6. У Gorici, v četvrtek Ö. februvarja 1873. ■Ш „Soju" izhaja vsak četvrtek in velja в pošto prej »m una ali т Gorici na dom pošiljnna dr» bi Mice polit, društva „Soča"; * Vse letu . . . Pol leti , . . , Cetvrt teta . . Za nafrulubirike: Vse leto .... Pol letu . . v — Oetvrt leta f. C— t> 1.10 f. Ш ,. 2.30 T.20 Posamezne številke je dobivajo po 10 aotdov t Gorici pri Pateraolliju in so-liftrjti; v Tista f tobakarnicah „Via del BtWedfxt 179-' in „Via della-casenoa 60", Pri ozttamlih se plafaje m »»sadu» trist ора» vrsto: 1 -i ' 1 5 kr., če bc tiska 1 krat • 1- H II ц ? krat 6 t» D .r - и 3 киЉ Za veie 5rke po prostoru in Vsttk pot 30 ti: za kolek. • , ' Клгобпгаа in dopisi naj se blagft-Voljno pošiljajo urednike; ГШогјнЉ* lencu v (hrta, Con. dol Crinto 186 bito živinskega trga kder se nahaja tudi upi*v-ništvo. — Bofcopiai bo ne vračajo i dopisi naj se blagovoljno fraakoiojo. — DeUl-cem in dragim nepremoimm se »totalna vam, »ko se oglase pri ureänlitva, m :Џ .'•.■i,' Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic. Se enkrat direktne volitve. Po celi Avstriji se razlega le en klic; vsi» eis-lajtanska polovic» nase držav« j« tu nogftb, povsod su piše in govori o direktnih volitvah. Važno j« tedaj, da s« o tej rtči tuli mi Slovenci pogovarjamo in ja prav v liberalnem z mi slu pretres ujemo, pa na ca podlagi tiste lažnjise liberalnosti, v imenu katero se na Kranjskem nami C. k. uradniki šnp'.rijo in na Češkem in Moravskem ravno taki ljudje iti ptt бе nekteri borzni vitezi v imenu manjšine nemške če?, slovansko večino gospodujejo, ampak na podlogi tistega liberalizma, kateri priznava vsem državljanom iu vsem narodom prav enake pravice, kajti le tak liberalizem je iztok svobode, mej tem ko (»tiru dunajski laži-liberalizem iz vla-doželstva tu pohotnoiti. Da pa spoznamo name» in nasledke nove volilne reforme, je treba, da segamo nazaj iu da si predoči-mo nastanek iti zgodovino sedanje ustave in ua$ega sedanjega političnega položaja, ker tultnj ne gre zato, da bt se res kuj novega zidalo, in sicer kaj tacega, da bi bilo mi korist ljudstvu, ampak tukaj gre zu krpanje tistega /sdaliŠča, katero mu postavili tu temelj preži ran ja, okirojiranja in enostransko privićnosfci nekteri državniki starega birokratičnega in jinj prirojenega t mško-nad vladarskega duha, ju katero zUlaltsče j"1 I sanjači pred škotskimi vraUmi podobno v tem, da je obuja na zunaj ol šp »o, ziolraj pa črvivo. Koje bila Avstrija leta ls59. ponesrečili italijanski Vojski potlačena iu brazkieditua, je v me rod »j m h krogih prodriu pret»riČ.iuji', da h po udeložtvi ljudstva pri vladanju je mogoću doma in zunaj pridobiti Avstriji zopetnekoUko zaupanja iu privabili tuji kapital v obubožano državo; pa vendar je bilo težavno odložiti priljubljen absolutizem iu temu boju mej neobhodno potrebo kredita, pa konservativnim Čutom naših državnikov imamo pripisovati za poredoma ožji državni zbor, oktobersko diplomo in kinalo za njo februvarski patent, kajti vse te ustave kažejo, da не je hotelo z eno reko nekaj dat', z drago roko pa nazaj jemati. Obe omenjeni ustavi ste pomnožili stare državno arhive, zato pa imate samo še zgodovinsko