Ptuj). ' 7837 Kavčič Janko, Javornik na Gor., Cankarjeva 7, osebno izkaznico, reg. št. 9457, ser. št. 0354147. 8031 Kemperle Bogomira, Ljubljana, Kadrova 9, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljutjljani. 7932 Kerlšievan Stanko, Smlednik, vzga-jališče, zdravstveno izkaznico, štev. 173506 (Ljubljana). 7887 Klemenčič Stefan. Ljubljana, Vilharjeva 3, osebno izkaznico, reg. št 16345 (Murska Sobota). 7872 Kocjančič Mario, Salara, nove hiše 12, Koper, osebno izkaznico, štev. 671672, izdano v Kopru in izkaznico ZB. 7858 Kodelja Pavel, Gorenja vas 24, p. Kanal ob Soči, osebno izkaznico, reg. št. 17431, ser. št. 0333768 (Gorica). 7903 Koder Mihael, Jesenice na Gor., Javorniška pot 36, zdravstveno izkaznico, št. 328559. 7914 Končar Franjo, Ljubljana, Tr-' njamska 45, osebno izkaznico, reg. št 37422 (Zagreb). 7973 Kovačič Marija, Laznica 27, p. Limbuš, osebno izkaznico, reg. št. 14461. 7859 Krajnc Marija, Ljubljanai, Stari trg 6, delovno knjižico, št. 326608 (Ljubljana). 7974 Kramberger. Jože, Benedikt, Slov. gorice, duplikat osebne izkaznice, reg. št. 66689, ser. št. 0169031 (Maribor). ‘ ■ 7927 Kravanja Marija por. Jan, Bovec 339 (447). zdravstveno izkaznico, St. 184354 (Gorica). 7951 Kresal Stanko, Ljubljana, Prešernova 30. zdravstveno izkaznico, izdano v Novem mestu. 7975 Krulej Janez, Ljubljana', Zarnikova 3, zdravstveno izkaznico, štev. 743542 (Koper). 7933 Krumpič Terezija, Drenov grič 34, p. Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 2883 (Novo mesto). 8017 Krušnik Zdenko, Drenov grič 55, p. Vrhnika, zdravstveno izkaznico, izdano na Vrhniki. (7873 Kuzma Angela, Ljubljana, Celovška 139, osebno izkaznico, reg. št 798333, ser. štev. 152123 (Ljubljana). , 7976 Lovec Peter, Loka 27, p. Mengeš, osebno izkaznico, reg. št 4095 (Mengeš). 8018 Ljubi Henrik, Ranca 9, p. Pesnica pni Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 47976, ser. št 0177235. 7861 Lozar Franc, Dobrunje 67, osebno izkaznico, reg. št. 15943, zdravstveno izkaznico, obe izdani v Ljubljani in orožni list, št. 827/59 za lovsko puško, št. 1453. 7888 Machiedb Boris, Ljubljana, Titova 25 b, osebno izkaznico, reg. štev. 95271, ser. št. F-01475191 (Ljubljana). 7954 Marinčič Stanko, Škocjan 35, osebno izkaznico, reg. št 28393, ser. št. 0313()95 (Novo mesto). 7590 Marn Alojzij, 'Vince 13, p. Sodražica, potni list, št 421047, izdan L VIII. 1959 v Ljubljani. 7977 Mehle Alojz, Ljubljana, Ambrožev trg 3, osebno izkaznico, reg. št. 531:32, ser. št. F-0075442i/51 in zdravstveno izkaznico, obe izdani v Ljubljani. 7874 Merc Rezka, Ljubljana, Smartiin-ska 21, osebno izkaznico, reg. štev. 30930 (Ptuj). 8019 Merhar Tone, Gunclje 8, p. Ljub-Ijana-Šentvid, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8004 Mesareč Marija, Ljubljana, Lam-petova 13, osebno izkaznico, reg. št. 17708 (Maribor). 8005 Mihelič Ivan, Ljubljana, Robičeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 34990/51 (Ljubi j ana). 7978 Mikae Antonija, Ljubljana, Gradišče 5, osebno izkaznico, reg. št 50774 (Ljubljana). 8020 Milosavljevič Milosav, Maribor, Partizanska 8 a, osebno izkaznico, reg. štev. 20076, ser. štev. 3725486 (Bor). 