35
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
(Pre)h ran a – med tradicijo,
(re)teritorializacijo in ustvarjaln ostjo:
O projektu Alpfoodway, 100 % lokaln o
in še kaj
ŠPELA LEDINEK LOZEJ | In štitut za sloven sko n arodopisje
spela.ledin ek@zrc-sazu.si
Izvleček: A vtorica skicira epistemičn e razsežn osti in h istoriat an tropološkega in etn ološkega preučevan ja preh ran e
ter n a podlagi empiričn ih raziskovaln ih izkušen j (tudi v okviru dveh recen tn ih aplikativn ih projektov – AlpFoodway
in 100 % lokaln o) opozori n a težave raziskovaln e in tegritete v sočasju medijske proliferacije gastron omije,
mn ogovrstn ih tvegan j s h ran o ter projektifikacije raziskav in celotn e družbe.
Klju čne besede: preh ran a, h ran a, AlpFoodway, 100 % lokaln o, etn ologija, an tropologija.
O t r o š t v o s e m p r e ž i v e l a v g o s t i l n i . T a m s m o
stregli jedi, na katere so bili obiskovalci navajeni
– med tednom predvsem sezonske enolončnice,
na primer ričet, ob praznikih pa nedeljska kosila,
se pravi govejo juho ter kos pečenke s praženim
k r o m p i r j e m i n s e z o n s k o s o l a t o . S p o m l a d i s m o
nabirali regrat, zatem bezeg, v zgodnjem poletju
pa lipo z medenih košatih dreves pred gostiščem.
S slehernega planinskega izleta smo prinesli šop
d o b r e m i s l i , m e t e i n š e n t j a n ž e v k . J e s e n i , k o s v a
s e s s e s t r o v r a č a l i i z š o l e , s v a v g o s t i l n o p r i n e s l i
gobe in kostanje. V predzimskem času so bila na
vrsti tudi manj prijetna opravila, pranje črev pred
pripravo zaloge krvavic. Oče in mama sta sezon-
s k e p r i d e l k e i n v i š k e z o k o l i š k i h v r t o v i n h l e v o v
s p r e m i n j a l a v o k u s n e j e d i i n n a t a k n a č i n p o l e g
utečenih, danes bi rekli tradicionalnih, jedi uvedla
t u d i n e k a t e r e s e z o n s k e n o v o s t i i z d r u g i h k u l i n a -
ričnih tradicij (npr. musako iz bučk). Nista vedela,
da s tem, kar bi v današnjem razvojnem oziroma
g a s t r o n o m s k e m ž a r g o n u i m e n o v a l i » t r a d i c i j a z
i n o v a c i j a m i « a l i » k u l i n a r i č n a f u z i j a « , s k r b i t a » z a
p r a v i č e n , z d r a v i n o k o l j u p r i j a z e n p r e h r a n s k i s i s -
t e m « i n » t r a j n o s t n e p r e h r a n s k e v e r i g e « , k o t s o
t o v r s t n e p r a k s e o p r e d e l j e n e v o k v i r u d a n d a n a -
šnjega evropskega zelenega dogovora
1
in strate-
gije Od vil do vilic.
2
* * *
Prehrana ni le sredstvo zadovoljevanja člove-
kove fiziološke potrebe po energiji, marveč je te-
meljni segment človekove kulture (Godina Golija
1996: 211). Ima pomembno mesto med rutinskimi
p r a k s a m i i n p r i o b e l e ž e v a n j u p o s e b n i h ( p r a z n i č -
nih) priložnosti, je sredstvo komunikacije – pove-
z o v a n j a o b s k u p n e m o b e d o v a n j u , r a z l o č e v a n j a
na podlagi okusa in ne nazadnje gastrodiplomaci-
je. Zagotavljanje in poraba hrane obsega širok na-
b o r p r a k s , o d n a b i r a l n i š t v a , p r i d e l o v a n j a , r a z l i č -
nih tehnologij shranjevanja do različnih časovnic,
p r i z o r i š č i n d r u ž b e n i h k o n t e k s t o v o b e d o v a n j a .
H r a n a j e v p e t a t a k o v s f e r o d o m a i n d o m a č e g a
(tj. gospodinjske in/ali družinske produkcije in po-
rabe) kot tudi v širše družbeno-ekonomske sfere
k m e t i j s t v a , i n d u s t r i j e , t r g o v i n e , t u r i z m a i n
1
Prim. Kmetijstvo in zelen i dogovor (Spletn i vir 1).
2
Prim. Strategija Od vil do vilic (Spletn i vir 2).

Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
36 ČLANKI
���
z a b a v n e i n d u s t r i j e . N a p r e s e č i š č u p r e u č e v a n j a
senzoričnih in hranilnih lastnosti hrane, tehnik in
veščin priprave v povezavi s kulturo se je obliko-
v a l a g a s t r o n o m i j a . P o g o s t o s e p r a v p r e k h r a n e
v z p o s t a v l j a d i a l e k t i k a m e d o s e b n i m , g o s p o d i n j -
skim in širšim družbenim; tu se križajo gospodar-
ske politike, gospodinjske ekonomije ter (osebni)
aktivizem, ki uporabljajo različna orodja in tehni-
ke za (pre)vrednotenje hrane (npr. standardizaci-
j a , c e r t i f i c i r a n j e , z n a m č e n j e ) . P r e d v e č k o t p o l
s t o l e t j a j e C l a u d e L é v i - S t r a u s s ( 1 9 6 2 ) z a p i s a l , d a
hrana ni dobra le za uživanje, marveč tudi za mi-
šljenje, saj je zmožna zastopati številne in različ-
n e s i m b o l n e p o m e n e t e r j e p o s l e d i č n o v p e t a v
k o l e d a r s k e i n ž i v l j e n j s k e š e g e i n i d e n t i t e t n e t e r
kulturne (npr. obrambni lokalizem,
3
gastronacio-
n a l i z e m
4
i n b a n a l n i n a c i o n a l i z e m ,
5
g a s t r o l o k a l i -
z e m
6
) o z i r o m a k a r g a s t r o p o l i t i k e ,
7
k i s e v s v o j i
skrajnosti zvedejo na gastroesencializem.
8
Nasle-
d e k z a s t o p s t v e n e g a p o t e n c i a l a j e p r o l i f e r a c i j a
h r a n e , k u l i n a r i k e i n g a s t r o n o m i j e v m e d i j i h ( k j e r
p o g o s t o p r e h a j a v p r e h r a n s k o p o r n o g r a f i j o ) , v
zadnjih desetletjih, predvsem s konvencijo o ne-
s n o v n i k u l t u r n i d e d i š č i n i p a t u d i v d e d i š č i n s k e m
in še kakšnem diskurzu.
Zaradi opisanega osrednjega mesta (pre)hra-
ne v družbi in življenju posameznikov ima ta po-
m e m b n o m e s t o v e t n o l o š k i h i n a n t r o p o l o š k i h
r a z i s k a v a h . P r v i , k i s t a o p o z o r i l i n a n j e n o o s r e -
dnje mesto, sta bili Audrey Richards (1932, 1939)
i n M a r g a r e t h M e a d ( 1 9 4 3 ) . V d r u g i p o l o v i c i 2 0 .
s t o l e t j a j e b i l a v s r e d i š č u z a n i m a n j s e m i o t i k o v
( B a r t he s 2 0 0 8 [ 1 9 6 1 ] ) , s t r u k t u r a l i s t o v ( L é v i - S t r a -
uss 2008 [1966]), simbolnih (Douglas 1972) in kul-
t u r n o m a t e r i a l i s t i č n i h i n t e r p r e t a c i j ( H a r r i s 1 9 8 5 )
ter interpretacij v povezavi z družbeno segregaci-
j o ( B o u r d i e u 1 9 7 9 ) . S i d n e y M i n t z ( 1 9 8 5 ) i n J a c k
Goody (1982) pa sta pokazala, da je preučevanje
p r e h r a n e k l j u č n o z a r a z u m e v a n j e s o d o b n e g a ž i -
v l j e n j a .
9
N a s l o v e n s k e m e t n o l o š k e m o b z o r j u j e
prva poglobljena študija o prehrani poglavje Raj-
ka Ložarja v Narodopisju Slovencev (1944) in nato
knjiga Vilka Novaka Ljudska prehrana v Prekmurju
( 19 4 7) . S l e d il e s o his t or ične š t ud ije ( Kuhar 19 8 8 ;
K u h a r i n P l e s n i č a r - G e c 1 9 9 6 ; K u h a r i n M l i n a r i č
2002; Makaroviča 1986, 1991), še posebej z vklju-
č e n i m i i n o v a c i j a m i v p r e h r a n i i n k u h a r s k e m z n a -
nju v povezavi z geografskim okoljem in identite-
to (Godina Golija 1998a, 1998b, 2001, 2012), pred-
stavitve prehrane v urbanem in delavskem okolju
( G o d i n a G o l i j a 1 9 9 6 ; M l a k a r A d a m i č 2 0 0 4 , 2 0 0 5 ,
2 0 1 3 ; R a j š t e r 2 0 0 3 , 2 0 0 4 ) , o b s e ž e n o p u s J a n e z a
B o g a t a j a ( 1 9 9 9 , 2 0 0 0 , 2 0 0 7 , 2 0 1 1 , 2 0 1 3 , 2 0 1 4 ,
2 0 1 7 ) o z n a č i l n i h ( r e g i o n a l n i h ) j e d e h n a S l o v e n -
skem, pa tudi analize izumljanja kulinaričnih tradi-
c i j i n s t r o k o v n i h d i s k u r z o v ( L i č e n 2 0 1 5 , 2 0 1 7 ,
2 0 1 8 ) .