vrednost. Ne govorimo več o njih po pregovoru: „de m o rtu is nit nisi bene", ampak naj tukaj omenimo, kako ho avstrij- aH5 66 MM m ski narodi navdušeno pozdravljali trgovca Haagu rja, ko jo v ožjem drž. jboru prvič izrekel besedo „ustava* in kako mu jo bilo hvaležno Ijudetvo za eno besedo, katera se ju pozneje pokazala jako novažoa in puhla. Dokaz temu jo pod iirmo „Sch mori ing in drugi11 vpeljana „če-biti-ustava* katera so zadrži proti pravi ustavi, kttkor ci konja proti pravi arabski kavi, v po decemberskih zakonih poboljšani in pomnoženi izdavi; ta zdaj tako imenovana dneembereka ustava jo izvrsten proizvod titko zvaiio mhido-biivkialične, zdaj ustavo-verne Btiauke, katera je zmerom na to delala, da obdrži sukuo in Škarje v svojih tokeli, dasiravnn se je pompozno na videz oboje ljudUvu izročilo. Naši us-tavoverni fantje namreč rag u mejo copcrnijo, da kroglo tuko mečejo, da zmerom zopet pada v njih roke. In v resnici dolo Inali svojega mojstru, kajti njih namen: spraviti v razno zastopa po mogočostj mnogo odvisnih Ijtulij in s temi iti drugimi po mastnih koncesijah itd. pridobljenimi povsod prisvojiti si parlamentarno večino — ta namen so dosegli, Ponavljalo üe je v Avetriji skušnnja našega izveli-čatja. Peklenski dtih mu je rekel i „Oe padeš pred menoj mi kolenu in me moliš, Ti dam vse - kar vidiš!* (pri nas vso držftvo.) iu nagi gospodje «stavoverci uijio -časa zamudili, пшрнк molili so Licifer-Schmerlinga iu njegovo narednike; ml-Ijoni, kateri* so spravili ■ na suho nekteri poslanci in borzijanci naju prcjjo, tla, je Lucifer držal uvojo besed'». Sed uomina sinit odiosa. Kako bi se bila vvcdta vojftälci postava, p.miijtijc obresttj drž. dolg«, in mnngo drnzih postav, če ne bi se bilo oziralo n i privatna interese voditeljev neka stranke in njih privržencev. Ideja je bila po hudičevo pametna, posebno nasproti ljudstvu, ki iiij init io ба pravega razuma za svobodo in usttvnoit; a nova nij biia. raleut ?.i iznajdbo to ideje t:ča prebiisanajON francoskemu kralju Lotus Philippe, kateri je hotel vklj'ib svojemu na vide/.-liberalizmu in proti tiarailbi „ОкчПе", (tVaocoske m-tare): da kralj samo kraljuje, pa ne vlada (le mi regne, mais rte gouverne pas) ne samo uiotmo vbidati, ampak tudi gospodariti po svoje z držnvnim žjpom m je razumel svojo „chambre introuvublu11 (tako francoski zgodovinarji imenujejo tedajšnji francoski parla meni) na tak način spriditi, ali korumpimi, da je nastala prekucija, katera je z veliko m-jtla očistila Francosko njenih smotij in v prvi vrsti njene neeveite kamore. Naslednik onega kralja, prctečeui meteo umrli Napoleon III, je le nadaljeval to, kar je prvi začul; vkljub temu, da sc je imenoval demokratičnega pö ljudstva izvo'jonega cesarja, je vendar napravil iz Francoskega po svojih generalih, dvomik h iu drugih pod» kupljenih ljudtj njemu služujočo kravico, katero je mol* zel, dokler nji prišla božja šiba in razpršita po eui sami bitki v tih državi in dmintiji ne moro biti to vse euako; kajti Še ona tiap ika več in Avstrija jo na kraju djajočeg« breznu, Zndnji čas je todaj, da so dr&avni Voz krene w, nevarno na drugo uže po naravi predpisano pot. In M zadnja uajveč* napaka, ki bi Avstrijo tirala v pogubo, ta velik* nevarnost nam zdaj zija nasproti — ona se tepogksno Itlič.