7862 Mirt Zvonimir, Sevnica, Cesta na Dobravo 28, delovno knjižico, reg. štev. 1295, ser. štev. 538279 (Sevnica), 7557 More Vida, Črnomelj, Kolodvorska 8, osebno izkaznico, reg. štev. 149261, ser. štev. 0863474 (Ljubljana). 7889 Morgan Avgust, Koper, Resljeva 5, delovno knjižico, reg. št. 308, ser. št. 477358. 7745 Novak Franc, Ljubljana. Cesta v mestni log 58, spričevalo II. letnika kovinske šole, izdano v Ljubljani leta 1959. 8006 Ogrizek Marija, Zg. Poljčane 83, p. Poljčane, osebno izkaznico, reg. št 1662, ser. št F-07'52315 {Poljčane) . 7952 Oraižem Franc, Lippvec 8, p. Nova sela pri Kočevju; osebno izkaznico, reg. št. 18685 (Kočevje). 7955 Pahor Jožef, Sela 19, p. 'Kostanjevica na Krasu,/ osebno izkaznico, reg. št. 19039, ser. št. 02S9242 (Gorica). 7399 Perič Milosava roj. Vidovič, Radovljica, Šercerjeva 2, osebno izkaznico, reg. št 2583/57, ser. št. 1020820 (Bos. Gradiška). 7863 P er oš a Sonja, Ljubljana, Lepi pot 3, osebno izkaznico, reig. št. 94979 (Ljubljana). 8024 Peršič Venceslav,, Šempas 116, osebno izkaznico, reg. št. 17387 ser. št. 0333904. 7994 Peternel Julka, Ljubljana, Nazorjeva 4', osebno izkaznico, reg. štev. 21287 (Ljubljana). ' 7935 Pigner Vinko, Brunšvik 25. p. Rače, osebno izkaznico, reg. št. 54699. (Maribor ok.) in zdravstveno izkaznico, številka 95931, reg. številka 37729. 7954 Pirc Rafael, Vihre 10, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 151, ser. št. 0725661 (Videm-Krško) in zdravstveno izkaznico, št. 578269 (Brežice). 8033 Pirih Ivan, Bodrež 2, p. Kanal, osebno izkaznico, reg. št. 35271 (Gorica) . 7864 Plesec Jože, Savina 32, p. Ljubno ob Savinji, osebno izkaznico, reg. štev. 91824, ser. štev. F-10422 (Celje). 7510 Podkrajšek Ciril, Ljubljana, Študentsko naselje, indeks elektro-strojne fakultete, izdan v Ljubljani. 8022 Podmeniinšek Maks, Ter 21, p. Ljubno ob Savinji, osebno izkaznico, registrska štev. 12869, ser. štev. F-0436180. 7559 Pogačnik Avgust, Jesenice na Gorenjskem, Gosposvetska 9, osebno izkaznico, reg. št. 21686, ser. štev. 0222896 (Kranj). 7894 Poljane Emil, tovarna »Ovene, Kranj, zdravstveno izkaznico, štev. 482051. - 7865 Popovič Mitar, Ljubljana, Peikov-škovo nabrežje 43. osebno izkaznico, reg. št. 129229 (Ljubljana). 7875 Potočar Frida, Medvode 35, osebno izkaznico, reg. št. 48080 (Ljubljana ok.). 7890 Povlinjek Franc, Depala vas 49, p. Domžale, osebno izkaznico, reg. št. 129542 (Ljubljana). 8007 Tregt Martin, Tehnogradnje, Ožbalt ob Dravi, zdravstveno izkaznico, it 445397 (Maribor). 7645 Pucelj Stani.©, Goriča vas 18, p. Ribnica na Dol., osebno izkazifico. reg1, št. 19067 in zdravstveno izkaznico, it. 655011 (Ribnica). 8034 Ramuš Sulejman, Maribor, Pb-brežka 38, delovno knjižico, štev. 1910551/777099 (Kosovska Mitroviča). ' 7891 Rasberger Frančililka roj. Pipan, Tržič, Proletarska 14, osebno izkaznico, reg, št. 5244, ser. štev. 014C654 (Kranj). 7867 Repovž Rozi, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 6, osebno izkaznico, reg. št. 99911 (Ljubljana). 8025 Riedl Radovan, Leskovec 24 pri Krškem, indeks fakultete za elektrotehniko in strojništvo, strojni oddelek univerze v Ljubljani 7936 Rodič Kristina, šmarjeta pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. št. 12998. ser. št. 2319628 (Orehovica). 