1 0
S a m a s e m p r e h r a n o i n p r e d e l a v o m l e k a
p o s r e d n o d o k u m e n t i r a l a ž e v p r v i s a m o s t o j n i
e t n o l o š k i r a z i s k a v i o b o h i n j s k i p l a n i n i K r s t e n i c a
(Ledinek Lozej 1999, 2002), in sicer v okviru preži-
vetvene strategije lastnikov planinske živine. Po-
s a m e z n i m d o k u m e n t i r a n i m i n d i c e m z a ( p r e ) v r e -
dnotenje sirov sem se podrobneje posvetila šele
nedavno v raziskavi o znamčenju in certificiranju
p l a n i n s k i h s i r o v ( L e d i n e k L o z e j 2 0 2 0 , 2 0 2 1 ) , r a z i -
s k a v i , k i j o j e s p o d b u d i l o s o d e l o v a n j e p r i d v e h
evropskih projektih, povezanih s tradicionalno in
trajnostno prehrano, in sicer AlpF oodway in 100 %
l o k a l n o . S o d e l o v a n j e p r i p r o j e k t i h j e o m o g o č i l o
vpogled v procese kvalifikacije hrane in etnogra-
f i j o p o s a m e z n i h p r a k s d e d i š č i n j e n j a , z n a m č e n j a
in certificiranja.
Osrednji cilj projekta AlpF oodway – Interdisci-
plinarni, transnacionalni in participativni pristop k
d e d i š č i n i a l p s k e p r e h r a n e ( I n t e r r e g , O b m o č j e
3
Izraz »obrambn i lokalizem« (an g. def ensive loca lism) je v ekon omijo
h ran e pren esel M ich ael Win ter (2003), in sicer kot ideologijo, ki si pri-
zadeva za lokaln o porabo in ima poleg n edvoumn o pozitivn ih in eman -
cipatorn ih učin kov v lokaln i skupn osti tudi sen čn o plat, n pr. v n epo-
zn avan ju in kategoričn em odklan jan ju širših družben o-ekon omskih
procesov, v n en ujn i okoljski vzdržn osti in družben i pravičn osti ter v n e-
katerih primerih v sočasn i afirmaciji provin cializma in n acion alizma.
4
Kon cept gastron acion alizem je uvedla M ich aela De Soucey (2010) in se
n an aša n a n ačin e, kako pridelava, distribucija in poraba h ran e razmeju-
jejo in vzdržujejo n acion aln a čustva, in n asprotn o, kako n acion alističn a
čustva oblikujejo proizvodn jo in tržen je h ran e. Omogoča razumevan je
n acion aln e n apetosti v simboln i politiki mejn osti – politiki, ki ščiti posa-
mičn e pridelke, proizvode in živilske pan oge kot reprezen tativn e za
n acion aln e kulturn e tradicije.
5
Ban aln i n acion alizem je sledeč M ich aela Billigu (1995) dn evn o opomi-
n jan je n a n acion aln ost. V povezavi s posamičn imi preh ran skimi prvin a-
mi prim. opus J ern eja M lekuža (2015, 2017, 2020a, 2020b, 2020c).
6
Gastrolokalizem se n an aša n a politike in strategije (re)in ven cije lokal-
n e h ran e. Podrobn o je gastrolokalizem, tj. strategije in kompleksn a
razmerja med akterji n a različn ih ravn eh n a primeru zn amčen ja sirov v
italijan skih Alpah predstavila Cristin a Grassen i (2017).
7
Izraz gastropolitika je uvedel Arjun Appadurai (1981) za preučevan je
vloge h ran e v družbi, ki lah ko udeležen ce poen oti ali razločuje.
8
Gastroesen cializem je M ich eal Herzfeld (2016) opredelil kot kulin arič-
n e stereotipe.
9
Podrobn ejši pregled an tropološkega preučevan ja preh ran e prim. De-
bevec in Tivadar (2006), Coun ih an in V an E sterik (2008) ter W atson in
Klein (2016).
10
Pričujoči pregled je le oris, podrobn ejši pregled preučevan ja preh ran e
n a Sloven skem prim. Godin a Golija (2000, 2021). O preh ran i n a Gori-
škem prim. Plah uta in Ličer (2002), bibliografski pregled kn jižn ih objav
o kulin ariki n a Goriškem prim. M akuc (2021) v pričujočih Izvestjih.

3 7
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
Alp), pri katerem je sodelovalo štirinajst partner-
jev iz vseh držav alpskega loka,
11
je bilo oblikova-
n j e v z d r ž n e g a r a z v o j n e g a m o d e l a z a o b r o b n a
a l p s k a o b m o č j a s p o m o č j o o h r a n j a n j a , o v r e d n o -
tenja in trženja dediščine prehrane ter nadnacio-
n a l n e a l p s k e i d e n t i t e t e . S p o p i s o m v e č k o t 1 5 0
tradicionalnih praks, smernicami za intelektualno
lastnino, trženje in integriranje prehranskih verig,
z m r e ž o d e l e ž n i k o v n a r a z l i č n i h r a v n e h , v i z i j o i n
L i s t i n o a l p s k e p r e h r a n s k e d e d i š č i n e ( S p l e t n i v i r
4) je partnerstvo pripravilo čvrste podlage za no-
m i n a c i j o a l p s k e p r e h r a n s k e d e d i š č i n e n a U n e -
s cov r e pr e ze nt a t i v ni s e zna m ne s nov ne k ul t ur ne
dediščine človeštva.
12
Koordinacijo priprave mul-
t i l a t e r a l n e n o m i n a c i j e j e p r e v z e l a D e ž e l a
Lombardija.
P r i p r o j e k t u 1 0 0 % l o k a l n o – K r e p i t e v k m e t i j -
s k o - ž i v i l s k i h v r e d n o s t n i h v e r i g v A l p a h ( E v r o p s k i
parlament, ARP AF II) smo partnerji iz Italije, Švice
in Slovenije oblikovali in na petih pilotnih obmo-
čjih testirali razvojni model, ki temelji na tržnem
o v r e d n o t e n j u l o k a l n i h k m e t i j s k i h p r i d e l k o v i n ž i -
v i l s k i h p r o i z v o d o v . P o i m e n o v a l i s m o g a » 1 0 0 %
l o k a l n o « . M o d e l o m o g o č a o b l i k o v a n j e s k u p n i h
željenih prihodnosti, ki se prilagajajo strukturnim
spremembam, ter doprinaša k usklajevanju lokal-
nih akterjev, lajšanju dialoga z oblikovalci politik,
pritegovanju sredstev, posredovanju koherentne
podobe o lokalnih kmetijskih pridelkih in živilskih
proizvodih ter k morebitnemu oblikovanju lokal-
nih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk.
13
P r o j e k t j e s p r e m l j a l a p a n d e m i j a C O V I D - 1 9 , k i
je otežila izvedbo nekaterih aktivnosti, pokazala
pa je tudi na siceršnjo ranljivost prehranskih verig
ter na pomen lokalne oskrbe. Zaprtje je spodbu-
d i l o u ž i v a n j e l o k a l n i h p r i d e l k o v i n i z d e l k o v , v p l i -
v a l o j e n a v e č j o s a m o o s k r b o i n o s k r b o n e p o s r e -
dno pri kmetih ter na spletno prodajo in dostavo
lokalnih pridelkov in izdelkov. Sočasno je pande-
m i j a o p l a z i l a t u d i t u r i s t i č n o i n d u s t r i j o , k i j e p o
o p u š č a n j u k m e t i j s t v a i n s i c e r š n j i d e i n d u s t r i a l i z a -
c i j i p a r a d n a g o s p o d a r s k a p a n o g a v A l p a h i n S l o -
veniji; pandemija ni sprožila globljega premisleka
o p o d s t a t a h i n p o s l e d i c a h ( p r e k o m e r n e g a )
t u r i z m a i n t u r i s t i f i k a c i j e , m a r v e č l e p r e i m e n o v a -
nje v »butični«, »kulturni«, »zeleni«, »gastronom-
ski« in še kakšen turizem. Slednje so podprli tudi
projekti okoli pobude Slovenija – Evropska gastro-
nomska regija 2021. Hrana, kulinarika in gastrono-
m i j a v p o v e z a v i z l o k a l n o s t j o , t r a d i c i o n a l n o s t j o ,
nacionalnostjo in ekološkostjo so bili izpostavlje-
n i p o v s o d . M i n i s t r s t v o z a k m e t i j s t v o j e l a n s i r a l o
projekt Naša super hrana , kjer »naša« zastopa na-
c i o n a l n i o k v i r , s a j p r o m o v i r a i z d e l k e s c e r t i f i k a -
tom »izbrana kakovost Slovenije«, tj. nacionalno
shemo kakovosti (Spletni vir 6). V rstijo se dogod-
ki o pomenu lokalne hrane v vrednostnih verigah
i n v g a s t r o n o m s k i p o n u d b i s l o v e n s k e g a t u r i z -
ma.
14
Z Michelinovimi zvezdicami sveže nagrajeni
kuharski mojstri in mojstrica izpostavljajo sodelo-
vanje z lokalnimi proizvajalci in nadgrajevanje tra-
dicionalnih jedi, kot gobe po dežju pa rastejo ko-
l e k t i v n e b l a g o v n e z n a m k e p o m o d e l u I z v o r n o
s l o v e n s k o ( S p l e t n i v i r 8 ) i n k u l m i n i r a j o v E v r o p -
s k e m s i m p o z i j u h r a n e , n a s l o v l j e n e m H r a n a z a
boljši jutri (Spletni vir 9). Za opisano proliferacijo
hrane v medijskem diskurzu so odgovorne evrop-
ske in nacionalne (kmetijske in gospodarske) po-
l i t i k e , r e š e v a n j e ( s l o v e n s k e g a ) g o s p o d a r s t v a t e r
» g l o b a l n e h i e r a r h i j e v r e d n o t « ( H e r z f e l d 2 0 0 4 ) v
č a s u » s t r u k t u r n e n o s t a l g i j e « ( H e r z f e l d 2 0 0 5 ) , k i
umerjajo posameznikove negotovosti.
Naj sklenem. Če sem v času raziskave krsteni-
šk e ga v sak d ana čutil a od gov or nost, d a se pr iza-
d e v a n j a p l a n i n s k i h r e j c e v ž i v i n e i n i z d e l o v a l c e v
s i r a o v r e d n o t i j o k o t d e d i š č i n a , k a r j e b i l o m e d
d r u g i m u d e j a n j e n o v o k v i r u p r o j e k t a A l p F o o d -
w a y , j e v l o g a r a z i s k o v a l c e v p r e h r a n e v s o č a s j u
kričeče medijske vsenavzočnosti kulinarike in ga-
s t r o n o m i j e t e r p o r a j a j o č i h s e m n o g o v r s t n i h t v e -
ganj s hrano zahtevnejša. Slednje je še toliko bolj
i z p o s t a v l j e n o v p r i m e r u d e l a v o k v i r u e v r o p s k i h
aplikativnih projektov, kjer smo primorani prista-
ti na politične in operativne agende (so)financer-
jev . V er jetno pa v »naši sk upni pr ihod nosti«, k ot
j e b i l p o d n a s l o v l j e n p r v i d o k u m e n t t r a j n o s t n e g a
r a z v o j a S v e t o v n e k o m i s i j e z a o k o l j e i n r a z v o j i z
leta 1987,
15
ter celovitem (torej dobesedno »od vil
11
Poleg ZRC SAZU sta sodelovala še dva sloven ska partn erja, in sicer RA-
GOR – Razvojn a agen cija Zgorn je Goren jske in RRA Severn e Primor-
ske.
12
Podrobn eje o projektu prim. Godin a Golija in Ledin ek Lozej (2018) in
Spletn i vir 3.
13
Podrobn eje o projektu prim. Spletn i vir 5.
14
Prim. n pr. program dogodka Loka lna hra na s kra tkimi doba vnimi veriga -
mi – izziv in priložnost za slovenski turizem n a Brdu pri Kran ju (Spletn i
vir 7).
15
Dokumen t Na ša skupna prihodnost (Report of the W orld Commission
on Environment a nd Development: Our Common F uture (Spletn i vir 10),
ki ga je Svetovn a komisija za okolje in razvoj objavila leta 1987, velja za
prvo opredelitev trajn ostn ega razvoja.

Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
38 ČLANKI
���
d o v i l i c « ) u d e j a n j a n j u c i l j e v t r a j n o s t n e g a r a z v o j a
Z d r u ž e n i h n a r o d o v i n e v r o p s k e g a z e l e n e g a d o -
g o v o r a , o d g o v o r n o s t i n n a l o g a r a z i s k o v a l c e v n i
le zagotavljanje izvedenskosti ter avtorizacija ob-
s t o j e č i h n a r a t i v o v o p r e h r a n i , m a r v e č r a z p i r a n j e
p o g l e d o v n a ( e t n o g r a f s k e ) k o m p l e k s n o s t i i n
kontekste ter imaginacija alternativnih možnosti.
* * *
Za mamo in očeta je bilo v času največje indu-
strializacije nabiranje zelišč ekonomska in senzor-
n a a l t e r n a t i v a b o l j u t e č e n i m o b l i k a m ( i n d u s t r i j -
ske) oskrbe. In verjetno si nista zamišljala, da bo
v e č j i s l o v e n s k i ž i v i l s k i p r i d e l o v a l e c m e š a n i c o z e -
liščnega čaja z izdatnim dodatkom lipe poimeno-
val šmarnogorski čaj; in da bo šmarnogorski ričet
– podprt z zgodbo o četrtkarjih ali ričetarjih – se-
s t a v n i d e l g a s t r o n o m i j e o s r e d n j e S l o v e n i j e i n n a
jedilnih listih petičnih ljubljanskih gostiln. T udi po-
nudba gostilne, ki jo že dobro desetletje vodi se-
stra, se je prikrojila množici rekreativcev, ki imajo
d r u g a č n e z a h t e v e i n o k u s e k o t r o m a r j i , p l a n i n c i
i n i z l e t n i k i . O č e i n m a m a p a š e v e d n o , s e d a j k o t
upok ojenca, spomlad i nabir ata r egr at in poleti s
planinskih izletov prinašata šope dobre misli, me-
te in šentjanževk.
VIRI IN LITERA TURA
Literatura:
A p p a d u r a i , A . 1 9 8 1 : G a s t r o - P o l i t i c s i n H i n d u
South Asia. America n Ethnol ogist 8/3, 494–511.
B a r t h e s , R . 2 0 0 8 [ 1 9 6 1 ] : T o w a r d a P s y c h o s o c i -
o l o g y o f C o n t e m p o r a r y F o o d C o n s u m p t i o n . V : C .
Coun ihan in P. V an Esterik (ur .), F ood and Cul ture: A
Rea der . New Y or k: Routledge, 28–35.
Bilig, M . 1995: Ba na l Nationa l ism. Lon don : Sage.
Bogataj, J . 1999: Mleko: Dediščina, hra na , simbol.
Ljubljana: Rokus.
B o g a t a j , J . 2 0 0 0 : K u h i n j a S l o v e n i j e : M o j s t r o v i n e
nove kuharske umetnosti. Ljubljan a: Rokus.
B o g a t a j , J . 2 0 0 7 : O k u s i t i S l o v e n i j o . L j u b l j a n a :
R okus.
Bogataj, J. 2011: Mojstrovine s kra njsko kloba so iz
Slovenije. Ljubljan a: R okus.
Bogataj, J. 20 13: P otice iz S l oveni je: 40 receptov
z a n a j b o l j š e s l a d k e i n s l a n e p o t i c e , z a v s a k d a n j i k e i n
praznike, za vse letne čase. Ljubljana: Rokus Klett.
Bogataj, J . 2014: Od nekda j jedi so ljublja nske slo-
v e l e : Z L j u b l j a n c ̌a n i z a v s a k d a n j o i n p r a z n i c ̌n o m i z o .
Ljubljana: T urizem.
Bogataj, J. 2017: Koline. Ljubljana: Založba R okus
Klett.
Bourdieu, P. 1979: La Distinction: Critique socia l e
du jugement. Paris: Les Édition s de Minuit.
C o u n i h a n , C . i n P . V a n E s t e r i k ( u r . ) 2 0 0 8 : F o o d
and Cul ture: A Rea der. New Y or k: Routledge.
Debevec, L. in B. Tivadar 2006: M aking Conn ec-
t i o n s t h r o u g h F o o d w a y s : C o n t e m p o r a r y I s s u e s i n
A n t h r o p o l o g i c a l a n d S o c i o l o g i c a l S t u d i e s o f F o o d .
Anthropol ogica l Notebooks 12, 5–16.
D e S o u c e y , M . 2 0 1 0 : G a s t r o n a t i o n a l i s m : F o o d
T r aditions and Authen ticity Politics in th e E ur opean
Union . America n Sociological Review 75/3, 432–455.
D o u g l a s , M . 1 9 7 1 : D e c i p h e r i n g a m e a l . V : C .
G e e r t z ( u r . ) , M y t h , S y m b o l , a n d C u l t u r e . N e w Y o r k :
W. W. norton , 61–81.
G o d i n a - G o l i j a , M . 1 9 9 6 a : T e o r e t i č n a i z h o d i š č a
e t n o l o š k e g a p r e u č e v a n j a p r e h r a n e . T r a d i t i o n e s 2 5 ,
211–221.
G o d i n a G o l i j a , M . 1 9 9 6 b : P r e h r a n a v M a r i b o r u v
d vaj s eti h i n tri d es eti h l eti h 2 0. s tol etj a . Mar ibor : Za-
ložba Obzor ja.
G o d i n a G o l i j a , M . 1 9 9 8 a . O v e n - C o o k i n g S t o v e -
M i c r o w a v e : C h a n g e s i n t h e K i t c h e n A p p l i a n c e s i n
S l o v e n i a . V : M . R . S c h ä r e r i n A . F e n t o n ( u r . ) , F o o d
a n d M a t e r i a l C u l t u r e . E a s t L o t h i a n : T u c k w e l l P r e s s ,
88–94.
Godin a Golija, M. 1998b. Pomen uvajanja krom-
pirja za spr emin janje pr eh r ane na Slovenskem. T ra -
ditiones 27, 25–38.
Godin a Golija, M. 2000: Sodobna pr izadevanja v
etn ološkem raziskovanju pr ehrane. T ra ditiones 29/1,
227– 233.
G o d i n a G o l i j a , M . 2 0 0 1 : P o m e n k u h a r s k i h k n j i g
z a e t n o l o š k o r a z i s k o v a n j e p r e h r a n e . T r a d i t i o n e s
30/1, 293–302.
Godin a Golija, M . 2012: »Pa smo stali v pr ocesijah
pr ed pekar nami...«: O lakoti in pomanjkanju v Mar i-
boru med pr v o svetovno v ojn o. V : M. Godin a Golija
( u r . ) , V o j n e n a S l o v e n s k e m : P r i č e v a n j a , s p o m i n i , p o -
dobe. Ljubljan a: Založba ZR C, ZR C SAZU, 47–61.
G o d i n a G o l i j a , M . i n Š . L e d i n e k L o z e j 2 0 1 8 : P o -
men in cilji pr ojektov oh r anjanja dediščine pr eh r ane:
R e g i s t e r n e s n o v n e k u l t u r n e d e d i š č i n e , E t n o f o l k i n
AlpFoodway. Etnolog 28: 85–103.

3 9
Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
��� ČLANKI
G r a s s e ni , C . 2 0 1 7: T h e H er i tag e Ar en a: R ei n v en t-
i n g C h e e s e i n t h e I t a l i a n A l p s . N e w Y o r k i n O x f o r d :
Berghahn .
Har ris, M . 1985: Good to Eat: Riddl es of F ood and
Culture. New Y or k: Simon and Schuster.
H e r z f e l d , M . 2 0 0 4 : T h e B o d y I m p o l i t i c : A r t i s a n s
and Artifice in the Gl obal Hiera rchy of V alue . Ch icago:
Univer sity of Ch icago Pr ess.
Herzfeld, M. 2005: Cultura l Intimacy: Social Poet-
ics in the Nation-Sta te. New Y or k: Routledge.
H e r z f e l d , M . 2 0 1 6 : C u l i n a r y S t e r e o t y p e s : T h e
G u s t a t o r y P o l i t i c s o f G a s t r o - E s s e n t i a l i s m . V : J . A .
Klein in J . L. W atson (ur.), The Ha ndbook of F ood a nd
A n t h r o p o l o g y . L o n d o n , N e w Y o r k , O x f o r d , N e w
Delh i, Sydney: Bloomsbur y, 31–47.
Klein , J . A. in J . L. W atson (ur.) 2016: The Hand-
book of F ood and Anthropology. London, New Y ork,
Oxfor d, New Delh i, Sydney: Bloomsbur y.
Kuhar , B. 1988: Kuhinja v ba roku: (17. in 18. stole-
tje). Ptuj: Pokrajin ski muzej.
Kuhar , B. in L. Plesničar -Gec 1996: Emona in rim-
ska kuhinja . Ljubljana: Mestn i muzej in Kmečki glas.
Kuhar , B. in J . Mlinar ič 2002: Sa mostanska kuhi-
nja. Ljubljana: Kmečki glas.
L e d i n e k L o z e j , Š . 1 9 9 9 : P l a n i n a K r s t e n i c a [ D i -
plomska n aloga]. Un iv erza v Ljubljani.
L e d i n e k L o z e j , Š . 2 0 0 2 : P r i č e v a n j a o n e k d a n j i
u r e d i t v i i n ž i v l j e n j u v p l a n i n i K r s t e n i c a . T r a d i t i o n e s
31/1, 69–90.
Ledinek Lozej, Š. 2020: Zn amčenje tolminskega
sira. Traditiones 49/3: 53–80.
L e d i n e k L o z e j , Š . 2 0 2 1 : L a b e l l i n g , C e r t i fi c a t i o n
a n d B r a n d i n g o f C h e e s e s i n t h e S o u t h e a s t e r n A l p s
(Italy, Slovenia): M ontasio, Bovec, T olminc and Mo-
h a n t c h e e s e . A c t a g e o g r a p h i c a S l o v e n i c a 6 1 / 1 ,
153–168.
L é v i - S t r a u s s , C . 1 9 9 4 [ 1 9 6 2 ] : T o t e m i z e m d a n e s .
Ljubljana: Studia humanitatis.
Lévi-Str auss, C. 2008 [1966]. Culin ar y tr iangle. V :
C. Counih an in P. V an Esterik (ur ): F ood a nd Cul ture:
A reader. New Y or k: Routledge, 36–43.
Ličen D. 2015: THe Fin e and the T asteless: Istrian
Culinar y E xper ts and T aste. T ra ditiones 44/3: 113-30.
L i č e n , D . 2 0 1 7 : T h e » A u t h e n t i c « B l e n d : E x p e r t s
W e i g h i n o n I s t r i a n F o o d . D i g e s t 5 / 2 . h t t p : / / d i g e s t
.champlain .edu/vol5_issue2/PDFs/licen .pdf (dostop:
5. 11. 2021).
Ličen, D. 2018: R ein v en tin g Habsburg Cuisine in
T wen ty-First Cen tury T r ieste. F olkl ore 71, 37–54.
L o ž a r , R . 1 9 4 4 : L j u d s k a h r a n a . V : R . L o ž a r ( u r . ) ,
Na rodopisje Slovencev 1. Ljubljana: Klas, 192–210.
Makar ovič, G. 1986: Kuhin jska opr ema, kuh inje,
kuh ar ice in pr ehrana v XVII. stoletju n a Slovenskem.
Glasnik Etnograf skog muzeja u Beogra du 50, 43–72.
M a k a r o v i č , G . 1 9 9 1 : P r e h r a n a v 1 9 . s t o l e t j u n a
Slovenskem. Slovenski etnogra f 33–34: 127–205.
M a k u c , N . 2 0 2 1 : G o r i š k a k u l i n a r i č n a d e d i š č i n a v
kn jižnih izdajah. Izvestje 18, 3–9.
Mlakar Adamič, J . 2004: T eknilo nam je! T r bov lje:
Zasav ski muzej.
Mlakar Adamič, J. 2005: V sakdanja pr ehrana za-
savskih rudar jev v luči nabavnih knjižic in drugih v i-
r ov oskr be. T ra ditione s 34/2, 135–153.
Mlakar Adamič, J. 2013: Okusn o iz zasav ske kuhi-
nje. Zagorje: Regionaln i cen ter za razvoj.
Mlekuž, J . (ur.) 2015: V enček domačih: Predmeti,
Slovencem sveti. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
M l e k u ž , J . 2 0 1 7 : K r a n j s k o k l o b a s a n j e : S l o v e n s k a
zgodovina, kot jo pišejo packe kranjske kl obase na ča -
sopisnem papirju. Ljubljan a: Beletrina.
M l e k u ž , J . 2 0 2 0 a : T h e R e n a i s s a n c e o f S a u s a g e :
Th e Role of Kr anjska Sausage in the Con tempor ar y
Pr ocess of R econ str uctin g the Slovenian Nation . Na -
tions a nd na tionalism 26/2, 407–423.
Mlekuž, J . 2020b: The Sausage th at A waken ed a
Nation: Th e Car niolan Sausage in the Slovenian Na-
t i o n a l I m a g i n a t i o n . R e t h i n k i n g H i s t o r y 2 4 / 3 - 4 ,
503–522.
M l e k u ž , J . 2 0 2 0 c : P i j a č a z z a s l u g a m i z a n a r o d :
Slivov ka in banaln i n acionalizem v izbr anem časopis-
ju socialistične J ugoslav ije. T ra ditiones 49/3, 115–134.
N o v a k , V . 1 9 4 7 : L j u d s k a p r e h r a n a v P r e k m u r j u :
E t n o g r a f s k a š t u d i j a . L j u b l j a n a : S l o v e n s k i k n j i ž n i
zav od.
Plahuta, S. in V. Ličer (ur.) 2002: Prehra na na Go-
riškem. Nov a Gor ica: Gor iški muzej.
R a j s ̌t e r , B . 2 0 0 3 : K n a p o v s ̌k a k o s ̌t a : P r e h r a n a i n
p r e h r a m b e n a k u l t u r a r u d a r j e v m e z ̌i s ̌k e g a r u d n i k a v
20. stoletju. Mežica: R udnik svinca in cinka Mežica v
zapir anju.
R ajšter , B. 2004: Libel iška kuha rica: Da ne boš vo-
c ̌n od mi z e s ̌ov: P reh ramb en a k u l tu ra preb i val cev Li -
b e l i c ̌ i n o k o l i c e . L i b e l i c ̌e : K u l t u r n o p r o s v e t n o
društv o.

Izvestje 1 8 • 2 0 2 1
40 ČLANKI
���
Winter , M . 2003: E mbeddedness, the New Food
E c o n o m y a n d D e f e n s i v e L o c a l i s m . J o u r n a l o f R u r a l
Studies 19/1, 23–32.
Spletni viri:
Spletn i vir 1: Kmetijstvo in zeleni dogovor . h ttp-
s : / / e c . e u r o p a . e u / i n f o / s t r a t e g y / p r i o r i t i e s - 2 0 1 9 - 2 0 2 4 /
e u r o p e a n - g r e e n - d e a l / a g r i c u l t u r e - a n d - g r e e n - d e a l _ s l
(dostop: 30. 10. 2021).
S p l e t n i v i r 2 : F a r m t o F o r k S t r a t e g y . h t t p s : / /
e c . e u r o p a . e u / f o o d / h o r i z o n t a l - t o p i c s / f a r m - f o r k - s t r a -
tegy_en (dostop: 30. 10. 2021).
S p l e t n i v i r 3 : A l p F o o d w a y . h t t p s : / / w w w . a l p i n e -
s p a c e . o r g / p r o j e c t s / a l p f o o d w a y / e n / h o m e ( d o s t o p :
31. 10. 2021).
S p l e t n i v i r 4 : L i s t i n a a l p s k e p r e h r a n s k e d e d i š č i -
n e . h t t p s : / / w w w . a l p f o o d w a y . e u / p a p e r / s l o v e n i a n
(dostop: 2. 11. 2021).
Spletn i v ir 5: 100 % Local. h ttps://www.alpine-r e-
gion.eu/pr ojects/100-local (dostop: 2. 11. 2021).
Spletn i v ir 6: Naša super hrana. h ttps://www.n a-
sasuper h r ana.si/ (dostop: 3. 11. 2021).
Spletn i vir 7: Lokaln a h r ana s kr atkimi dobav n imi
v e r i g a m i – i z z i v i n p r i l o ž n o s t z a s l o v e n s k i t u r i z e m .
h t t p s : / / w w w . k r a n j . s i / f i l e s / d o g o d k i / v a b i l o - b r -
do-27-08-13-08-fv.pdf (dostop: 3. 11. 2021).
S p l e t n i v i r 8 : I z v o r n o s l o v e n s k o . h t t p : / / p r o v i t a l
.si/izvor n o_slov en sko.h tml (dostop: 3. 11. 2021).
Spletn i vir 9: Hrana za boljši jutri. h ttp://www.fo-
odsummit.eu/si/ (dostop: 3. 11. 2021).
S p l e t n i v i r 1 0 : O u r C o m m o n F u t u r e . h t t p s : / / s u -
s t a i n a b l e d e v e l o p m e n t . u n . o r g / c o n t e n t / d o c u m e n t s /
5987our-common-futur e.pdf (dostop: 23. 11. 2021).