-: volilna reforma ; s to volilaa refonuii so ustavoverci po svojih časuikih avstrijskim narodom hlinijo, da hočejo vzeti deželuint aborora pravilo pošiljanja poslancev v drž. zbor iu to pravico v liberalnem smislu izročiti ljudstvu. O ti prokleti luil-liberalizem! Resnica je sicer da volitve v deželne zbore tujso Kuuiuni izraz mnenj i veČine ljudstva iu da nekateri pod .nci )W čudnih potih dospejo v dež. zbor; res jtf, da ]«'i ožjih volitvah dež. «bora v dež. odbor iu v državni zb-n- večkrat previa lajo osobue koristi tu da je warlj vust m usikatc.eja {tosla iua posv^čin* le boljo lasti» poželjivosli, nego občni koristi; - alt hi pa ta »j>aka, ki se tadi imenuje demorabz tcija, zginil« po direktnih VtittlVuh v drž. z:>or, dokler ostanejo volilni redi isti in mtn'tidi'jna osobe tate!? Ne d* ee tajiti, da ra->ti,pitro, v kut -rem je zastopana cela država iu kateio into pravico dovoljevali davko za skupne zadeve, šle v i to vojakov, potrjevuti držarne pogodbe LISTEK. Nektere opazke ruskega profesorja.*) Spisal prof. 4. Randonin rte Cum rte nay. {Nadaljevanje.) IX " Tako sem obiskal Ton;m, Zatomin, čadrg, Na Ravnih, Zadlas, Kamenco, I3če, Cigini. Np Sebh, iu skero povsod sem bil prijazno iu, vsaj na videz, popolnoma zaupljivo sprejet, ter v vseh teh krajih dobil sem dosla tvarine, brez velike težave in brez posebnega nagovarjanja. Sekteri kmetje so nže poprej od mene vedeli iu zatorej se me cijso nič hali. Drugi pa so imeli zaupanje morda vsled tega, da nijsem hit prišel k ujim sam, fcmpnk v društvu s toaiaskim posestnikom Janezom Carli-jem vulgo Kamarjem. Da to vendar oij moglo imeti velikega vplivu, dokazuje mej drugim ta okoljščitia, da na poti iz Cirknega v Podmelec me je spremljal g. Ržau} pa tem nie manje sem poskusil vse poprej« omenjene sitnost?; in je celo 11 reo ž, ki me JO •) V predzadnjem podlistku (st.JJJ na 2 str. 3 koloni (spalte) v 9 ia lUvrsfti od zgore na mesti: Дсг so pripovedovali pravljice i. i. p. reći o badičn in sploh" so mora brati: ker so pripovedovati pravljice i. t, p. reiUiudiJu.io da eploh. V ladnjem pa podlistke fetvJD na ž str. 3 koleni тђ vrsti od na mesti ^smerno'1 s« mo» brati: ne »шешо. psoval z bssedo t,piemnittežeu i. t. p., rekel g. Uženu, da me vsled tegftaagovarja, ker jß od mene podkupljen Z liruge strani to, da bi meni Ш) družtvo toininskega prebivalca veliko ne poiuoglo, če hi sicer ljudstvo bilo zelo Bezaupuo. se razv.di še iz tega, da caio v teh bližnjih Toiiiinu vaseh, katere sem sam obisk aval, nij-sem našel ni sente te surovosti in nezaupljivosti, kakor na primer pri nekterih individiiih v Nemškem Ru-tu (v Koritnici) ali pa na Grahovem. Samo na Selili (Sottosella) so pravili nekteri, da se jim to preveč čudno zdi, da jaz vse te reči zapisa-vam, in da mora biti v tem nekaj nevarnega; pa, ko sem jim puktizal naznanilo uredništva „Soče" o moji osebi (št. 20 «Soče11 l. 1872), so precej začeli drugače so s manoj obnašat1, in so uže zastopili, kaj da hočem. Posebno zaupljivost in gostoljubstvo mi je skazala cela družina PerŠe v gorenjt