7956 Rosenfeld Roza, Maribor, Gorkega 312, osebno izkaznico, reg. štev. 672)6, ser. št. 0249039 (Ptuj). 7960 Rožman Stefan, Nadgorica 30, p. Ljubljana-Crnuče, osebno izkaznico, reg. št. 46203 in zdravstveno izkaznico. št. 125648. obe izdani v Ljubljani. 8024 Rupe Marija, Ljubljana, Medvedova 11, osebno izkaznico, reg. št. 3095 (Kočevje). ?979 Rutar Maksimiiliijana, Ljubljana-Prešernova 30. osebno izkaznico, reg. št. 112311 (Ljubljana). 7937 Rutnik Gregor, Vrata 1. p. Muta. osebno izkaznico, reg. št. 16654, ser. št. 0277964 (Slovenj Gradec). 7711 Saberčnik Martin, Slovenska Bistrica, Ljubljanska 5, osebno izkaznico, reg. št. 52517, ser. št. 0021637 (Maribor ok.). 8008 Siard Gabrijela, Damžale, Rojska 31, zdravstveno izkaznico, št. 215511 in zdravstveno izkaznico, št. 114084 na ime Siard Matjaž, obe izdani v Domžalah. 7876 Skalar ‘Vinko, Ljubljana, Koblarjeva 34 a, potmi list. št. 120203, izdan v Ljubljani. 8025 Skubin Marija. Jezerca 5, p. Kobarid, osebno izkaznico, reg. štev. 12279. ser. št. 0300989 (Tolmin). 7912 »Slovenija ceste«, Ljubljana, Titova 44, orožni list za lovsko puško znamke »Mauser«. 8026 Sluga Marija, Brod 49, Ljubljana-Sentvid, spričevalo 111. razreda XII. gimnazije Ljubijana-Sentvid, izdano 1. 1952. 7936 Smrdelj Ivana, Izola, Getova 10, zdravstveno izkaznico, številka 739346. 7961 Sotošek Stojan, Ljubljana, Ostercema 1, indeks pravne fakultete Univerze v Ljubljani. 7892 Stražišar Ivanka, Ljubljana, Medvedova i/II, osebno izkaznico, reg. št. 37573, ser. št. 0145565 (Ljubljana ok.). ' 7877 Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor Suhadolnik Marija, Murska Sobota, Kopitarjeva 11, osebno izkaznico, reg. št. 59795, ser. štev. 0060744 (M. Sobota). ' * 7913 Sušnik dr. Lovrenc, Ljubljana, Miklošičeva 7/IV, osebno izkaznico, reg. št. 65’3ii6/5il (Ljubljana). 7878 Salamon Karel, Maribor-Tezno, Panonska 7, osebno izkaznico, reg. št. 14797, ser. številka 0576852’ (Maribor) . 7996 Šek Ana, Hodoš 14, osebno izkaznico, reg. št. 36499, ser, št. 0118209 (Murska Sobota). '7907 Šepetave Anton, Bukovšek 13, p. Brežice, osebno izkaznico, reg. štev. 5470, ser. št. 0370780 (Krško). 7025 Šifrer Frančiška, Žabnica 60, o-sebno izkaznico, reg. št. 40002, ser. št. 0110212 (Kranj). , 7879 Škoda Franc, Ljubljana, Dolenjska 132, osebno izkaznico, reg. št. 46786/51, ser. št. F-00690‘96 in zdravstveno izkaznico, števillika . 074722 (obe Ljubljana). 7880 Škrabanja Darinka, Kresnice 7, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. . 7881 škrlec Terezija. Ihova 35, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. štev. 17881/6, ser štev. 0074891 (Gornja Radgona). 7926 Špauring Oto, Maribor - St ude n ci, Ruška 71, zdravstveno izkaznico, št. 965369. 7944 Štebe Andrej, Ljubljana, Zaloška 32. osebno izkaznico, reg št. 22786 (Ljubljana). ' 7980 Štraus Herbert, Maribor, Valvasorjeva 20, osebno izkaznico, reg. št. 61208, ser. št. 0170395 (Maribor). 7869 Štumberger Miroslav, Dobračevo 35, p. £iri, osebno izkaznico, reg. št. 124553 (Logatec) in zdravstveno izkaznico, številka 278 (Ljubljana Črnuče). 7981 »Tebnogradnje«, Vuzenica, prometno dovoljenje za kamion »Pionir« S-31293, izdano v Mariboru, reg. št. 1881 7515 Tomažin Anica, Gmajna 42, p. Raka, osebno izkaznico, reg. št. 36063, ser. št. F-0381293 (Krško). 