Kamenici, tik italijanske meje, kjer uijso nič pop reje od mene vedeli, pa vendar se me nij so nič bali. Pred vsemi pa moram tu hvaležno omeniti Nauicu Perae-tove, katera mi je z redko postrežljivostjo in dobroto povedala nekoliko znanih njej pravljic. lentov. Nikjer nij sem našel toliko šaljivih^ „ Š pašnih") ta-IV, kakor namreč v tomiaski okolici. Če bi „Breu- celj" mogel porabiti podobne talente, postal bi brez vsake dvombe veliko več vreden ter bi mu nikdar ne zmanjkalo tvarine. V tem obziru posebno bc odlikujejo, naprimer, Jakob Ruta'-, vulgo Prtunčev strijo, iz Cigitija (od tega moža mi je pravil še popreje g, Ki'agel v Qorici), Franc Pitamse, mlinar v Učeh, čevljar Bernik, tudi v UČeh, i. dr. Vsi ti možje otlhkojejo se tudi ?. neodvisnim, samostaluim mišljenjem, kar je tem čud-nojše, ker nijso obiskovali ekoro nobenih šol ia uijso vel.ko sveta videli. Da hi obtajšal opravilo vsakemu prihodnjemu iai-ükovatclji tomiaskega dijalekta in tominskega Ijudstve-nega slovstva, štejem si v svojo dolžnost, razen trth ravno zdaj omenjenih, uazvati Še sledeče bolj imenitne pripovedovalce: Jožef Rut ir vulgoŽefic (zuau tudi pod imenom »Pencinov ače*1 ali pa naravnost „ače*) ia Čadrskega Zadlasa, Peter Jeliučič vulgo Lokar it Zft-tomiua, Ivatr Rutar, vulgo Kuščar, krojač v Tominu, i. dr.-JiAz sem posebno veliko zapisal le ust Jakoba Ruta rja Frtenčevega strijca (ki je bil pri meni tudi v Gorici skoro tri tedne) in Jožefa Rutarja- Zefica. Za te znamenite rezultate mojih iztökovanij v to-minski okolici sem mej drugim zavezan Midi prijaznosti nekterih tominskih gospodov. Posebno zalivalo moram tu izreči gg, Pencinu, Kacafuri i. dr. K gospodom pa, ki so mi več ali manje pomagali v vipavski dolini, na Gorenjskem in v ctrfcljatiski okolici, moram pristaviti Še g. Hitija, šolskega nadzornika v Vipavi, g. Sodnika, župnika v Kopmuikti, g. Franceta Prežlna, radolškega okrajnega šolskega ev*. tovavca in posestnika v bohinjski Srednji vaai, g. učitelja Širco v Cirknem, g. Jožefa Klemeučiča, posestnik*3 v gorenjih Šebreljab, i dr. - K Mej vasmi, v katerih sem bil posebno prijazno in zaupljivo sprejet, sem pozabil omeniti bohinjsko Jireko in bohinjsko Bistrico. V ! v if. \' .'"■ i m »ЈШШРГ želSzoiSke koncesije, zamore nčšniti mo- 0a-n>, За ona resnično poslaje v zmisla večine ljudstva in narodov, Ća tnđi prezira čestokrat sklepe deželnih zborov. «ШШ^ v zbornici bi morali a t skoro-ramerom godilo; sedeti- taki poslanci, ka kakor angleški ^comoners* (ljudski zastopat nost, tesno vdljo fb so tako neodvisni, da lehko^hž ipi fa jih silijo, da odstopa oziväjö več zaupanja ljudstva, ali, kar bi im /-biti,-večine- poslancev v parlamenta. A v i Še zmerom godiuasprotno; kajti čeravno usta' -štejejo sedanje mioistorstvo k svoji atrauki, lo v ■ tmših ministrov ne raoti svojo voljo izpeljati proti i _ vom*»vom lastne stranke s pomočjo svojih лјМртВД*;: .N i. Pi kov, kit kar se, je to na priliko lani v delegKdfjah v drobtniBi Smt Ш1 ■ j Wem t. i . -s- JLiL znična vprašanja in sicer opazuje, naj preje s ta reje načrte dognati in one, izrazuje Ш Nhi to pa je moralo tako priti in se bo pri Se ponavljalo, če ee pomisli, da je pri prenizki stopnji omike vsth avstrijskih narodov nie v navadnih okolši-nuh zagotovljeno lepo število ieđežev v vs«kem za-«topu uradnikom in dragim odvisnim' «sobam, katero Število se prov lohko po nenaravni prcvužnoati nraJ-твШ*» in p«wijoniSt«i v nekfcrih volila,h razredih in po prav očitnem priti&ku pri volitvah po marsikaterem uradnika n* lastno ali pa ns korist svojega predpostavljenega na tak način pomnoži, da zamore vsako ■ «iuisttfrstvö računi ti na prav lepo število njemu po-koritih glasov, ker je oportirtnje takih poslancev, katerih oSdđa je v rokah ministrov, ravno tako nemogo-"če, kakor je nemogoča osobna svol«ida brez ueodvis-Шш< - , ■ (Konetj prih.) m. ш V Gorici 4. februvarjft [Izv. dop.J Kakor smo uže ö »тбјет časa poročali, je lani deželni odbor tržaški napel pravdo pri državni sodniji na Dtiunji proti de- Ш2е№т kranjski, goriški in iatraki za pars ačilo zastalih »fcqtföv za pribraojeaj« nigdencev in porodnic v tam-porodnišnici od letä 1853..do l. juhja 1868., ma do t јапишја I860., ko šo obveljale dotičue ђо postave, katere določujejo, kako se imajo taki stfOški plačevati. Vsi trm temeni deželni odbori so tt bili* p svojih zastopnikih v konferenci 6. maja 1- 1. v GÖrlöi dogovorili, kako se bodo v tej pravdi branili ogromnih bremen katera so žugala napovedane pravde naložiti dotičoim deželnim, zalogom. Naši deželi je predlo za skupaj 38.124 göld. 4 kr., kranjski za 537.211 gld. 72 kr. in istrski za 55.577 gl. 77 kr. * " " 'Kdočne obravnave so. se vršile 29. in 30- janu-Varja t. L pred državno sodnijo na Dunaji. Trst je bil zastopan po dunajskem advokatu dr. -Grund», Go-ri(S po dr. Pajerju, Kranj a ko po dr. Costi in Istra pO nobenem,'ker ae je lehko zanašala, da bo pravda dobljen* tćtdi za-njo, ako zmagati uoi dve toženi deželi. ^' Vpondeljek 3. t. m. seje razglasila razsodba in d«ž«Ioema odbora goriškemu je došel še tisti dan ta-Ie telegram: ^Valed izvrstne bra raba dr. Pajeija je državna sod ni ja po danes razglašeni razsodbi odvrgla tožbo tržaškega mosta proti goriškemu deželnemu od-'/•boru žastran 38.000 gld." .' Dosledno sta morala zmagati tudi kr.mjski in train odbor v tej zanimivi pravdi, ker jima je šlo «make dolgove. / is-za . h 7 Ш X. . Še popreje,, ko sem se bil . peljal v Tornin, sem Obiskal Kanal, ter sem bil prav prija2no sprejet od ta-mosojega pevskega društva. Tako tudi, ko sera šel ftitfc&j % Tomraa v Gorifc, sem "se zastavil v Kenaiu ceh lian, - pa od mestnega dijalekta sem le malo iz-vödeli ^kontvno sä ■ ne' niorem ne zahvaliti raežnarju nf Sorske; Janeza Brlotu vnlgo Stgfonu, ki mi je rad ^foinagäl v mojfem opravilo:r' ZSoimiva za mene je bila norico, da, ko sem se peljal iz Kanala t Tomtn, so tekteri Kanalci govorili, da ećttr rastet «geni - ^aalmajster".' in da sem bil Set gg|P г-5оШвТШсК, osnovati v tem kraji _rasko ' i nt/.M^Kk WlH-lT/V F«a<<;£>i>'iw•- •: - ^ •• • ■■ • ^ •" ■- o t-.,,; , ђа bi en malo - potolažil oraiknne Ajdovce in droge' gospode, na deželi, razžaljens-s.tem, dts sem popisal golo resnico breit nobenega olepšanja, omenim sedaj nekte-r^r, mnenja od mo> , o^ebe/. katera so še rodtla ali, v sami Gorici aH pa vsaj blizu tega, žnameaitega mesta. ■ џт Svojjm obnašanj«» v aeki goegodskt hiši zaslužil spni e}. pridevek «medveda«. „Bus je medved t- - tako- -1'---------- :b, skfer .ne »voljo grobijaosk, ampak poudarja da hoča via kateri aoj^jtiWjä aa srcu. o predete«: čvB, kfttem bi v krajši poti posredovala obče staoskon jezerom in hi naj' govskfto ih strategič.jim i iz onega sestavka posneti, se pred vsemi drugimi žele: nem zboru reši ono zastran ge uradne in poluuradne novi r Д F. Presse" priobžejej« sem ter tija V predelski železni^, T koncem tek. leta preteče os «j drŽavo m dotifmm društvom, erazružljivi monopol v roke južne zeleznire Preteklo saboto smo plesali goriški mlado- in »ta-roterki mirovni jdei v naši Čitalnici. Veselica je bila s jajrnv it) jast*ii dokaz, kako se ne smemo cepiti vsuj v ftoctjalnfm ž i ve «j i ne, «ko hočemo Slovenci v prtjam Gorici pnijetno i veti. Iz Tomina 2». jan. [Izv. dop.] Veselica, katera je bila napravila takaišnja Čitalnica v pondelj-k 27.1.m., bÜa je prav živahna, kajti Udeleždo se je razen domačih dragih prijateljev čitalnice todi nekaj zunanjih čestitih gostov. Beseda se je izvrševala po sledečem programu: 1. „Sta čutiš41 Jenkov zbor. 2. Predsednikov govor. (Govoril je o I2Totni delalncsti tominske Čitalnice) 3. Četverospev „Ceski spev". 4. „Turjaška Rozamunda* po Preiirnu, deklamovala je gospica Marijčka Winkler-jeva. 4. „Moj gradič', samospev po Hastioger-ju peval je in spremljat na gla-soviijn gosp. Fajgl. 6. „Vrednost žen» po Schil-lerju poslovenil Koseski, deklamovala je gospica Ama-l.ja Jug-ova. (. .Kdo je mar" pO Ip ivcu, zbor. Bodisi slavni pevci, bodisi gospod govornik, kakor tudi uže znane gospice deklamovalke, vsi so svojo nalogo izvrstno vršili; ali priznati moramo, da je všeb srčkan srček, t. j. gospica Marička WinkleF-jeva se svojo deklamacijo največe navdušenost mej občinstvom vzbudila, in da so pevci s pesnijo nKdo je mur1 skladatelju zares čast storili, kajti posebno izvrstno so jo peli. 1 Po končani tej besedi bil je navdušen ples, ki je proti koncu privabil še nektere tako imenovane *ne-plesalce* v svoj raj. V Komnu 25. januvarja. [Izv. dop.j Zadnji dopis v „Soči": „V Komun t7. јчп. (Pj^Ltno)4 j.e imel na nekatere tukajšnje osöbe dober upliv, videlo se jim je, kakor bi si hoteli sami sebi dobrikati, ker je neki znani tukajšnji gospod tako blagodušno njih krivico pokriti poskusil. A nuj se ćuje glede dopisat «Z goriškega Krasa" v 1. listu letošnje, „Soče" zvon чл obojno plat i Nij le podpisani, neg» so i drugi občiuarji, kateri so z omenjenim dopisom popolnoma zadovoljni, ker govori golo resnico. Tak je — žahboj — položaj V naši zbornici! Vedno je gojil podpisani misel, da se ne sme soditi v njej niti po prijaznosti, niti po sovraštvu, kar se v omenjenem zastopa uže dolgo Časa v resnici gadi; vsled tega, ker sem bil pri njih nekoliko Časa, pa se vendar nijsem nič menil ž njimi o mestnih k v an tab in čakutib. Kedor govorile resnobno, je „medved*. To sem,si dovolil omeniti ne zarad česa druzega, ampak'le kakor izgled resnobne om.ke tukajšnjih gospodskili žensktb. Nekteri iz celega mojega članka, o ženskah (N. V. tega podlistka, št. I PSote") so zaslepili le tolike, da „tukajšnje ženske so krave.' Drugi pa si zastojih to stv,tr en malo drugače, ter so izmislili za metie prav primeren in bistroumen pridevek „iI protettore detle vauche." Ali »ij res, da eno in drugo dokazuje le visoko razvitja umu ш pameti ? *) Kakor v druzih krajih, tako sem tudi v Solkanu dobil nekoliko pripovedovalcev, da bi iz njih ost zapisa-val tvarmo za karakteristiko solkanskega dij.dekta. Nekterim Solkanćem to m j bilo prav ter so se prizadevati ovirati me, kolikor le mogoče, in namreč na ta načm, da so začeli zabavljati nad nekterimi izmej pripovedovalcev, smejati ae jim, nazivati jih „pru5.it*, češ da služijo pruskemu (?) špijnuu, i.t.d. Pa kaj Solkan? S tj tadi v imenitnem mestu Gorici je jako malo Ijndij, kateri so v stanu razumeti pravi namen mojih potovanij, se ve da vsled tega, ker skoro noben nij slišal nič- podobnega od svojih spred-nikov. Skoro nobeden nij slišal, da bi keio hotel poznati in popisati neko reč, na primer dijalekte, le zarad tega. da bi jo poznal Skoro nobeden nij slišal, da , bi kakošna vlada troäila denar na podobne stvari. Skoro nobeden nij sbšai, da je, na primer, dunajska nega stvar eamo treba si predočiti i oeobiiosti popolnoma prezreti. Glede nato tedaj-i ker se nijsem hotel «dati tujcu, kakor drugi, i dni je Sprevidel, dane spravim veČine svojih tovarušev krive poti na pravo, — sem obesil uže 22. oAgasta 187^., občinsko o.ibor--вШо —, na klin. ' ■ Gotovo bude glede na razmere vsak moje postopanje odobril; kajti uže takrat sem slutil, kaj * nameravajo tomanski očetje; i nijsem se varaj. Kovali so tožbe; a pijso jim nikakor v čast; dokazala se je njih ne temeljitost. Dobili so, kar so iskali, — dolge nosove! Pri. (»nem neke trojice, katera je imela v onili torbah glavne rolo, se zbirajo „servilisti" pred vsuko Sejo, da рбТЉај) mao v ... Pa saj se ve, kam. To se godi ^udi po sejah, ker se dot čniki pri takem bi a-ivskem ^|y&jeda»ji užejajo! Kličem jim prijftteijiski: ^ Kajti ljudstvo misli, da se to godi sta nje-te žulje! • Öpozorujem Vas j iz drugega u/roka; dobi o vest1, kaj se človeku lahko prigodi, kodar je v gorenjem nadstropji stvar malo v nereda; pazite torej, da se Vam ne pripeti, kakor onima dvem i, katera slu pri neki priložnosti pete odnesla z besedami: «Beživa, -noter ja ijtrie"! 1 „noter" so bil) možaki — poštenjaki; znamenje tedy, da sta bila možaki čez mero vesela! Sicer pa se znata dotičn.k» javiti, in ako bi se to zgodilo, naj izvolita i pristaviti, kedo je bil oui nberič". Objavljam to iz gole ljubezni, žeh-č, da bi objava dober sad obrodila! J, K. *) <5. profesor nam ne boäe wmeril, ie k W ii]4ri tnii i mi avojft «pomenimo. Nam se zdi, da g. profesor nedolžno ša- lo premalo loci od resnobnega izreka Цко, da Ink dovti? ali kato Mtiritao ораЛо z* resnico jemlje in po tem aaopačno iklfp» ieođi.; .V ; ■ C^ED/ Iz LjitUjane 24. jan. [Izv. dop.] Da ne bodo a teboj, dragu „Soča", nezadovoljni ljudje ti očitali, da si prelokalnn, namenit sein se/ti.iz središča Slovenije sem ter tija poročati kake zanimive vesti. Moj namen nij, da hi si 8 tem kako častno mesto na Časnikarskem polji iskal, vodtlo pri mojih dopisih bo-de: milim mi Primorcem uaznanj iti, kaj гаешјо .o njih sosedni jim Kranjc;, kake prednosti ima kranjsko ljudstvo pred primorskim i na kakem polji narodnega izobraževanja so boje napredovali Primorci od Kranjcev. Naloga sama na sebi mi bo še precej težavna, ali t vari na mi go:ovo ne bo pošla, posebno pa, zdaj, ko se v vsakem milem kotiča politikuje. Za danes pa naj zadostuje, če opomenim le nekatere zanimivosti, ki jo sem doživel v tem kratkem času mojega bivanja v Ljubljani. Bil sem namreč uže pri dveh gtedališčnih predstavah slovenskih, V tej-zadevi morem nže zelo zadovoljen povedati, da je slovenska dramatično društvo vsega spoštovanja in vac hvale vredno. ■ . Saj vendar zagleda človek na odru igralpo moči, ki so sposobne za gledališča v vsakem mesta. O g. Nolli-ju je vsaka beseda bez potrebe,, ravnui. tako.o gospe Odijeri Kar pa g. Kaje zelj-a zadevlja, no ta je pa res komik, da mu ga d tleč okrog nij pira, , . Ravno tako izvrže vajo tu.ii^ dnt,^e igralne oriČi. svoje naloge na občno zadbvofjimst. Gjspa Valunta-Brusovtt dopala se svojim priljubljenim; vedenjem^ gospodičnia Jainnikova ju n:i oirii lepa prikazen, gospodičina Podkrdiäekova se pa prikupi opizoval-cu se svojo .milo i zre k J. Tudi gospod Koceli je svojim nalogam nuvadno kos, ravno takp je njegova izreka kaj lebko nmevua; ne pd pii druzih gospodih tako. Njihova hitra, častokrat neumevna izreka ne uzroči nič kaj dobrega vtisa na poslušalca. akademija znanstev poslala l. 1852, na stroške. ат-stnjanske vlade znamenitega nemškega jezikoslovca in tačas profesorja prag^ce univerze, Augusta S chleicher-ja v izhodno Prusijo, da bi tata izštudirsl na mesti litnv-ski jezik. Skoro nobeden nij slišal o raznih druzih učenih m nčenih exprrdicijab, ki so šli v razne kraje pozemlja na stroške te ali one vlade, da bi v teh krajih it I skovali in p-^pisavali ali prirodo ali pa ljudi, posebno v jezikoslovnem in uarodopisnem (ethnografičnem) obziru. **) Tako tudi nijao po lobu e baže goriški gospodje v stanu razumeti, k»j j tz prav za prav hočem, ter so si v samem začetku mojega tu prebivanja izmislili, da moram biti špijon, ш sicer naj brž e pruski Ž pij on. To pa, kar sem pravil, da sem profesor iz liusije i. t. p. se je, po mnenji teh gospodov, govorilo le nalašč, d« bi »a ta načm prikril pravi namen mojega rogo-viljeuja. Ravno tako cla bi prikril moj resnični značaj, so me b.li dali Prusi učiti popreje .poljsko in rusko ter so mi priskrbeli ruski päs; kajti povsod je žuana prebrisanost in dovršenost pruskega špijori,- stlfa* • .i . Stoprv v zadnjih mesecih so globokomišelni goriški pohtikaiji me naredili ruskega špijona.. To тпецје je izraženo mej drügito v onem goriškem dopisu ,Triester Zeitung", kvler se govori o ruskih vohunih (russische Späher) (N. 287 I. 187-2). Vem tudi iz gotovega^ yiri^; da so celo dntične oblastije blagovolile žrtovati mem svojo posebno pazljivost in se skrbno brigati za mojo osebo. **) Se ve, dft vse to velja o NMlovettcib, ki prebivajo vQq-rici, kajti to mora nćeoi g, profetor primati, da smo ga tulrtjiäji Slovenci ■ velikim veseljem sprejeli in ga v njegovem inaö*tvenem povetjn drage volje in srčno radi podpirati. - • 1ШВ w