7962 Tomšič Mario, Bilje 5, p. Renče, osebno izkaznico, reg. štev. 20247 (Gorica). 8036 Tomšič Marta, Bilje 5, p. Renče, osebno izkaznico, reg. štev. 220210 (Gorica). ' 8035 Trobec Filip, Ljubljana, Ulfca na grad 11, osebno izkaznico, reg. št. 48574. , 7982 Uprava za gozdarstvo OLO Ljubljana, prometno knjižico za motorno kolo, znamke j Se rtu m« 250 cm3, št. motorja 41587, reg št. S-7534. 7983 Urbančič Antonija, Ljubljana, Vodnikova 8, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. štev. 65888 (Ljubljana); objavljen v »Uradnem listu LRS« številka 27/59, ker se je našla. 80C9 Urbanica Marta. Šoštanj, naselje »Gradis«,, osebno izkaznico, reg. št. 5580. 7596 odgovorni urednik: Jože Jurač — Vadjunec Jakob, Stare Jarše 4, osebno izkaznico, reg. št. 7012, ser. št. 0179612 (Varaždin). 8610 Valič Vladimir, Ljubljana-Polje 15, spričevalo L j letnika radio-me-hanične stroke, izdano v Ljubljani 10519, 8027 ‘Veinberger Viktorija, Zagorje ob Savi, Prešernova 14, osebno izkaznico, reg. št. 16357 in zdravstveno izkaznico, št. 554980. - 7805 Vincekovič Ivan, Zg. Radvanje, Qb ribniku 42, Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 45675 (Maribor). 7519 Voda Marija, Ptuj, Slovenski trg 1, zdravstveno izkaznico, št. 836326 (Ptuj). ’ 7896 Vogelnik Helena, Radovljica, Ljubljanska 16, zdravstveno izkaznico, izdano v Kranju. 7084 Vogrin Danijel, Sladki vrb 5, p. Zg. Velka, zdravstveno izkaznico, št. 981300 (Maribor). 7963 Vojščak Marko, Ljubljana, Prešernova 3, zdravstveno izkaznico, št. 727052 (Idrija). 8011 Votolen Viktor, Pivola 34, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 10074, ser. št. F-0582058 in zdravstveno izkaznico, št. 905833. 7928 ‘Vrhove Marjan, Ljubljana, Tržaška 131 a (Kozarje), izkaznico ža prosto vožnjo pri podjetju Ljublja-na-traimsport, št. 103. 8012 Vrščaj Stane, .Črnomelj, Zadružna 5a, zdravstveno izkaznico, štev. 493934 (Črnomelj). 7838 ‘Vršič P'ranc, Polenci 28, p. Folen-šak, osebno izkaznico, reg. številka 56715, ser. št. 0208140 (Ptuj). 7597 Zakrajšek Lojze, Veliko Mlačevo 37, p. Grosuplje, spričevalo III. letnika vajenske šole kovinarske stroke, izdano 1. 1959. 7882 Zavratnik Herman, Brezno 20, p. Podvelka, osebno izkaznico, reg. št. 24444, ser. št. 0161498 (Maribor). 7965 Zep Jože, Velenje, Celjska 105, zdravstveno izkaznico, številka 848686. ‘ 7564 Zevnik Alojz, Ljubljana, Endli-herjeva 16, osebno izkaznico, reg. št. 8507 (Ljubljana). 8028 Zore Franc, Apnenica 37, p. Tržič, osebno izkaznico, reg. št. 0500815 (Novo mesto) in zdravstveno izkaznico, št. A-421746. 7999 Zorc Kristina, Grizoldova 43, Maribor, osebno izkaznico, reg. štev. 128896, ser. številka F-0S031O6 (Ljubljana). 6936 Zorec Alojz, Maribor-Tezno; Do-goškn 21, Osebno izkaznico, reg. št. 33742, ser. številka 0568987 (Maribor). 8038 Žganjar Jožica, Ljubljana. Gradišče 10, osebno izkaznico, reg. št. 42/58 (Ljubljana). 7893 Žigon Marko, Ljubljana, Sred:-ška 19, osebno izkaznico, reg štev. 135252 (Ljubljana). 8013 Žohar Milan, Zagorje, Ebrlova 5. zravstveno izkaznico, .izdano v Ljubljani. 7985 tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani