LETO XLIII, ŠT. 1
Ptuj, 11. januarja 1990
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Opty/ — uspešna de/ovna organizacija (stran 2)
Srbski bo/kot prizadel tudi ptujsko občino (stran 3)
Kdor dela, naj odloča (stran 4)
Prodali so vino, da labko pijejo vodo (stran 5)
Hura za počitnice (stran 7)
PTUJSKO GLEDALIŠČE
Vpis abonmaja
v torek in sredo, 16. in 17. januarja,
vpisuje Zveza kulturnih organizacij
Ptuj abonente za gledališki abonma,
to je drugi del v sezoni 1989/90. Or-
ganizatorji ponujajo za 180, 160 in
140 dinarjev štiri predstave. Prva naj
bi bila 1. ali 2. februarja, ko si bodo
abonenti lahko v mariborskem gleda-
lišču ogledali znamenitega Goetheje-
vega Fausta v režiji Tomaža Pandur-
ja. Gre za izredno zanimiv gledališki
projekt v slovenskem prostoru in
predstava je že razprodana do konca
sezone. Videli bodo tudi uspešnico te
sezone — avtorja B. Sladeja Ob letu
osorej, katere producent je Cankarjev
dom. V režiji Borisa Kobala igrata
Polona Vetrih in Ivo Ban. Gledališče i
DPD Svoboda Ptuj pa se bo v okviru i
abonmaja letos predstavilo z dvema |
predstavama. Prva je Nušičeva kome- ]
dija Žalujoči ostali v režiji Lojzeta
Matjašiča in druga E. Filipčiča Uje-
tniki svobode v režiji Branke Beze-
Ijak-Glazer. Dobrodošli torej tudi v
drugi polovici sezone v ptujskem Ta-
lijinem hramu.
NaVi
OPROSTITE, PREMISLILI SMO SI! (5. L 1990)
Foto: M. Ozntec
Najboljše v športu bomo proglasili v Centruj
Jutri, v petek, 12. januarja, bo v ptujski
športni dvorani Center tradicionalna priredi-
tev, na kateri bodo proglašeni najboljši v
športu ptujske občine v letu 1989. Organiza-
cija je tokrat v rokah gimnastičnega društva,
sodelujeta pa tudi ZTKO in (bivša) telesno-
kulturna skupnost, saj je izbor v rokah njiho-
vih komisij, prav tako tudi podelitev Bloud-
kovih značk za večletno aktivno delo. Prire-
ditev, začeli jo bodo ob 18. uri, bodo pope-
strili tudi z gimnastičnimi nastopi.
I. k.
Občinska Zveza prijateljev mladine Ptuj in ZTKO
Organizirane dejavnosti v zimskih počitnicah 1990
1. Novinarska šola
Organizator; Radio-Tednik Ptuj
Usposabljanje najmlajših novinar-
jev, da bi postali vešči novinarskih
oblik izražanja in bi se s tem dvignila
kvaliteta medsebojnega informiranja.
Začetek v sredo, 17. 1. 1990, ob
9. uri v prostorih Radia-Tednika, Rai-
čeva 6.
2. Zimska likovna delavnica
Organizator: Pokrajinski muzej Ptuj
Risanje, modeliranje, slikanje, spo-
znavanje muzejskih predmetov pod
mentorstvom likovnih pedagogov iz
muzeja.
Trajanje: od 14. 1. do 18. 1. 1990
od 9.00 do 13.00 na ptujskem gradu.
3. Glasbena delavnica
Organizator: Glasbena šola Ptuj
Odprta vrata glasbene šole za tiste,
ki jih zanima glasba, se želijo seznani-
ti z glasbili in preizkusiti svoje spo-
sobnosti s pomočjo pedagogov iz
glasbene šole.
Trajanje: 23. 1., 24. I., 25. 1. 1990
od 9.00 do 11.00.
4. Gledališka delavnica
Izdelovanje kostumov, scene, finalizi-
ranje gledališke predstave. Ce želi
kdo sodelovati pri tehnični izvedbi
predstave, se lahko prijavi v gledališ-
ču pri tov. Branki Bezeljak-Glazer.
5. Klub mladih
Organizator: ZSMS
Klub bo odprt od 9.00 do 21.00. V
njem bodo potekale številne dejavno-
sti, organizirane po interesih udele-
žencev.
6. Klub mladih
Organizator: Turistično društvo Ptuj,
ZSMS
Izdelovanje mask za kurentovanje
1990.
7. Ljudska in študijska knjižnica
Odprta bo vse dni od 8.00 do 19.00
Skupine otrok bodo lahko posluša-
le kasete s pravljicami, otroškimi pe-
smimi itd.
8. Mestni kino Ptuj
Organizira filmske predstave za
mlade. Predstave bodo ob 10.00.
Cene bodo za 50 % nižje kot običaj-
ne — samo 5 din.
Seznam filmov:
22. 1. Umri pokončno, ameriški bar-
vni akcijski
23. 1. Ameriška pravljica, ameriški
barvni risani film
24. 1. Ris se vrača, domači barvni
film z zgodbo, ki spominja na
film Volk samotar
25. 1. Gunisi (The goonies), ameriški
barvni pustolovski
26. 1. Gadje na počitnicah, franco-
ska barvna komedija
27. I. Arizolli^junior, ameriška bar-
vna akcijska komedija
9. Smučarski klub Ptuj
Organizirali bodo smučarske avto-
buse (prevozni tečaji) na Rogio, če bo
sneg.
10. Šahovsko društvo
Muršičeva 7 (bivše staro kopališče)
V tednu od 15. 1. do 19. 1. 1990 od
9.00 dO 12.00 možnost igranja šaha,
izmenjavanja izkušenj, svetovanja.
INFORMACIJE:
Občinska z\eza prijateljev mladine
Z\eza telesnokulturnih organizacij
Zveza kulturnih organizacij
Pokrajinski muzej Ptuj
Radio-Tednik Ptuj
Klub mladih
Turistično društvo Ptuj
Program športnih aktivnosti v zimskih počitnicah 1990
Pripravila strokovna služba ZTKO
UVODNIK
V senci
vzhodne Evrope
človek hi, glede na dogodke v vzhodni Evropi, skoraj pričako-
val, da hi v Sloveniji, kjer so ohlasiniki na relativno razumen in mi-
ren način sprejeli demokratične sprememhe. morali imeti spomladi
volitve, ki najholj dosledno upoštevajo zahteve po demokratičnosti,
enostavnosti in splošnosti. Morda homo po spomladanskih volitvah
pri Cehih. Romunih in Bolgarih ugotavljali, da so imeli veliko manj
časa za premislek o sistemu volitev v primerjavi z nami, pa so se
vseeno bolje odrezali.
Volilcu z volitvami, ki so pred nami, vsekakor ni prizanešeno.
V treh mesecih bo. če bo seveda želel, moral sodelovati v postopkih
za kar tri ravni volitev. Za zvezni zbor. za repubti.ško in občinsko
skupščino. To je .seveda zelo naporno in zahtevno, posebej zamota-
no pa zaradi tega. ker smo še vedno obdržali tri domove. Česa
takšnega, kot je zapleten način volitev v oba zbora združenega de-
la, za katerega za povrh velja le omejena volilna pravica, nimajo ni-
kjer, saj dosledno upoštevajo ločitev politike od gospodarstva.
Kakor kaže. so v nekaterih občinah, tudi v naši. zakomplicirali in
zameglili tudi bistvo družbenopolitičnega zbora. Tisti, ki so pričako-
vali, da bodo lahko volili vse delegate v družbenopolitični zbor in se
odločali za liste posameznih strank, so prav gotovo razočarani, saj
bodo tako za republiškega kot občinskega volili le del delegatov.
Ker niso zagotovili vsaj približno enakega izhodišča vsem politi-
čnim organizacijam, ki bodo sodelovale na volitvah, bodo letošnje
volitve imele seveda še priokus neenakopravnosti posameznih kan-
didatov.
Volitve, v katere smo že »zabredli«, bodo torej zahtevale od volil-
cev veliko mero potrpežljivosti in razumevanje, od novih političnih
organizacij pa nadčloveške napore. Vsekakor bodo veliko prenapor-
ne in zapletene za ljudi, ki imajo poleg volitev .še kakšno pametnej-
še opravilo.
V primerjavi z vzhodno Evropo smo imeli res veliko časa, da bi si
volitve olajšali. Darja Lukman
V krajevni skupnosti Tomaž
nadaljevanje samoprispevka
Minulo nedeljo so se krajani krajevne skupnosti Tomaž pri Or-
možu na referendumu odločali o nadaljevanju samoprispevka. Na
glasovanje je prišlo 91 odstotkov vseh upravičencev, za nadaljevanje
krajevnega samoprispevka pa jih je glasovalo 61,7 odstotkov. Na
osmih glasovalnih mestih so se krajani različno odločali. Za nadalje-
vanje so se odločili v Gornjih Ključarovcih, Pršetincih, v kinodvorani
lil acjni cr,hi nri Tomažu, v Trnovcih in Rucmancih, proti pa so glaso-
vali krajani Koračic in 3a^oo.
Mogoče ima krajevna skupnost Tomaž pii Ormožu le nekatero
posebnosti v primerjavi z vsemi drugimi krajevnimi skupnostmi obči-
ne Ormož. Je brez dvoma najbolj razvejana krajevna skupnost, saj.
šteje 17 vasi, ima več kot 100 km krajevnih cest in majhno število km
asfalitranih, zato so tej problematiki v tem samoprispevku namenili
največjo vlogo. Zelo malo Je tudi redno zaposlenih, da o telefonih ne
govorimo, suj so imeli pred leti samo nekaj najnujnejših. Sedaj je
vseh skupaj 17, od tega so štiri številke v Savcih.
Referendum Je resnično zavezujoč; izpeljati širitev telefonskega
omrežja po vsej razvejani krajevni skupnosti pri teh cenah, v negoto-
vih časih in ob muhavosti podjetja za PTT promet iz Maribora brez
dvoma ne bo lahko. Že sedaj imajo 198 gospodinjstev, ki želijo imeti
telefonski priključek.
Kraj kljub težavam zadnje čase lepo urejujejo in z zbranim de-
narjem bodo v prihodnjih petih letih lahko nekatere probleme razre-
šili. Vida Topolovec
Konec dežnikarstva
Socialistične zveze
v petek Je predsedstvo republiške konference Socialistične zveze
sklicalo tiskovno konferenco. Na njej sta predsednik RK SZDL Jože
Sm.ole in sekretar Dušan Semolič novinarje seznanila z novo organizi-
ranostjo Socialistične zveze. Ta bo poslej organizirana kot samostoj-
na stranka ali nadstranka, odvisno od našega razumevanja strank in
nujnih pogojev zanje. Socialistična zveza naj bi bila »prijazna« stran-
ka, urejena brez partijske discipline in ekskluzivnega članstva. Stran-
karski elementi organiziranosti nove SZDL so: formiranje konkuren-
čne politične organizacije, ki bo imela svoj program in bo razpozna-
vna po članih — posameznikih, zavestno vključenih v organizacijo. Z
društvi bo novoformirana SZDL sodelovala tudi poslej na osnovi
prostovoljnega vključevanja teh v SZDL.
Finančna sredstva bo SZ dobivala iz proračuna, vendar le toliko,
kot si jih bo prislužila s številom sedežev v parlamentu, to je družbe-
nopolitičnem zboru. Organizacija bo ostala »lastnica« Javnih občil, ki
Jih Je imela v lasti doslej.
O imenu nove stranke se bodo njeni člani dogovorili na program-
ski seji 9. Januarja, verjetno bodo izpustili termin delovno ljudstvo.
Vodstvo Socialistične zveze bo do volitev ostalo isto, zatem predvide-
vajo zmanjšanje profesionalnega teama.
Cian prenovljene Socialistične zveze lahko postane vsak, ki se
identificira z njenim programom, čeprav Je član še kake druge stran-
ice. ^ ^    -        M. Samec_
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
11. januar 1990 - TEDNIK
Zimska kmetijska
šola
Kmetijska zadruga Ptuj je tudi za letošnjo zimsko sezono pripra-
vila bogat program izobraževanja. Izobraževanje bo precej drugačno
kot minula leta, ko je bilo med kmetovalci že nekoliko manj zanima
nja. Zadruga ima letos na voljo 21 videokaset s strokovnimi kmetijski-
mi temami. Kmetijski pospeševalci bodo obiskovali posamezne za-
družne enote, po ogledu videokaset pa se bodo pogovarjali s kmeto-
valci o strokovni temi; gre torej za nov, neposreden način izobraževa-
nja.
V grobem lahko letošnje teme razdelimo v finančno-gospodar-
ske, živinorejske, poljedeljske. Pripravljajo pa tudi predavanja v Ptu-
ju, kjer bodo predavali strokovnjaki Kmetijskega zavoda Maribor,
Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in Srednješol-
skega centra. Tu bodo predavanja o zaščiti trajnih nasadov, o rezi trte
in sadnega drevja . . .
V tem tednu so že pričeli strokovne posvete živinorejcev — mle-
karjev. Le-ti se sestajajo na letnih zborih in poleg pogovora o težavah
in načrtih je to še priložnost za pogovor o vzreji telet, odkrivanju po-
jatev pri kravah, oskrbi parkljev pri govedu, o antibiotikih v službi
kmetijstva, pa seveda o kakovosti mleka in strojni molži. 15. in 16. ja-
nuarja pa bo v mladinskem klubu v Ptuju sestanek predsednikov mle-
karskih skupnosti in zbiralcev mleka.
Kmetijska zadruga Ptuj vabi na izobraževanje vse svoje člane, pa
tudi druge kmetovalce in vse, ki jih kmetijstvo zanima. Podroben ur-
nik predavanj bomo objavljali v kmetijskih oddajah radia Ptuj in v
Tedniku. Objavljali pa bomo tudi kratko vsebino posameznih preda-
vanj. Tokrat je na vrsti:
VARSTVO JEDILNEGA KROMPIRJA
Krompir je poljščina, ki jo v Sloveniji pridelujemo na približno
1/7 njivskih površin. S povprečnim pridelkom, ki ga dosežemo, ne
smemo biti zadovoljni, saj bi lahko hektarski pridelek močno poveča-
li s primerno sodobno tehnologijo pridelovanja. Pridelek je odvisen
tudi od listne površine nasada, saj njena velikost in kakovost pogoju-
jeta tvorbo organskih snovi. Zato jo moramo čim dalje ohraniti in va-
rovati pred okužbami, predvsem s krompirjevo plesnijo in kolorad-
skih hroščem. Prav tako moramo zatreti plevele, ki odvzamejo krom-
pirju hranilne snovi iz zemlje in tako zmanjšujejo pridelek in ovirajo
njegovo spravilo.
Ugotovili smo, da je potrebno zatreti zajedalce, vendar ne sme-
mo takoj pomisliti le na kemično zatiranje, ki ga običajno opravljamo
za vsak primer, temveč se moramo odločiti za integralno varstvo
krompirja, kjer je več metod varstva zajetih v celoto.
Tako bomo rastlinam nudili optimalne razmere za rast, primerno
kolobarili, sadili odporne sorte, zajedalce pa bomo zatirali s kemični-
mi pripravki za varstvo rastlin takrat, ko presodimo, da njihova pri-
sotnost povzroča gospodarsko škodo.
V želji, da vzgojimo nasad s kakovostnim pridelkom, bomo sadili
le zdrav, potrjen^ semenski material, saj vemo, da glivične, bakterijske
in virusne bolezni prenašamo iz leta v leto z okuženimi gomolji. Ker
zajedalski mikroorganizmi preživijo neugodne razmere še v rastlin-
skih ostankih in zemlji, moramo široko kolobariti in vsaj 4 leta ne
smemo na isto površino saditi krompirja.
Zatiranje plevela:
Plevel je nezaželen v vsaki poljščini in zato ga že od nekdaj uni-
čujemo. Plevel so in ga še vedno v precejšnjem obsegu uničujejo me-
hansko z okopavanjem. Vendar ima okopavanje krompirja tudi slabe
strani, saj poleg mnogo časa in truda, ki ga zahteva, s tem postopkom
poškodujemo korenine in stolone ter tako omogočimo infekcijo z raz-
nimi mikroorganizmi, ki žive v tleh. Vsem tem nevšečnostim se izo-
gnemo z uporabo kemičnih pripravkov.
Herbicidi, s katerimi zatiramo plevel v krompirju, delujejo le na
semenski plevel, trdovratnejšega pa se znebimo s škropljenjem strniš-
ča s herbicidom rondup (8—10 l/ha), ali boom (10 l/ha) ali ridokoi
(8—10 l/ha). Ker lahko na vsaki površini prič^ikujcmo semenski trav-
nati in oirukolistni plevel, piiporočamo uporabo takih herbicidov, ki
sočasno zairejo ozkolistne in širokolistne plevele. Za to priporočamo
enega od naslednjih herbicidov: sencor, 0,75 — 1,5 kg/ha, ali prome-
pin WP-50 2-3 kg/ha + dual 500, 2,5 do 3 litre na ha. Z omenjeni-
mi herbicidi škropimo tik pred vznikom krompirja. Po vzniku, ko je
krompir visok 5—10 cm, pa lahko uporabljamo sencor v količini 0,5
do 0,75 kg/ha, vendar pri vseh sortah tega herbicida ne smemo upo-
rabljati.
Zatiranje krompirjeve plesni:
Zelo znana in zelo razširjena glivična bolezen krompirja je krom-
pirjeva plesen ali fitoftora, ki jo povzroča glivica Phytophthora infe-
stans (Mont) de Bary. Je zelo nevarna bolezen, saj se v toplem in vlaž-
nem vremenu zelo naglo širi in lahko v kratkem času uniči ves nasad,
gomolji pa gnijejo v skladišču. Bolezen spoznamo po rjavih pegah, ki
se pojavijo najprej na spodnjih listih. Na spodnji strani lista je okoli
peg vidna bela prevleka v obliki kupčkov; to je podgobje glivice. S
trosi, ki se tu razvijejo, se bolezen v ugodnih razmerah širi kot požar
po nasadu.
Za zatiranje te bolezni smo do sedaj uporabljali protektivne fun-
gicide, ki so rastlino zaščitili le na površini in jih je prvi dež spral.
Zadnji čas pa imamo na voljo sistemične fungicide, ki prodro v rastli-
no in se v njej z rastlinskimi sokovi širijo ter zaščitijo tudi na novo
zrastle poganjke. Rastlina vsrka sistemik v kratkem času in ga dež ne
more izprati. Zaradi dolgega delovanje (14—18 dni) je potrebno manj
škropljenj. Za zatiranje plesni so pri nas na voljo naslednji sistemični
fungicidi: ridomil MZ, ridomil plus in sandofan.
Vodja ZE Ptuj:
Anton PERNAT
Optyl — uspešna delovna organizacija
Kdo od bralcev ne pozna elegantnih sončnih očal Carrera ali pa
Paloma Picasso, filtrskih očal za računalnikarje, sončnih očal Cristian
Dior in še vrste elegantnih okvirov za korekcijska očala. Vse to izdeluje-
jo v delovni organizaciji OPTVL iz Ormoža.
Zaradi izločitve iz Tovarne Jo-
že Kerenčič ter angažiranja pri
svoji naložbi niso uspeli opraviti
vseh formalnosti, ki jih zahteva
zakon o podjetjih. S tujim part-
nerjem pa pripravljajo vse po-
trebne akte, da se v kratkem pre-
formirajo v mešano podjetje. Vse
aktivnosti bodo opravljene do
konca marca 1990.
O oceni gospodarjenja ter še o
vrsti drugih zadev, vezanih na
poslovanje, je Marjan Pintarič,
v.d. vodje gospodarskega sektor-
ja v Optylu, povedal:
»Čeprav še nimamo konkre-
tnih finančnih izračunov, lahko
že na osnovi fizičnega obsega
ugotavljamo, da je bilo poslovno
leto 1989 za delovno organizaci-
jo dokaj uspešno. V tem letu smo
med drugim aktivirali naložbo, s
katero smo povečali proizvodne
zmogljivosti s 750 tisoč na 1,5
milijona okvirjev.
Na njihovo poslovanje so vpli-
vali tudi notranji poslovni dejav-
niki, med katerimi velja izposta-
viti zlasti organizacijsko struktu-
ro ter sistem poslovne organiza-
cije. Povečan obseg poslovanja
je v začetku leta povzročal zaradi
uvajanja 150 novih delavcev pro-
izvod ne težave, a so jih proti
koncu leta odpravili ter proiz-
vodnjo prilagodili tržnim zahte-
Novi del Optylove poslovne zgradbe
vam. Od zunanjih gospodarskih
dejavnikov velja omeniti razme-
re, ki se nanašajo na splošno ra-
ven gospodarskega razvoja in de-
litve. Padlo pa je tudi povpraše-
vanje po korekcijskih okvirjih.
Izpad na domačem trgu so uspe-
šno nadomestili v državah
vzhodne in zahodne Evrope.
Kako čutijo težave v zvezi z
blokado Srbije? Marjan Pintarič
je povedal, da jih ni preveč pri-
zadelo, saj so bile že vse leto ju-
žne republike slabši odjemalci
njihovih proizvodov zaradi slab-
še kupne moči. V zadnjem času
je sicer nekaj primerov odpovedi
odkupov v nekaterih delih Srbi-
je, to pa je zgolj politične narave.
Prepričani so, da bodo njihovi
atraktivni proizvodi tudi v pri-
hodnje prisotni na tem tržišču.
Na vprašanje, kako bodo novi
ukrepi zvezne vlade vplivali na
poslovanje v Optylu v prihodnje,
je povedal, da jih, kljub temu da
vsi še niso znani, podpirajo. Op-
tyl je v letošnjem letu prodal več
kot 80 odstotkov svojih proizvo-
dov na tujih trgih, ti pa seveda
ne priznajo nobenih nepotrebnih
stroškov. Ocenjujejo, da so zara-
di precenitve dinarja imeli eko-
nomsko škodo v višini najmanj
enomesečnih osebnih dohodkov.
Zato jim stabiliziranje gospodar-
skih razmer v Jugoslaviji v pri-
hodnje zagotavlja normalnejše
razmere za delo s tujim svetom,
obenem pa njihovega tujega sov-
lagatelja motivira za nadaljnji
skupni razvoj, ki ga ocenjujejo
kot zadovoljivega. Plod tega so-
delovanja je naložba v tem letu.
»Delež partnerja v skupnem
delu narašča, kar prav tako pou-
darja njegov dolgoletni interes.
Partner prenaša za nas vedno
zahtevnejši proizvodni program,
to pa je svojevrsten izziv za uve-
ljavljanje mladega kadra,« je
sklenil svoje razmišljanje o po-
slovanju bodočega mešanega
podjetja Optyl dipl. oec. Marjan
Pintarič. Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Borci NOV v korak s časom
Sredi decembra 1988 je bila redna seja občin-
skega odbora ZZB NOV Ptuj. Ocenili so enoletno
delo, ki ga je v svojem poročilu predstavil pred-
sednik Milan Lacko, in s povedanim soglašali.
Prenova Socialistične zveze in program njene-
ga dela s poudarkom na nalogah v zvezi s spomla-
danskimi volitvami je bila tema, ki je najbolj prite-
gnila večino navzočih. Na vsa vprašanja je po-
drobneje odgovoril Janez Belšak, predsednik OK
SZDL Ptuj, ki je dal tudi uvodno predstavitev.
Razpravljali so tudi o gospodarskih in družbe-
nih gibanjih v letu 1989 v ptujski občini in izrekli
več kritičnih besed zaradi cen komunalnih stori-
tev, na račun raznih podražitev in bogatenja s kre-
diti.
Potem ko so sprejeli spremembo statutarnega
sklepa ZZB NOV Ptuj in obravnavali kadrovska
vprašanja, so sprejeli sklep o sklicu rednih pro-
gramsko-volilnih skupščin krajevnih zvez borcev
NOV; opraviti jih je treba v januarju in februarju
1990. Na njih bodo ocenili svoje delo, sprejeli pro-
gramske usmeritve, izvolili nova vodstva — pred-
sedstva krajevnih zvez in nadzorne odbore — ter
delegate za občnsko konferenco ZZB NOV Ptuj.
V sklepih in pobudah, ki so jih sprejeli na
podlagi poročil in razprave, so med drugim zapi-
sali, da se zavzemajo za temeljito prenovo našega
družbenega sistema. Odločno podpirajo program
gospodarske prenove in prizadevanja slovenskega
vodstva. Prav tako podpirajo prenovo Socialisti-
čne zveze, so za politični pluralizem in neposredne
demokratične volitve z več kandidati. Tu so pou-
darili, da se bodo borci v priprave na volitve vklju-
čevali samostojno, vendar v okviru volilnih po-
stopkov, ki jih bo vodila Socialistična zveza.
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV je
o osnutku teh sklepov razpravljalo še na seji 28.
decembra. Dsodali so še enotno podporo Marko-
vičevemu programu (program ZIS) in sklepom 11.
kongresa ZKS. Glede volitev pa so zapisali, da si
bo ZZB NOV še posebej prizadevala, da bo v
okviru kandidatne liste Socialistične zveze imela
svoje predstavnike zlasti v družbenopolitičnem
zboru.
Posebno skrb bodo tako krajevne zveze kot
občinski odbor namenjali tudi bolnim in pomoči
potrebnim borcem NOV.
FF
Zaupanje v
Socialistično
zvezo
Na srečanju slovenskih zdom-
cev, ki je bilo 26. decembra v
Ptuju, je sodelovala tudi delega-
cija slovenskega kulturnopro-
svetnega društva Sava iz Frank-
furta. V delegaciji so bili: Dušan
Rupar, predsednik, Jože Planin-
šek, podpredsednik, Karel Le-
nart, član UO, in Mira Turk, uči-
teljica slovenskega dopolnilnega
pouka v Frankfurtu. Vsi so so-
glašali s programskimi usmerit-
vami Socialistične zveze, ki bo s
svojim delovanjem še bolj krepi-
la vezi z našimi zdomci na tujem
in pomagala pri razreševanju nji-
hovih problemov. Zato so se vsi
člani delegacije tudi včlanili v
Socialistično zvezo.
To je bil prvi primer v SR Slo-
veniji, da so se v Socialistično
zvezo uradno včlanili člani
zdomskih društev, ki delujejo v
tujini.
Tudi drugače v ptujski občini
uspešno poteka včlanjevanje v
Socialistično zvezo. Aktivisti iz
krajevnih organizacij pravijo, da
doslej še nihče ni odklonil član-
stva. Ljudje pravijo, da je Socia-
listična zveza tista organizacija,
ki jim je najbližja in imajo vanjo
polno zaupanje.
Čeprav nastajajo nove zveze
in stranke, se Socialistični zvezi
zaenkrat ni bati za članstvo.
Njen program je za ljudi spre-
jemljiv, saj izhaja iz skrbi za člo-
veka. Socialistična zveza se bo v
bodoče še bolj izogibala forum-
skemu delu, delovala bo pred-
vsem med ljudmi in za ljudi.
FF
Ozimnica za Haloze
Posledice, ki jih je povzročilo
katastrofalno neurje v začetku
julija 1989 v Halozah, so bile že
večkrat opisane; ocenjena je bila
škoda, pa tudi napori za njihovo
odpravo.
Ob teh velikih delih in napo-
rih seje pomoč v prehrani, obla-
čilih, pohištvu in drugih življenj-
skih potrebščinah zdela nekam
manj pomembna. Vendar je sta-
nje v Halozah le pokazalo, da
oskrba ljudi ni tako nepomemb-
na, saj je postalo jasno, da bodo
mnogi med prizadetimi težko
prebredli zimo, saj niso imeli kaj
spraviti v kašče ali kleti. Zato je
bilo na seji skupščinske komisije
za odpravo posledic neurja do-
govorjeno, da se pripravi ozimni-
ca za najbolj potrebne.
Center za socialno delo Ptuj je
ob sodelovanju komisij za social-
na vprašanja v KS Majšperk,
Ptujska Gora, Stoperce, Dolena,
Podlehnik, Leskovec in Žetale
ugotovil, da je 413 družin po-
trebnih pomoči v obliki ozimni-
ce. Količine posameznih živil v
ozimnici so bile prirejene na šte-
vilo družinskih članov.
Razdeljeno je bilo 63.000 kg
krompirja, 13.675 kg moke,
4.890 kg sladkorja, 750 kg koruz-
nega zdroba, 2.445 1 belega olja,
4.140 kg testenin, 750 škatel ka-
kava, 1.506 škatel kavnega nado-
mestka, 2.445 kg soli in 4.890 kg
pralnega'prahu. Za vsa ta živila
je bilo potrebno zbrati kar 3 mili-
jarde dinarjev. Večino teh sred-
stev, to je milijardo in 700 milijo-
nov, je zagotovila občinska skup-
nost za pospeševanje proizvod-
nje hrane. Drugo so prispevali:
Skupnost socialnega skrbstva ob-
čine Ptuj iz posebnih solidar-
nostnih sredstev 549.326.000.—
dinarjev; Žitna skupnost Slove-
nije 20 ton moke; Poslovna
skupnost Slovenije za proizvod-
njo hrane 256 1 belega olja preko
oljarn v Slovenski Bistrici, Dom-
žalah in Kranju.
Akcija delitve ozimnice je po-
tekala prek trgovske organizacije
MIP in njenih prodajaln v ome-
njenih krajevnih skupnostih.
Akcija je končana, nam pa
ostaja prijeten občutek, da še
vedno znamo prisluhniti teža-
vam drugih in jim pomagati. Ta
občutek verjetno delimo vsi, tako
tisti, ki so pomoč prejeli, kot oni,
ki so jo dali.
Hvala vsem, ki ste omogočili
nakup ozimnice!
Center za socialno delo
Ptuj
Zasebna samopostrežna trgovina Krpan
že dva tedna prijazno vabi
kupce zasebna samopostrežna tr-
govina Krpan v Mihovcih pri Ve-
liki Nedelji. Lastnica Silva Cajn-
ko pravi, da je obisk zelo dober,
saj imajo v trgovini na razpolago
vse, kar si kupci še posebej želi-
jo. Nekaj blaga imajo tudi iz
uvoza — predvsem mila, mehčal-
ce in pralne praške.
Zakaj se je odločila za samo-
stojno delo? To je bila bolj na-
ključna želja. Poklic ima in tudi
nekaj trgovske žilice, ter veselje
do dela z ljudmi. V trgovini dela
sama, pomaga pa ji tudi mož, ki
je sicer zaposlen na Petrolu v Or-
možu.
Trgovina je odprta med ted-
nom od 7. do 19. ure, v soboto
do 15. in v nedeljo od pol devete
do pol dvanajste ure. V prihod-
nje želi, da bi opoldn^_ lahko tr-
govino zaprla za dve uri in imela
čas za nekatera nujna opravila.
Notranjost samopostrežne trgovine Krpan.
ki jih mora dnevno opraviti pri
zasebnem delu. Novost je tudi
poletni odpiralni čas, saj bo ta-
krat samopostrežba odprta tja do
21. ure in si bodo kupci iz tega
iirazito   kmetijskega   območja
lahko nabavili vse, kar želijo, tu-
di zvečer.
Pri njej lahko kupite vse, kar
potrebujete, tudi časopise.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Volilni zbor sindikalnih aktivistov
Proti koncu prejšnjega leta,
21. decembra, je bil v delavskem
domu Franca Krambergerja v
Ptuju programsko-volilni zbor
aktiva sindikalnih aktivistov.
Zbranim je najprej govoril Av-
gust Ivartnik, predsednik OS
ZSS Ptuj, o prenovi sindikatov in
novi organiziranosti občinske or-
ganizacije sindikatov dejavnosti
občine Ptuj. Zatem je 3imori Pe-
šec, dosedanji predsednik aktiva,
poročal o delu aktiva in sveta
aktiva, nakazal pa je tudi pro-
gramske usmeritve za delo v letu
1990.
V živahni razpravi so člani kri-
tično spregovorili o dogajanjih v
družbi in podprli zasnovo preno-
ve sindikatov in nove organizira-
nosti. Največ razprave pa je bilo
o novi pokojninski zakonodaji,
ki je še v pripravi. Zato so skleni-
li, da naj vodstvo aktiva organi-
zira o tem vprašanju posebno
razpravo.
Zdravko Troha iz RS ZSS je
pohvalil delo aktiva in ga ocenil
za enega najboljših v Sloveniji.
Kot zgodovinar je opozc-"' ""^i
na to, da bo v letu 1990
120 let ustanovitve izob
nega delavskega društva v Ptuju,
tega bi se morali posebej spom-
niti tudi v aktivu sindikalnih
aktivistov.
Na zboru so izvolili nov
15-članski svet aktiva, ki mu bo v
tem mandatu predsedoval Feliks
Bagar, za podpredsednika je bil
izvoljen Danilo Masten, za se-
kretarja pa Franc Fideršek.
Ob koncu so še čestitali čla-
nom aktiva, ki so v letu 1989
praznovali pomembne življenj-
ske jubileje: Miri Žagar za 50-le-
tnico, Ivu Horvatu za 60-letnico
ter Zori Runovec in Antonu Po-
točniku za 70-letnico rojstva.
FF
kalnih aktivistov.
Foto: Kosi
TEDNIK     j^""^'' 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
V bodoče samostojni sindikat prosvetnih delavcev?
!Sa letni skupščini sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja obči-
ne Ptuj so na letni seji potonili črto čez preteklo leto in se dogovorili za
delo v prihodnje.
Večji del pogovora na seji se je
pletel okrog osnovne naloge sin-
dikata, to je skrbi za materialno
varnost učiteljev in vzgojiteljev.
Sekretar republiškega odbora
sindikata prosvetnih delavcev
Vlado Tltalec Je poudaril, da so
odslej tudi šole profitne organi-
zacije, da bodo dohodki odvisni
od dobrega gospodarjenja in
uspešnih računovodij. Precej ne-
godovanja Je bilo slišati pred-
vsem od starejših udeležencev
skupščine, čeprav nihče novemu
načelu poslovanja ni glasno opo-
rekal. Dohodek učitelja v srednji
šoli je namreč na ravni plače
aprila lani, to je na najnižji. Uči-
telj pripravnik s končano visoko
šolo ima dohodka slabih 3500 di-
najrev, kar zagotovo ni zavidanja
vredna plača.
Učitelji in vzgojitelji mislijo,
da sedanji sindikat ne zastopa
njihovih interesov v zadostni me-
ri, zato predlagajo drugačno or-
ganizacijo. Želijo se združiti naj-
prej stanovsko, šele nato teritori-
alno. Žele si samostojen, enoten,
aktiven, informiran in udarni
sindikat, ki bo dovolj strokovno
močan, da bo zastopal interese
prosvetnih delavcev. Predlagajo
organiziranje stanovskega sindi-
kata na ravni republike brez re-
gionalnega združevanja, kar bi
omogočilo hitrejši pretok infor-
macij in idej. Tako združevanje
članov sindikata bi pomenilo tu-
di, da bi denar, zbran s članari-
no, pripadal najprej sindikatu
delavcev vzgoje in izobraževa-
nja, šele nato teritorialnim eno-
tam sindikata, če bi bilo tako
združevanje v interesu člatiov,
seveda. Doslej je bilo z delitvijo
denarja obratno; najprej so de-
nar dobile teritorialne enote sin-
dikata, zato je prihajalo do ne-
smislov v delovanju sindikata na
republiški in zvezni ravni. Enega
takih nesmislov je lepo ponazoril
eden udeležencev skupščine, ko
je rekel, da se predsednik Zveze
sindikatov Jugoslavije Marjan
Orožen pogovarja o sodelovanju
z argentinskimi sindikati za de-
nar članov sindikata, za informi-
ranje o delu sindikata pa zmanj-
ka denarja.
Lani so učitelji in vzgojitelji
ptujske občine skoraj ves denar,
ki so ga dobili, porabili za plače,
pa so kljub temu v realnih do-
hodkih zaostajali za inflacijo, saj
je pičlo prihajanje denarja pote-
kalo z dvomesečno zamudo. Po-
trebovali bi trikrat višja sredstva
za redno delovanje, saj o razšir-
jeni reprodukciji pri delitvi do-
A^fl dan programsko-voUlne
skupščine sindikata vzgoje in
izobraževanja občine Ptuj sta
predsednik in sekretar republi-
škega odbora sindikata delav-
cev vzgoje, izobraževanja in
znanosti Marjan Gojkovič in
Vlado Tkalec obiskala osno-
vno šolo Leskovec. V okviru
pomoči Halozam sta v imenu
rep. odbora lega sindikata iz-
ročila diaprojektor. komplet
učU za fiziko in geološko karto
Jugoslavije.
hodka niti razmišljati ne upajo.
Morda bo nezavidljivi položaj
šolnikov rešilo novo organizira-
nje financiranja, nacionalni pro-
gram in kolektivne pogodbe.
Udeleženci občnega zbora ni-
so optimisti, vedo, da jih čaka
predvsem veliko dela.
M. Samec
Odloki o volitvah so oblikovani
Takoj po sprejemu republiške-
ga zakona o volitvah so morale
posamezne občinske skupščine
sprejeti predvsem odlok, ki dolo-
ča način volitev in volilna okrož-
ja za občinske volitve. Kot je
znano, bomo letos volili v aprilu:
najprej za zvezni zbor, republi-
ško predsedstvo in vse tri zbore
republiške skupščine, nato pa še
za občinske zbore skupščine. Z 8.
januarjem seje že začel postopek
iskanja posameznikov v teritori-
alnih enotah in političnih organi-
zacijah, ki bodo kandidirali. Do
8. februarja naj bi vsi zainteresi-
rani imeli oblikovane predloge
možnih kandidatov, nato pa bor
do zbori volilcev, ki jih po no-
vem sklicujejo predsedniki skup-
ščin krajevnih skupnosti. Posto-
pek Je še vedno zamotan in dol-
gotrajen, še posebej zato, ker
smo obdržali tridomno sestavo
skupščine in ker bodo postopki
za zvezne, republiške in občinske
volitve potekali sočasno. Poglej- \
mo, kako so oblikovali odloke v =
posameznih občinskih skupšči-'
nah.
• PTUJ
Delegati vseh treh zborov so j
se v ponedeljek v Narodnem do- \
mu odločili, da bodo vsi trije
zbori v novi sestavi imeli 35 dele- •
gatov. Za zbor krajevnih skupno-.
sti bo volila vsaka krajevna skup- ■
nost kot volilno okrožje po ene- \
ga delegata, za družbenopolitični \
zbor pa bo pet volilnih enot, v
katerih bodo glede na velikost
občani volili od 5 do 9 delegatov.
Listo zanj bodo postavile politi-
čne organizacije. V zborih so se
delegati odločali tudi o predlo- j
gu, da'bi za družbenopolitični:
zbor imeli le eno volilno enoto, '<
vendar ga niso podprli. V Mari-.
boru so se na primer odločili ra-;
vno za samo eno enoto za občin- ]
ski družbenopolitični zbor. Ptuj- \
ski delegati pa so odobrili tudi
enakopraven način financiranja
političnih organizacij, ki delujejo
v ptujski občini.
• ORMOŽ
Osnutek odloka o volitvah v
zbore skupščine občine in o do-
ločitvi volilnih enot v občini Or-
mož so delegati sprejeli na skup-
nem zasedanju vseh treh zborov
skupščine 27. decembra lanskega
leta. Delegati so bili mnenja, da
Je odlok oziroma njegov osnutek
posledica naglice, zato so do 5.
januarja 1990 sprejemali pripom-
be, ki jih je predsedstvo skupšči-
ne občine Ormož uskladilo. Za
sam predlog oziroma njegovo
obravnavo pa so si v Ormožu
vzeli nekoliko več časa in bo v
obravnavi 19. Januarja na skup-
nem zasedanju vseh treh zborov.
Med pripombami je tudi pred-
log, da bi vsi trije skupščinski
zbori v Ormožu šteli enako števi-
lo delegatov.
• SLOVENSKA BISTRICA
V občini Slovenska Bistrica so
nekoliko bolj pohiteli. Osnutek
odloka so sprejemali na skupni
seji vseh treh zborov 26. decem-
bra lani, 4. januarja letos pa že
predlog. V razpravah, ki so bile
na vseh treh zborih, se je največ
mnenj razhajalo pri številu dele-
gatov bodočih zborov. Tako bo
zbor krajevnih skupnosti (teh Je
v občini 19) štel 21, enako število
delegatov pa bosta štela tudi
ostala zbora skupščine občine.
Za volitve v družbenopolitični
zbor bodo imeli Slovenjebistriča-
ni pet volilnih enot, župana in
njegovega namestnika pa bodo
volili iz vrst delegatov na tajnih
volitvah na skupni seji vseh treh
zborov. Odločitev o tem, ali bo
funkcija občinskega župana pro-
fesionalna ali neprofesionalna,
prepuščajo delegatom bodoče
občinske skupščine.
Vida Topolovec
Darja Lukman
Jože Smole
v našem studiu
Predsednik republiške konfe-
rence SZDL Jože Smole je kljub
zasedenosti in dolžnostim ob tra-
dicionalnem srečanju slovenskih
zdomcev v Ptuju v torek, 26. de-
cembra, našel urico in pol časa
za obisk v našem studiu. Oddajo
v živo je z njim vodila novinarka
Darja Lukman, odmevnost pa je
bila več kot zadovoljiva.
pismo »od daleč«
1990je, kot sem nekje prečilal. po kitajskem ho-
roskopu v znamenju konja, kar menda ni najboljše
znamenje. Upajmo, da ga pri nas ne bodo obeležili
še štirje jezdeci apokalipse: sicer pa: »Ne skrbi, bo-
di srečen«.
No, na delovno mesto dopisnika TV Ljubljana
sem se letos vrnil v petek, ker so v predsedstvu zve-
zne partije sklicali tiskovno konferenco pred 14., iz-
rednim kongresom ZKJ. Težko je napovedovati,
kakšen bo izid kongresa ter pokongresnih dogajanj
oziroma kakšna bo partija izšla s kongresa, saj se
bori na dveh frontah: z notranjo neenotnostjo in z
vse bolj prisotno politično konkurenco novih
strank. Pri napovedovanju političnih dogodkov je v
zadnjem času namreč odpovedala vsaka logika in
menda bi bilo še najboljše, če pri vedeževalkah po-
gledate v stekleno kroglo. Od kongresa ter od par-
tije je zaenkrat žal odvisen miren prehod v demo-
kratične spremembe v Jugoslaviji, ki bi bil ob mo-
rebitnem polomu Markovičevega programa skoraj
nemogoč. Spremembe čez noč pa, kot sle videli v
Romuniji, niso preveč imenitne. Markovič zaen-
krat kljub številnim čerem po nemimi balkanski
sceni kar dobro plove. Z možnostjo nakupa tujih
valut sije pridobil zaupanje Jugoslovanov, uničil je
črni trg. zamrznil osebne dohodke. To pa je zaen-
krat tudi vse. o čemer je vredno pisati, razen če se
ne bi spomnil podobnih potez, kot so jih zadnje dni
izvedli v eni izmed latinskoameriških držav: vse
prihranke občanov nad določeno vsoto so spreme-
nili v dolgoročne obveznice.
Beograjčani in tudi drugi »žilelji« Srbije se zad-
nje čase ubadajo z drugačnimi problemi. Ena iz-
med stanovskih kolegic ima resne pomisleke glede
uspeha Markovičevega programa, saj v Jugoslaviji
ni mogoče izvesti niti tako resne zadeve, kot je go-
spodarska blokada. V Srbiji zatrjujejo, da se je
Radmila Andelkovič samo »hecala« ter da je samo
2 odstotka podjetij odpovedalo sodelovanje. V Slo-
veniji imajo drugačne podatke in zatrjujejo, da je
bilo tako ali drugače oškodovanih okoli 300 podje-
tij in povzročena velika škoda za celotno gospodar-
stvo v državi. Eno je gotovo: v beograjskih trgovi-
nah ni mogoče kupiti priljubljenih tehničnih apara-
tov Gorenja in tudi ne izdelkov Perutnine Ptuj.
predvsem piščancev, ki .so postali nepogrešljivi na
tukajšnih tedenskih jedilnikih.
V zvezi s tem vam bom povedal resnično zgodbi-
co, ki se mi je pripetila na delovnem mestu v krogu
skupščinskih poročevalcev. Novinarka Politike
Ekspres mi je. še preden sem odšel na (zasluženi)
novoletni počitek v Slovenijo in seveda tudi na rod-
no grudo, naročila, naj ji, za božjo voljo, ko se vr-
nem v Beograd prinesem vsaj kakšen kilogram piš-
čančje salame Perutnine Ptuj. Najprej sem pomi-
slil, da si me hoče dobro privoščili, toda ko je pote-
gnila iz žepa 100 konvertibilnih dinarjev (ali 100
starih milijonov), sem videl, da gre zares. Da bi to-
rej vsaj delno omilil posledice gospodarske blokade
in zadovoljil želje stanovske kolegice, mi ni preo-
stalo nič drugega, kot da sem v potovalni kovček
kot kakšen Martin Krpan natovoril še nekaj prepo-
vedanega blaga — perutninske salame. V trgovi-
nah po Beogradu namreč po blokadi ni mogoče do-
biti izdelkov Perutnine: le če imaš izredno srečo,
naletiš na manjše količine. V trgovini, kjer običaj-
no kupujem — v Proleterske solidarnosti, nasproti
zvezne vlade — sem, glej ga zlomka. celo naletel
na piščance z oznako PP. in ker so bili celo za 10
starih milijonov cenejši od drugih, pa tudi zaradi
patriotičnih razlogov sem jih kot predan Plujčan
kupil kar nekaj kosov.
Takšnih primerov, kot sem jih opisal, je v Beo-
gradu prav gotovo še veliko, pa .še kot gospodarsko
blokado jih težko okarakteriziramo. saj trgovine
pač niso dolžne obnavljali pogodb in na novo naro-
čati blaga od slovenskih proizvajalcev.
Sicer pa se je te dni v Novi Pazovi s svojim pro-
gramom pojavil »junak« Vuk Draškovič. ki naj bi s
svojo stranko rešil vse jugoslovanske gospodarske
in politične tegobe. Vuk Draškovič, ki — da ne bo
pomote — nima nobene zveze z Vukom Karadži-
čem (predvsem s humano platjo omenjenega srb-
skega modreca nima nobene zveze) vidi rešitev v
konfederaciji Srbov. Hrvatov in Slovencev. Srbija
bi seveda v konfederacijo vstopila z dinastijo Ka-
radžordževičev kot kraljevina, v mejah, ki so velja-
le leta 1918. To pomeni skupaj s Črno Goro in
»Vardarsko Makedonijo« ter zgodovinskimi in
etničnimi pokrajinami, kjer danes živijo Srbi. z Bo-
sno. Slavonijo. Hercegovino. Liko. Kordunom. Ba-
nijo in Kninsko Krajino. Predlagani program
stranke Srbske narodne obnove temelji predvsem
na dveh temeljih: borbi proti komunizmu in vsemu,
kar je komunističnega, saj menijo, da je v.se od A v-
noja do danes nelegitimno, ter na drugi strani na
militantnem in ekstremnem nacionalizmu in sovra-
štvu proti Hrvatom, kijih je treba večinoma, kot je
sicer z drugačnimi besedami dejal Vuk Draškovič.
milo rečeno — poklati. V normalnih razmerah par-
lamentarne demokracije, ki je v Jugoslaviji seveda
ni, takšna stranka ne bi smela imeli nobene mož-
nosti, bojim pa se. da približno sedemsto pripadni-
kov društva Sava v Novem Pazarju ima svoje so-
mišljenike tudi zunaj dvorane, kije bila postlana s
.slamo in hrastovimi vejicami zaradi proslavljanja
pravoslavnega božiča. Njihove težnje so na TV Be-
ograd za spremembo dobro okaraklerizirali kot
»čelnišivo«.
Vzdušje je namreč na letni skupščini društva Sa-
va bilo podobno, kot sem ga že doživel na Kosovu,
ko je zasedalo združenje Božur. Predstavniki tega
združenja .so se kol gosli poleg društva Zora iz
Knina udeležili letne skupščine društva Sava. saj
ne skrivajo podobnih stališč, kot jih je predstavil
Vuk Draškovič za program stranke Srbske narod-
ne obnove, ki naj bi jo ustanovili 27. januarja, na
dan svetega Save.
Vladimir Vodušek
Gospe in gospodje
Tudi to Je zdaj za nami, tovarišice in tovariši. Pozdravljeni, gospe
in gospodje. V novo desetletje, zadnje tega tisočletja, stopamo v Evro-
po kot gospe in gospodje. Viri so kuloarski (namigovanje, da tam,
kjer je dim. Je tudi ogenj, je zgolj naključno), navajajo pa, da so pone-
kod — epidemija bojda to še ni — kjer imajo opravka s strankami, že
dobili navodila, da so te gospe in gospodje. Lahko ste razbrali, da ne
gre za politične stranke, pa čeprav si nekaj zaslug za gospe in gospode
lahko mirno pripišejo.
Brskanje po leksikonih, slovarjih, pravopisih ni dalo rezultatov, s
katerimi bi vam utemeljili razliko med tovarišicami, tovariši in gospe-
mi, gospodi. Včasih Je bilo zadevo sila lahko obrazložiti — idejno.
Gospe in gospodje so iz gnilega in izkoriščevalskega kapitalizma, s
katerim je naš socializem enkrat za vselej opravil. Delavski razred na
oblasti pa niso nikakršne gospe in gospodje, ampak tovarišice in tova-
riši. Morda bodo sociologi temu razmišljanju oporekali, a nič ne de.
Zakaj je ta sprememba, pa človeku ne da miru. Da, konvertibilni
dinar, hura trg, naj živijo politične stranke .. ., in da ne bo pomote,
tudi tovarišice in tovariši. In naj se spet zgodijo gospe in gospodje.
Morda pa Je to prvi korak k spoštovanju kupca, ki je doslej in še
mnogokje mora poslej »požreti« in plačati vse, kar se znajde na pro-
dajnih policah, in vsakega, ki opravi to ali ono storitev. Morda?
Mirno pa lahko svoje govore, nagovore, zdravljice, okrožnice, pi-
sma .. . pričenjate z gospemi in gospodi, nihče vas ne bo zaradi tega
gledal postrani ali celo poklical na odgovornost ali vam podtaknil še
kakšno kontrarevolucijo.
Gospe in gospodje, če ste vzdržali doslej, vam tudi v naslednji
desetletki ne bo pretežko. Pa potem? O tretjem tisočletju še ne bomo
izgubljali besed in papirja.
Srbski bojkot prizadel
tudi ptujsko občino
Na zadnjem lanskem pogovoru predsednika občinskega ivzršnega
sveta in direktorjev nekaterih ptujskih podjetij so govorili o gospodarje-
nju v letu 1989 in bodočih načrtih, nekaterih reorganizacijah, pripravah
na volitve ter o usodi 30. ptujskega kurentovanja.
Prvi možje ptujskega gospodarstva so predstavili načrte za letos.
O investicijah so bolj malo govorili razen predstavnika Perutnine,
kjer bodo svojo bodočnost gradili na izdelkih višje obdelave. Pripra-
vljajo pa se tudi na gradnjo oziroma ureditev nekaj restavracij za hi-
tro pripravo hrane; ena bo v Ptuju.
Srbska blokada Je »udarila« tudi po ptujskem gospodarstvu.
Najbolj so Jo do sedaj občutili v podjetjih Olga Meglic, Tovarna vol-
nenih izdelkov Majšperk in tudi v Pleskarju. Drugi svojih podatkov
niso predstavili. Imenovali so posebno komisijo, ki bo v teh dneh pri-
pravila podrobno poročilo o posledicah srbske blokade in Jo poslala
republiški gospodarski zbornici.
Nedorečena Je ostala tudi razprava o bodočnosti ptujskega ku-
rentovanja. Letos zanesenjaki pripravljajo 30. jubilejno prireditev.
Zanimivo Je, daje v tridesetih letih nihče ni želel ali hotel pod svojo
streho. Sedaj naj bi Ji našli streho, samo organizacije še ni oziroma ni-
ma imena. Obljubili so, da Jo bodo našli v prvih januarskih dneh.
MG
Prof. dr. Janko Jurančič (1902-1989)
Proti koncu minulega leta Je v LJubljani umri prof. dr.
Janko Jurančič, univ. prof. v pokoju in član SAZU, slavist-Jezi-
koslovec, naš najpomembnejši srbohrvatist po vojni, posebej
leksikolog (za srbskohrvatsko-slovensko področje), rojak iz
Andrencev v Slov. goricah, tri leta mlajši Slodnjakov sopotnik.
Tednik bo posvetil njegovemu življenju in delu poseben sesta-
vek.
4 — NAŠi KRAJI IN LJUDJE
11. januar 1990 - TEDNIK
V vrtu
Narava v vrtu miruje, manjka le videz zimsUe idile, ker ni odet v
snežno odejo. Vrt prekrit s snegom, je za prezimitev vsega rastlinja
ugodnejši kot pa suha zima, saj rastline pod snegom, ki je slab pre-
vodnik toplote, ugodneje prezimijo. Sneg rastline zaščiti pred zmrza-
Ijo, saj jih zavaruje pred občutnimi temperaturnimi razlikami, ki v
tem času nastajajo med dnevom in nočjo, ter pred ostrimi, hladnimi
severnimi vetrovi. y
Ce snega ni, zemlja pa je zmrznjena, obdelava seveda ni mogoča.
Kljub temu pa takšne razmere izkoristimo za globoko rahljanje tal ali
kot temu pravimo rigolanje. Rigolanje v bistvu pomeni obračanje pr-
sti tako, da bo vrhnji sloj živice obrnjen v dno brazde, v njem pa bodo
korenine bodoče posajenih drevnin uspešnejše rastle in črpale hrano.
Rigolamo od 20 cm do IGO cm globoko, odvisno od strukture tal in
vrste rastlin, ki jih bomo sadili. Rigolanje v tem času ima mnoge pred-
nosti pred spomladanskim, ker se takšna prst ne samo dobro premr-
zne in zdrobi, temveč tudi primerno sesede. Zemlja se prezrači, pa tu-
di mnoge škodljivce, ki v njej prezimujejo, ob rigolanju uničimo.
Krčenje ostarelega sadnega drevja, drugih drevnin in živih mej je
prav v tem času najprimernejše vrtno opravilo. Ce krčimo drevnine,
moramo dosledno pobrati vse korenine, ker bi trohneče korenine, na
katere se naselijo škodljive bakterije, ovirale zdrav razvoj in rast kore-
nin novo posajenih rastlin.
V SADNEM VRTU v dneh, ko čez dan ne zmrzuje, lahko že
obrezujemo, zlasti starejše sadno drevje. Ce ima v sadovnjak dostop
divjad, odrezanih vej ne odnašamo, ker bodo ob večjem snegu služile
zajcem in srnjadi kot hrana, saj so njihovi vršički slajši in se tako ne
lotevajo objedanja in glodanja debel.
Ce nameravamo precepljati sadno drevje, je v prvi polovici janu-
arja najprimernejši čas za rezanje cepičev koščičarjev, kot so češnje,
češpije in slive. Poganjki, ki jih bomo uporabili za precepljenje in ra-
zmnoževanje koščičarjev, morajo namreč biti rezani in spravljeni v
hladnem prostoru v času globokega zimskega mirovanja. Cepiče reže-
mo lez odbranih dreves, ki so po rasti in zdravstveno neoporečne.
V ZELENJAVNEM VRTU preučimo razvrstitev gredic, na kate-
rih bomo v letošnjem letu pridelovali zelenjavo. Načrt setve je po-
memben iz dveh razlogov;
Pravilno kolobarjenje ne pogojuje samo večjih in kakovostnejših
pridelkov, temveč tudi manjšo porabo kemičnih sredstev, ker se z
ustrezno zvrstitvijo vrtnin uspešno ubranimo nekaterih škodljivcev.
Hrati z načrtom setve se izkažejo potrebe po semenih. Nabava
vrtnin semen sodi med eno najzgodnejših brig pred spomladansko
setvijo, saj bo nekatera semena potrebno že sejati v sejališča po nekaj
tednih. Za stara semena pa je še pravi čas, da opravimo kalilne pre-
skuse, preden jih bomo sejali.
V OKRASNEM VRTU rastline, ki smo jih zavarovali pred zim-
skim mrazom, redno nadzorujemo, da bi varovalnega materiala ne
uničila vlaga ali veter. Ce zapade sneg, je običajno sprva moker in te-
žak; tise, brin, lovorikovec, cipreso, cedro ali podobne otresajmo, ker
se pod težo takšnega snega lomijo.
Ce je temperatura višja od —5' C, se lotimo redčenja pregostihj
krošenj okrasnih dreves in grmovnic. Recimo in odstranimo vse po-
lomljene veje in veje. ki se prekrivajo, izrežemo tudi star, izrojen les
in pregoste, nedoraščene in nedozorele poganjke.
LONCNICE zlasti pozimi v toplih prostorih napadajo listne uši.
Listne uši so majhne sesajoče živalice zelenkaste, rumenkaste ali črn-
kaste barve, krilate ali nekrilate. Z listov, njihovih pecljev, vršičkov in
sočnih stebel sesajo rastlinski sok, dokler jih popolnoma ne izčrpajo.
Uši izločajo medeno roso, na katero se naselijo glivice sajavosti, ki
močno kazijo podobo rastline.
Listne uši uničujemo z enim od insekticidov (etiol, radotion ali
actelic), ki so sicer zelo učinkoviti, nimajo tako ostrega vonja in stru-
penega delovanja na okolje v stanovanju, kot je to značilno za druge
tovrstne strupe. S temi strupi ravnajmo v skladu z navodili in jih hra-
nimo ločeno od živil, nedostopne otrokom.
Miran Glušit, ing. agr^
NASVETI ZA VSAK ol^ Kaj SO kuhalo naše babice
Življenje teče dalje. Praznični
dnevi so mimo. Vračamo se k
ustaljenim navadam. Vračajo se
vsakdanje skrbi in težave. »Na-
porni« praznični dnevi so dodo-
bra osušili naše denarnice. Zato
sem iz kulinarične zakladnice na-
ših babic izbral nekaj receptov,
po katerih lahko pripravimo zelo
dobre, a pocnei jedi.
Krompirjev kropeč: (za 5 oseb)
Krompir in korenček olupimo,
narežemo na rezine oz. kolobarč-
ke. Zalijemo z vodo in skuhamo,
solimo zabelimo z zaseko in po-
tresemo z nasekljanim petrši-
Ijem.
Naredili smo ga iz:
90 dag krompirja
IO dag korenčka
5 dag zaseke
I 1 vode
soli
zelenega petršilja
Krhlenka: (za 5 oseb)
Repo in krompir narežemo na
kocke, zalijemo z vodo in damo
kuhat. Dodamo na koščke nare-
zano svinjsko glavo, rep ali noge
(glava je lahko sveža, iz razsola
ali prekajena). Zgostimo s pre-
žganjem, solimo, popramo, do-
damo lovorjev list, timijan in ku-
mino. Pred serviranjem jo potre-
semo z nasekljanim drobnjakom
ali peteršiljem.
Naredili smo jo iz:
50 dag repe
50 dag krompirja
30 dag sv. glave (brez kosi) ali 5
sv. nogic
5 dag maščobe
8 dag koruzne moke
lovorjevega lista
timijana
kumine
soli, popra,
drobnjaka ali zelenega petršilja.
Svinjska pljuča z ajdovo kašo: (za
5 oseb)
Pljuča skuhamo v slanem kro-
pu, ki smo mu dodali korenček,
peteršilj, čebulo, česen, lovorjev
list, celi poper, brinove jagode in
vinski ali jabolčni kis. Narežemo
jih na tanke lističe. Na maščobi
zarumenimo čebulo, primešamo
na lističe narezana pljuča, kratek
čas dušimo, dodamo poparjeno
kašo, solimo, popramo, začinimo
s cimetom, nageljnovimi žbicami
(klinčki), majaronom in zalijemo
z juho, v kateri so se kuhala plju-
ča. Pokrito dušimo 25 minut.
Pred ser\yranjem potresemo z
nasekljanim drobnjakom ali ze-
lenim peteršiljem.
Za pripravo smo potrebovali:
60 dag sv. pljuč
50 dag ajdove kaše
srednje velik korenček
koren peteršilja
manjšo čebulo
1-2 stroka česna
polovičko lovorjevega lista
nekaj zrnc celega popra
nekaj zrnc brinovih jagod
5 cl vinskega (Jabolčnega) kisa
6 dag maščobe
sol, poper
cimet
nageljnove žbice (klinčke)
majaron
nekaj vejic zelenega peteršilja
(drobnjaka)
Ija prilogo lahko izberete kislo
zelje ali repo.
Pečeno kislo zelje s prekajenim
mesom (za 5 oseb)
Kislo zelje skuhamo v malo
vode, ki smo ji dodali lovor, sol,
celi poper, odcedimo in na zase-
ki prepražimo. Krompir skuha-
mo in ga nareženr.o na rezine.
Lončeno cimpet (če je nimamo,
vzamemo globlji pekač) namaže-
mo z maščobo,po dnu podevamo
najprej rezine krompirja, doda-
mo prepraženo kislo zemlje, na
katerega položimo tanke rezine
prekajenega oz. kuhanega mesa,
pokrijemo z rezinami krompirja
in plasti ponovimo (podobno kot
za musako). Na koncu prelijemo
s kislo smetano, v katero smo
umešali jajce, sol in nasekljan ze-
leni petršilj. Pečemo 20—30 mi-
nut, toliko časa, da se zlatorume-
no zapeče. Narežemo na primer-
ne kose in serviramo.
Tj& pripravo smo potrebovali:
I kg kislega zelja
I kg krompirja
25 dag prekajenega mesa
10 dag kuhanega sv. mesa (upo-
rabimo lahko tudi meso, ki nam
je ostalo od nedeljskega kosila)
5 dag zaseke
5 dag maščobe
2 del kisle smetane
I — 2 jajci
celi poper
sol, poper
lovorjev list
Koruzni tamerli s sirom in jabol-
ki: (za 5 oseb)
Naredimo podobno testo kot
za palačinke, le da iz koruzne
moke oziroma zdroba in gostej-
še. Zmes vlijemo v pomaščen pe-
kač, potresemo s skuto in nariba-
nimi jabolki, ki smo jih začinili s
cimetom, sladkorjem in limono.
Pečemo pri temperaturi od
180-200° C okrog 30 minut.
Naredili smo ga iz:
1 litra mleka
40 dag koruznega zdroba (ali
moke)
3 jajc
6 žlic sladkorja
ščepca soli
2 žlic masti
20 dag skute
30 dag jabolk
cimeta
1/4 limone (sok)
Želimo vam dober tek in dosti
uspeha pri kuhanju.
V naslednji številki Tednika
(18. januarja) boste lahko spo-
znali nekaj novih receptov za
pripravo jedi pod geslom: Tudi
za malo denarja se lahko dobro
je.
Vaš Dupan Bombek
Kdor dela, naj odloča
Tudi v krajevni skupnosti Go-
rišnica so ustanovili odbor za
Slovenske kmečke zveze. V do-
mu krajanov se je v nedeljo do-
poldne zbrala množica kmeto-
valcev in simpatizerjev kmečke-
ga gibanja. Med udeleženci usta-
novnega zbora sta bila predstav-
nika Slovenske kmečke zveze Ja-
nez Žampa, predsednik ptujske
podružnice, in Ivan Pučnik, član
republiškega upravnega odbora.
Zbor je potekal pod geslom
KDOR DELA, NAJ ODLOCA.
Kmetje so znani po svoji delav-
nosti in odkrito priznavajo, da
želijo tudi odločati: predvsem o
razmerah v kmetijstvu, o ohra-
njanju zdravega okolja, o zaščiti
slovenske družine, o bolj pošte-
nih odnosih v družbi. Pri tem
imajo somišljenike in skupaj z
njimi se pripravljajo na volitve.
Tam jih bodo zastopali pošteni,
zaslužni ljudje, ki na ramenih ne
nosijo bremen preteklosti.
Na zboru v Gorišnicr smo sli-
šali precej grenkih resnic o polo-
žaju kmetijstva, pa tudi zvrhano
»Poglejmo okoli sebe.« je dejal
eden od udeležencev ustanov-
nega zbora. »Ne vem. ali je tu
deset odstotkov čistih kmetov.
Največ nas je polkmetov in vr-
tičkaijev. Ne moremo torej go-
voriti samo o kmečki zvezi,
temveč o zvezi kmetov, pol-
kmetov in vrtičkarjev. Tako
daleč smo pripeljali naš? kme-
tijstvo, da lahko prave kmete
preštejemo na prste, drugi so
morali v službo, da lahko vzdr-
žujejo kmetijo.«
mero optimizma in zaupanja v
čas, ki prihaja. Zaupanje v pri-
hodnost temelji seveda na želji,
da ljudje končno vzamejo odlo-
čanje o svoji usodi v svoje roke.
Starejši, polni slabih izkušenj so
opK)zarjali na nujno previdnost v
pripravah na volitve, da ne bi le-
te potekale tako kot pred desetle-
tji, ko so že vnaprej pogoreli ti-
sti, ki niso mahali z rdečo knjiži-
co. Slišali smo opozorila mladih,
da le ne gre čez noč uničiti vsega,
kar smo doslej ustvarili. Ce so
velika družbena posestva trn v
peti kmečke zveze, se moramo
sočasno zavedati, tako je menil
eden od mladih razpravljalcev,
da je prav na družbenih pose-
stvih temeljil razvoj kmetijstva.
Sicer pa smo tudi v Gorišnici,
kot že mnogokrat, slišali, da je
potrebno razčistiti neskladja v
Ivan Pučnik: »Slovensko zem-
ljo .so nam vedno jemali, sedaj
je znova čas. ko jo moramo
braniti. Slovenska zemlja bo le
toliko naša. kolikor bo na njej>
trdnih slovenskih domov!«      I
preteklosti, da pa ne gre za nobe-.
no maščevalnost. Potrebno bo
požreti še kakšno grenko slino in
se sporazumeti za skupno pot v
obetajočo prihodnost v demo-
kratični, večstrankarski državi.
Kmetje si v prvi vrsti želijo mir,
sožitje v Jugoslaviji, svojo trdno
lastnino in za to se bodo potego-
vali pred volitvami in pozneje v
parlamentu.
Na ustanovnem zboru v Goriš-
nici, ki je bil med zadnjimi v
ptujski občini, so izvolili tudi
upravni odbor svoje krajevne or-
ganizacije.
J. Bračič
Franc Fideršek
EPIDEMIJA KOZ
(ZGODBE IZ LET, KO JE NAS
KMET PREŽIVLJAL TEŽKE DNI)
v TECAJU za FINANČNE PLANERJE
Spet sem se znašel v barakah zadružnega izobraževalnega središ-
ča v Šiški. Tuje bil od 3. do 12. oktobra 1949 tečaj za finančne planer-
je KOZ. Udeležili so se ga v glavnem planerji iz vseh OZKZ in okraj-
nih poverjeništev za kmetijstvo v Sloveniji.
Tečaja smo se morali udeležiti tudi kmetijski planerji iz vseh treh
oblastnih ljudskih odborov. Že prvi dan nas je poklical v svojo pisar-
no vodja tečaja Janko Guček, ki je bil tedaj načelnik za finance in
kredite na kmetijskem ministrstvu.
»Vas tri iz ObLO smo poklicali zraven zato. da pomagate upravi
tečaja, spoznate planerje na svojem območju in nam jih ob koncu po-
magate tudi oceniti,« nam je med drugim dejal in dodal nekaj duho-
vitih domislic na račun mladih, ki da smo najbolj pametni in vse naj-
bolje vemo. Toda »nihče ni tako pameten, da bi povsod vedel tudi za
vsako podrobnost, zato le prisluhnite podrobnostim na predavanjih,
mogoče se boste še kaj dodatno naučili.«
Več predavanj je vodja tečaja opravil sam, saj je bil v finančnih
poslih resnično dom^. Temo je znal predstaviti nazorno, zanimivo in
zabeljeno z vrsto duhovitih domislic in zajedljivih pripomb. Bil je že v
letih, živahen in vedno pokroviteljsko piker do mlajših. Ni bilo lahko,
vsaj med tečajem ne, ugotoviti, ali z izgovorjenim misli resno, se šali
ali le posmehuje.
Svoje uvodno predavanje je začel nekako takole:
»Vsaka pot se začne s prvim korakom, vsak pogovor s prvo bese-
do, vsak plan s prvo številko, toda izvajanje plana, ki je najpomemb-
nejše, se začne s pr\'im dnem . . .«
»Dan pa se začne z jutrom.« ga je dopolnil eden od slušateljev.
Pozneje sem zvedel, da je bil to njegov nečak, ki se je tudi med poz-
nejšimi predavanji večkrat oglašal in stric je bil celo ponosen nanj.
Ko je predavatelj naštel vse elemente, ki so potrebni za dober
plan, je dodal še navdušenje. »Brez navdušenja je vsako delo jalovo,
tudi plan. Se tako dober plan je lahko jalov kaj pomeni jalovka, ve
vsak kmet če se ga ne lotimo z navdušenjem. Z navdušenjem pa
lahko tudi slab plan spremenimo v dobrega, če med izvajanjem po-
pravljamo tisto, kar je bilo morda slabo planirano. Brez navdušenja
in volje nikoli ne dosežemo tistega, kar želimo.«
Na temo navdušenja je potem tekla razprava skoraj celo uro.
Brez navdušenja ne bi bilo NOB, ne zmage, ne obnove porušene do-
movine. Vsemu je bila gonilna sila — mladostno navdušenje. Mladost
je vedno mislila in še danes misli, da je moč gore premikati in kaj ne.
To kaže, da je ob navdušenju potrebna tudi pamet, izkušnje in trdo
delo, če želimo imeti trajne uspehe. Ce še s takim navdušenjem opa-
zuješ oblake, zaradi tega njiva ne bo obdelana, če še tako pridno sadiš
vinsko trto na zamočvirjenem terenu, nikoli ne boš bral grozdja, če
boš poseke, ki nastajajo za gozdnimi brigadami na planjavah Pohor-
ja, zasajal s palmovci, nikoli ne boš imel gozda . . .
»Povsod, vidite, je potrebno znanje, ki ga imajo strokovnjaki, po-
trebne so izkušnje, ki jih imajo kmetje,« je na koncu povzel predava-
telj. »Obojega se morate vi kot planerji kar najbolj posluževati. Po-
vsod na okrajih, na zvezah kmetijskih zadrug imate strokovnjake.
Dolžnost vas planerjev je, da jih pritegnete k sodelovanju, da se nji-
hovega znanja kar najbolj poslužujete, in če ne gre drugače, da jim tu-
di kradete znanje!«
To o »kraji znanja« se mi je zdel nekako čuden nasvet. Kako?
Ce se od strokovnjaka nekaj naučiš, ga s tem nisi okradel. Ukradeš
lahko sicer kak podatek, skrivnost, ne pa znanja, kvečjemu lahko zna-
nje zlorabiš, ga napačno uporabiš. Ob tem sem pomislil na dva agro-
noma, ki smo ju imeli na kmetijskem poverjeništvu ObLO v Mariboru
in z obema se je dalo odlično sodelovati, tudi pri planiranju.
Živinorejo je imel na skrbi ing. Anton Grajf, ki še danes kot upo-
kojenec deluje v Kidričevem, zlasti na kulturnem področju. Mnogi
bralci ga poznajo tudi kot pevovodjo upokojenskega pevskega zbora.
Vse, kar se je nanašalo na načrtovanje razvoja živinoreje, sva delala
skupno in vedno sem upošteval njegovo mnenje.
Kot odgovornega strokovnjaka za rastlinsko proizvodnjo pa so iz
Ljubljane poslali ing. Jožeta Riharja, starejšega strokovnjaka in nav-
dušenega čebelarja. O čebelarstvu je že do tedaj in tudi še pozneje na-
pisal precej strokovnih člankov. Družino je imel v LJubljani, k njej se
je vračal ob koncu tedna. Postala sva dobra sodelavca, ob večerih po-
gosto šahirala in ob tem usklajevala tudi planske naloge.
Spričo takih izkušenj sem se čudil, zakaj ponekod tako nezaupa-
nje do strokovnjakov, zakaj pritožbe, da nočejo pošteno sodelovati,
da celo »sabotirajo izgradnjo socializma na vasi«.
V tečaju so razni drugi predavatelji podrobneje razčlenili kmečke
obdelovalne zadruge in njihove oblike, zlasti njihovo gospodarsko
podlago in premoženjska razmerja v njej, povezano s tem pa tudi
vprašanje ohišnic. Kmet, ki je pod takimi ali drugačnimi okolnostmi
(pritiski) vstopil v obdelovalno zadrugo, je moral vložiti v zadrugo
vso svojo zemljo. Obdržal je lahko le ohišnico, ki je lahko obsegala le
do 1 ha kmetijskega zemljišča, stanovanjsko hišo in del gospodarske-
ga poslopja, ki je bilo potrebno za osebno gospodarstvo. Redil je lah-
ko kravo s teletom, nekaj svinj in druge drobnice ter obdržal tisto »ro-
čno kmetijsko orodje«, ki ga je nujno potreboval za obdelavo zemlje
v okviru ohišnice. Vse drugo je moral vložiti v zadrugo, tudi gospo-
darska poslopja, ves les v gozdovih, ves inventar, vso delovno in ple-
mensko živino, vso krmo in seme. Ta vrednost je bila skrbno popisa-
na in po uradnih cenilcih ocenjena. Postala je zacružna last, zadruga
pa je bivšim lastnikom začela odplačevati vloženo vrednost po deseti-
nah. To pomeni, da bi bila vloženo vrednost izplačala v desetih letih,
večje vložene vrednosti pa v petnajstih letih.
Zbor zadružnikov je vsako leto posebej moral določiti skupni
znesek zakupnin in obresti, ki se plačujejo za vloženo zemljo. Vendar.
ta skupni znesek ne sme biti večji kot 30 odstotkov od skupnih do-
hodkov zadruge, od katerih se prej še odtegnejo prispevki za zadru-
žne sklade. Ti skladi so bili: temeljni, amortizacijski, obratni, rezervni
in socialni ter sklad za kutluro in prosveto.
Zaslužek se je zadružnikom odmerjal po opravljenih delovnih
dnevih, obračunaval pa na podlagi skupnih dohodkov zadruge. Kako
se določijo delovni dnevi (do takrat se je uporabljal iz ruščine povzet
trudodan), je vsako poslovno leto posebej moral določiti minister za
kmetijstvo FLRJ v sporazumu z ministrom za trgovino in preskrbo
FLRJ. Zaslužek se je zadružnikom izplačeval ob koncu leta, glede na
opravljene delovne dneve pa so zadružniki že med letom lahko dobi-
vali predujme.
Ob vsem tem je bilo treba v kmečkih obdelovalnih zadrugah vo-
diti skrbno evidenco in ta evidenca je bila podlaga za finančno plani-
ranje. To umetnost so tečajnikom podrobneje vbijali v glave predava-1
telji. eni bolj, drugi manj uspešno. !
Predavanja so bila ves dan, večerne ure pa je bilo treba izrabiti ■
za politično izobraževanje, to je spremljanje in komentiranje dogajanj ]
doma in v svetu. j
Osrednja študijska tema tistega tedna je bil govor maršala Tita v
Stolicah pri Krupnji v Srbiji. Govoril je predvsem o klevetniški gonji
lqrormbiroja s poudarkom na Raikovem procesu, ki je potekal v Bu-
dimpešti.
Izhajali smo iz Titove ocene, da je bil proces »velikanska burka,
na kateri so hoteli soditi in obsoditi Jugoslavijo, jugoslovansko vod-
stvo pa prikazati kot vohune gestapa, Amerike, Anglije in ne vem ko-
ga še vse. Na procesu je bilo vse izmišljeno in uprizorjeno, porojeno v
glavah sovjetske obveščevalne službe in madžarskih mamelukov z Ra-
kosijem na čelu.« S to Titovo oceno smo navdušeni soglašali.
O Raikovem procesu so vedeli povedati precej podrobnosti te-
čajniki iz Prekmurja, ki so dogajanja na procesu poznali iz poslušanja
radia Budimpešta. Vsi smo se čudili, kako to, da je Raik vse obtožbe
gladko priznaval. Namišljena priznanja našega izdajalca Brankova
smo si še nekako lahko predstavljali. Toda Raik, ki je bil pozitivna
osebnost? Le s kakšnimi metodami so ga do tega pripravili?
Eden od tečajnikov iz Ljubljane, ki je bil o metodah policije pre-
cej poučen, je povedal, da je bil Raik po aretaciji nekaj časa na »repa-
raturi« v Sovjetski zvezi, tam pa znajo, saj so pred vojno celo maršala
Tuhačevskega naredili za gestapovskega vohuna.
' »Tudi naša Ozna pozna take metode, brez skrbi,« se je vmešal
drugi tečajnik in dodal, »da jih mi uporabljamo le proti našim resni-
čnim sovražnikom. To potrjujejo proces Diehl — Oswald —Košir in
podobni —« (To so bili danes vsem znani dachauski procesi.)
Prihodnjič: KOMA\DIR DJLRO ,
TEDNIK ~    - ia""ar 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 5
Odslej bodo lahko tudi v Halozah škropili vrtove. Samo paziti bo po-
trebno, da zemlje ne odnese v dolino, saj ima voda pritisk tudi deset at-
mosfer.
Pri Mlakarjevih je prva pipa na pravem mestu — v vinski kleti.
Prodali so vino, da lahko pijejo vodo
Ce človeku kaj prinese dedek
Mraz, je darila vesel. Še lepše pa
se mu zdi, če si darilo priskrbi
sam. Darilo, na katerega so čaka-
li skoraj pet povojnih desetletij,
so si pridelali Haložani iz Vareje
v krajevni skupnosti Videm. Od-
slej se namreč tudi pri njih doga-
jajo čudeži: obrneš pipo in v hiši
ti priteče voda.
Pot do vodovoda ni bila lahka,
še manj poceni. »Še vino smo
morali prodati, da bomo sedaj
lahko pili vodo,« je potarnala
neka krajanka, a so jo drugi po-
tolažili, da bo zato letošnji vinski
pridelek obilnejši, saj bodo lah-
ko vino sami »krstili«.
Gradbeni odbor, ki ga je vodil
Jože Gašperšič, je Varejčane in
Jože Milošič-Joco je raztegnil meh, da je bil likof prava veselica.
lastnike počitniških hišic na tem
območju znal pritegniti k delu,
saj je od začetka dogovarjanja
do takrat, ko je po ceveh pritekla
voda, preteklo manj kot mesec
dni, in to kljub temu da so mora-
li skopati 3600 m jarkov. Tudi
ptujski vodovodarji so se izkaza-
li, saj so osemurni delavnik krep-
ko podaljšali. V mrazu, ki je bil v
dneh akcije najhujši, je bilo
vsem, ki so delali ob reflektorjih
tudi pozno v noč, vendarle toplo
pri srcu. In ko so si Varejčani
pripravili likof, so pozabili na te-
žave, na dolga sušna desetletja,
na denar, ki so ga morali odšteti
za vodovod ... Da bi jim kmalu
sledili še na drugih delih Haloz,
kjer še ni vode!
jš
Sedemintrideseti praznik krajevne skupnosti Kog
Krajani Koga, najmlajše kraje-
vne skupnosti v občini Ormož,
so 27. decembra praznovali sede-
mintrideseti krajevni praznik v
spomin na 27. december 1941.
ko so Nemci v mariborskih sod-
nih zaporih ustrelili pet talcev iz
te krajevne skupnosti (profesorja
Jožeta Kerenčiča in njegovega
brata Slavka, Bogomirja Pokriva-
ča, Branka Zabavnika in komaj
sedemnajstletnega Janka Rizma-
na).
Letošnje praznovanje so strnili
v dveh prireditvah — otvoritvi
asfaltirane ceste na Vodranjskem
Vrhu, ki so jo odprli v nedeljo,
24. decembra, ter proslavi, ki st)
jo pripravili na dan praznika.
Upokojeni učiteljici Rozini Rotar
in aktivu kmečkih žensk s Koga
so podelili bronasta znaka osvo-
bodilne fronte slovenskega naro-
da. Kulturni program so pripra-
vili učenci celodnevne osnovne
šole Kog.
Ob podobnih praznovanjih
krajevnih praznikov se krajani in
njihova vodstva v krajevni skup-
nosti sprašujejo, ali so bili v pre-
teklosti uspešni. Predsednik sveta
krajevne skupnosti Kog Stanko
Plemenič meni, da je bilo v lan-
skih razmerah težko gospodariti.
Zadnji referendumski program,
ki so ga sprejeli pred skoraj tre-
mi leti, je po njegovem mneiiju
preobsežen. V bodoče bi bilo po-
trebno misliti na manjše število
dejavnosti in jih potem v celoti
uresničiti.
Kljub vsemu so lani veliko na-
redili. Prednost so dali izkopu
obcestnih jarkov. Uredili so tudi
cesto skozi Vodrance, kjer so bili
še posebej uspešni krajani, ki ob
tej cesti živijo. Uredili so tudi
precejšen del ceste od Kuharica
do hrvaške meje. Tu kritično
ugotavljajo, da bi bili lahko na-
redili še več, če bi imeli nekateri
krajani, ki tod živijo, več posluha
za njeno ureditev. Uspeli so ure-
diti in na novo gramozirati vse
ceste, ki so bile poškodovane ob
neurjih, to pa je za majhno in s
cestami prepreženo krajevno
skupnost veliko. Del sredstev so
namenili tudi za ureditev poko-
pališča, kjer so uredili staro mrli-
ško vežo ter vodnjak ob novi ve-
ži. Veliko energije so vložili tudi
v širitev telefonskega omrežja, za
krajevno dvorano pa so nabavili
nekaj novega inventarja.
O željah krajanov v prihodnje
pa je govoril predsednik KK
SZDL Dušan Prapotnik. Večjo
skrb bodo posvetili lepšemu in
zdravemu okolju, boljši preskrbi
prebivalstva in tesnejšemu sode-
lovanju potrošnikov. Večjo po-
zornost bodo namenili tudi oskr-
bi z zdravo pitno vodo, prepo-
trebnemu širjenju telefonskega
omrežja ter rekonstrukciji in as-
faltiranju lokalnih cest. V pro-
gramu imajo zajetih še vrsto dru-
gih dejavnosti, ki jih bodo v pri-
hodnje skupno dosegli vsi kraja-
ni kogovske krajevne skupnosti.
Vida Topolovec
Grb kogovske KS je grozd s šesti-
mi jagodami. V vsaki jagodi je na-
risano znamenje vasi te krajevne
skupnosti. Pri vrhu je kogovska
sinica, v sredini je zarja, znamenje
vasi Jastrebci, tretja jagoda pa
predstavlja piškurja, znamenje
Lačavesi. V drugi vrsti je na levi
metla, ki predstavlja vas Vodran-
ci, ob njej pa cvet — znak vasi Vi-
tan. Zakaj ima vsaka vas takšno
znamenje, je opisal pesnik Sloven-
skih goric Božidar Flegerič, doma
iz Vodrancev.
S tekočo vodo
v novo leto
Je že tako, da je bolj običajno (vsaj v tistih starih, dobrih časih, ki
so nekoč bili, je bilo tako) v novo leto stopiti s tekočim in penečim se
vinom kakor pa z vodo. A če je tekoča voda prikapljala iz vodovod-
nih pip okrog novega leta v časih, ko so prazniki že izgubili čare slo-
vesnosti, sploh pa jih vse manj praznujemo z novimi delovnimi uspe-
hi, je to vredno omembe. Še posebej če se to zgodi v Halozah.
Takšen tako rekoč »čudež« se je končno zgodil v Gruškovcu v
barbarski fari (Cirkulane). Po vseh peripetijah je voda namreč (če-
prav z dvomesečno zakasnitvijo in seveda višjimi stroški — zaradi
izostanka brigadirjev) končno pritekla v več kot 50 gospodinjstev.
Da pa se je »čudež lahko zgodil«, je bilo potrebno seveda
ogromno dela. Tako organizacijskega kot tudi čisto navadnega fizi-
čnega — ne nazadnje pa je bilo potrebno tudi kar precej globoko po-
seči v žep, saj je bil delež širše družbene skupnosti (KS Cirkulane) za-
nemarljiv.
Celoten »projekt<: — 5,5 km vodov — je tako zahteval do sedaj,
ko so opravljene poglavitne stvari, 2250 ur človeškega ročnega in
1386 ur strojnega.dela, vsako gospodinjstvo pa je vplačalo še za 300
DM dinarskih denarnih sredstev.
Da je akcija bila nekaj posebnega, govori tudi dejstvo, da vodo-
voda ni bilo v nobenih planih, pa je kljub vsemu narejen. Splošna
značilnost današnjih časov je namreč ravno obratna — niti načrtova-
nih stvari vse pogosteje ne realiziramo.
Seveda pa vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo izredne volje in po-
žrtvovalnosti vseh — posebej pa še gradbenega odbora, v katerem so
do konca vztrajali kljub polenom in polencem Martin Brodnjak,
Franc Belšak, Franc Kranjc in Marija Mislovič.
Da se je splačalo potrpeti, je sedaj, ko voda že teče, popolnoma
jasno. Sicer pa mislijo vsi, ki so sedaj dobili vodovod, še naprej vzdr-
ževati stare dobre vodnjake. Poletna vodna katastrofa na Dravskem
polju je namreč bila dovolj poučna ... M. F.
Pet generacij
v Podgorcih pri Bombekovih se je konec leta zbralo pet genera-
cij žensk. Začeli bomo pri najmlajši, Tamari, ki šteje vsega skupaj dva
bora meseca in je že središče vse družinske pozornosti, mama Marija-
na šteje 20 let, babica Marta 40, prababica Marija Ozmec 64 in pra-
prababica Marija Zrnec 87 let.
Pet generacij žensk — od praprababice do vnukinje.
Praprababica Marija Zrnec je morala v življenju veliko presta-
ti, predvsem med vojno. Od 1945. leta je vojna vdova. Praprababica
se še vedno drži zelo dobro; sicer je slepa, vendar še vedno »poko-
mandira« vso mlajšo generacijo.
Prababica Marija Ozmec pridno kmetuje. Njena posebnost so
prašiči, ki jih morajo iz hleva, ko delajo koline, spraviti s traktorjem
in še razdreti del hleva, ker jih je preveč zredila.
Babica Marta je še polna delovnega elana, dela v Tovarni slad-
korja Ormož kot glavni knjigovodja, mama Marijana pa pri Merca-
torju —Izbiri Panoniji v Gorišnici.
Kaj pa bi zapisali o najmlajši — Tamari? Nič drugega kot to, da
je resnično središče vse družine, da zlati pleničke, pridno je in spi in
ob vsem že presneto dobro ve, da mora svojo voljo dokazati s krep-
kim jokom, ki ga vsi okoli nje ne prenesejo, ker so preveč mehkega sr-
ca. Vida Topolovec
" V.R. 1
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
12. nadaljevanje
Cez dan smo pomagale v ku-
hinji in iz doline vlačile tudi
voz s sodom vode na grad. Ko
smo se nekoč odpravile po vo-
do in jo v vodnjaku blizu borl-
skega mostu natočile v sod, se
je pojavil nek domačin in nas
začel zbadati. Rekel je, da je
prav, ker so nas, gospodo, na-
gnali Nemci delat. Na vse pre-
tege je hvalil nove gospodarje,
ki bodo odpravili vse krivice,
ki so se revežem prej dogajale.
Na izzivanje je dobil primeren
odgovor. Niene je kar potegni-
lo iz skupine, da bi ga mahnila,
a soseda me je zadržala. Stra-
žar je zaklical, ko je videl, da
se nekaj dogaja: »Was ist los?«
Ena izmed žensk v skupini mu
je razložila v nemščini, da je bil
moški z nami nesramen. Stra-
žar je nato prišleka nagnal z
besedo: »Verschwinde! (Izgi-
ni!)«
Dne 23. maja 1941 so prihru-
meli pred grajska vrata trije ve-
liki tovornjaki. Z njimi so uči-
telje in učiteljice odpeljali, ene
v Rajhenburg in druge v Mari-
bor, v zbirni taborišči izgnan-
cev.
Nekaj dni preden so jih od-
peljali, je prišla komisija za ra-
sna vprašanja. Vodil jo je dr.
VValter Machule. Boriske za-
pornike je rasno pregledala.
Pri tem sta sodelovala tolmača
Fassvvald in Filipič.«
Eme Potrčeve niso odpeljali
z Borla z drugimi učiteljicami
in učitelji. Ostala je sama, a ne
za dolgo, ker so jo premestili v
čumnato v pritličje. V njej je bi-
la zaprta Nada Orožen, lekar-
narica iz Ptuja. Skupaj z njo je
laže prenašala jetništvo.
BREZDOMKINI ZADNJI
TEDNI NA BORLU
Ema Potrč je na Borlu preje-
la vest, da so nacisti odpeljali
njene starše in oba otroka v
Maribor. Konec junija so tudi
njo poslali v Maribor, v melj-
sko kasarno. Tu je našla svoje
starše in oba otroka. Ob snide-
nju je čutila olajšanje in se je
mirneje vdala v usodo brez-
domke. Kmalu so jo odpeljali
skupaj z otrokoma in starši v
izgnanstvo v Srbijo. Njen mož
dr. Jože Potrč je bil 12. aprila
zajet kot vojni ujetnik v Celju
in je vojne dni preživel v tabo-
riščih vojnih ujetnikov v Nem-
čiji.
Ema je na Borlu doživela še
čas, ko so Nemci napadli Sov-
jetsko zvezo in prodirali v širne
ruske daljave. »Od tedaj so na
zborih jetnikov poročali o svo-
jih zmagah in pri tem satansko
uživali, zavedajoč se s kakšnim
odporom in žalostjo jih jetniki
poslušajo,« je napisala in do-
dala, da so bili jetniki prepriča-
ni, da je v poročilih veliko zla-
ganega.
Po napadu Nemčije na Sov-
jetsko zvezo je Gorger s svoji-
mi pajdaši pogosteje prihajal
na Bori in zaprte zasliševal. V
tem času so se boriski zapori
kar naprej polnili. Ljudi so vo-
zili sem iz vseh predelov Štajer-
ske — moške in ženske. Tu so
nekateri preživeli po več ted-
nov in celo mesecev, preden so
jim nacisti odmerili kazen —
ali taborišče ali smrt med talci.
Presrečni so bili tisti redki, ki
so jih izpustili domov.
NEPOZABNA SRECANJA
O jetniškem življenju na
Borlu v prvih tednih boriske je-
če je povedala Slavica Žemljic
iz Ptuja, kako dragoceno je bi-
lo zanjo, da je našla tu učitelji-
ci Dorico Mervičevo in Emo
Potrčevo.
Slavica je zbolela za pljučni-
co in so jo kmalu po prihodu
na Bori sprejeli v bolniško so-
bo. Vemo že, daje spravila Sla-
vico tam v dobro voljo učitelji-
ca Anica Brumec, oblečena v
»grofico Ankenstein« in da so
pozdravljeno Slavico sprejele
učiteljice v svojo sobo. V tej so-
bi sta bili med drugim Ema
Potrč in Dorica Mervič, obe so-
kolici. Medtem ko je Slavica
Emo bliže spoznala šele na
Borlu, je Dorico poznala že
prej. Bila je starejša ženska,
stara nekaj nad štirideset let,
dobrodušna, načitana, pleme-
nitega značaja. Govorila je več
jezikov. Slavico je znala poto-
lažiti že v prejšnjih letih, kadar
je prišla k njej potrta. Kako to-
lažilno je nanjo vplivala sedaj
na Borlu!
Tudi v Emi je spoznala na
Borlu izredno ženo. Trdno v
svoji narodni zavesti in v sovra-
štvu do nacizma. Bila je živah-
na, družabna, duhovita. Odlo-
čna v svojem značaju je bila
duhovni vodja zapornic v sobi.
Skrbela je. da je bila vsa hrana,
ki so jo prinašali zapornicam
od zunaj, razdeljene jetnicam
na enake dele. S svojo vedrino
in duhovitostjo je dobro vpli-
vala na vse v sobi. Ker se Slavi-
ca v bolniški sobi na Borlu ni
dovolj dobro pozdravila, so jo
premestile v ptujsko bolnišni-
co, še preden so učitelje odpe-
ljali z Borla.
Viri:
— Zgodovinski arhiv v Ptuju
(podatki o številu šol in učite-
ljev leta 1939 v ptujskem okra-
ju)
— Ustna in pisna izjava uči-
telja Franca Hribernika (učite-
Nemška straža na borlskem mostu med okupacijo.
Iji v kapucinskem samostanu in
imena zaprtih učiteljev na Bor-
lu)
- Pisna izjava Darka Klo-
bučarja iz Središča (o zaporu v
kap. samostanu)
— Pisna izjava Eme Potrče-
ve, Ljubljana (pri V. R.)
— Pisna izjava Slavice Žem-
ljic, Izola (pri V. R.)
— Mira Grašič: Okupatorje-
vo nasilje, zbirnik Skozi viharje
v lepšo prihodnost, Ptuj 1981,
str. 179.
Se nadaljuje
6 — OD TU IN TAM
11. januar 1990 - TEDNIK
Tonetovih
sedem desetletij
Konec leta je bila v prostorih
krajevne skupnosti Borisa Ziher-
la v Ptuju majhna, a prisrčna slo-
vesnost. Zbrali so se funkcionarji
krajevne samouprave in družbe-
nopolitičnih organizacij, pred-
sednik OK SZDL Ptuj in člani
predsedstva občinskega odbora
ZZB NOV Ptuj in čestital AN-
TON U PO TOČ N1K U ob sedem-
desetletnici rojstva. Po slovesno-
sti in tovariškem srečanju sva s
Tonetom začela pogovor o nje-
govem življenju in delu. Prav je,
da z glavno vsebino tega razgo-
vora seznanimo tudi bralce.
Tone je začel tako, kot je bil
navajen, saj je moral pogosto pi-
sati svoj življenjepis. Takole je
začel:
»Rojen sem bil 8. decembra
1919 na Zduši pri Kamniku. Iz-
hajam iz kmečke družine. Bilo
nas je pet otrok. Ko sem bil star
6 let, mi je umrla mati in potem
še dva brata. Oče se je znova po-
ročil in imel z mojo mačeho še 3
otroke. Osnovno šolo sem obi-
skoval v Mekinju pri Kamniku,
bila je samo 4-razredna, zato
sem nižjo gimnazijo končal po
osvoboditvi v Ptuju.
Prvič sem se zaposlil kot grad-
beni delavec pri zasebnem zidar-
skem mojstru maja 1936, maja
1940 pa sem šel služit vojaški
rok. Tam sem tudi doživel kapi-
tulacijo in posrečilo se mi je priti
domov, zaposlil sem se pri prejš-
njem zidarskem mojstru. Začel
sem sodelovati s partizani in ko-
nec aprila 1943 so me Nemci za-
prli. Nič mi niso mogli dokazati,
zato so me morali izpustiti. Kma-
lu zatem sem bil mobiliziran v
nemško vojsko, kjer sem bil do
septembra 1943. Dobil sem do-
pust in se takoj povezal s partiza-
ni. Postal sem mitraljezec v Šlan-
drovi brigadi, potem sem bil ku-
rir v štabu 4. operativne cone,
nato pa do oktobra 1944 kurir
pri komandantu Zidanškove bri-
gade na Pohorju. Takrat sem bil
ranjen, zadel me je rafal mitralje-
za; ena krogla je šla skozi trebu-
šno votlino, pet pa jih je obtičalo
v nahrbtniku. Po petih tednih
zdravljenja sem se vrnil v briga-
do in z njo odšel na Dolenjsko.
Tam sem dobil močno poškodbo
desne noge pod kolenom. Prepe-
ljan sem bil v vojaško partizan-
sko bolnišnico v Kočevskem ro-
gu in tam sem se zdravil do sre-
dine marca 1945. Potem sem bil
četni starešina sanitetne čete 18.
divizije, kjer sem dočakal osvo-
boditev in razformiranje divizije.
Dodeljen sem bil v 15. divizijo,
potem pa v 2. divizijo knoja. De-
mobiliziran sem bil marca 1946
in delal nekaj časa doma na
kmetiji. Po enem letu sem se za-
poslil v tovarni Titan v Kamni-
ku. Tam sem bil kmalu izvoljen
za sindikalnega poverjenika. Po-
tem pa sem šel v trimesečni sin-
dikalni tečaj.. .«
Iz tvojega življenjepisa in tudi
iz osebnega poznavanja vem, da
si večino povojnega obdobja po-
litično deloval kot sindikalni de-
lavec. Kaj ti je iz sindikalnega
dela ostalo najbolj v spominu?
»Bil sem delegat na prvem
kongresu ZS Jugoslavije v Beo-
gradu. Na ta kongres je prišel tu-
di tovariš Tito in vsakemu dele-
gatu stisnil roko. Njegov krepak
stisk roke mi je ostal za vedno v
spominu. Sploh je bilo tedaj med
delegati izredno navdušenje, iz-
redna vera v to, da bomo zasta-
vljene cilje dosegli. To je bilo za-
me največje doživetje. Bil sem
delegat tudi na drugem kongre-
su, ki je bil v Zagrebu, vendar ta-
krat ni bilo več takega izjemnega
navdušenja.«
Kako pa danes gledaš na pre-
novo v sindikatih, kaj misliš o
vlogi sindikatov v bodoče?
»Prenova v sindikatih je nuj-
na. Ne vidim rešitve v tem, da bi
ustanavljali nove vzporedne
sindikate. Delavci potrebujejo en
in to močan, samostojen sindi-
kat, ki bo znal uveljavljati vlogo
zaščitnika interesov in pravic de-
lavca. Sindikat naj bo stanovska
in ne politična organizacija. De-
lovati mora na sindikalnih tradi-
cijah in se prilagajati odnosom v
družbi. Sprememba bo možna s
prihodom novih delavcev v vod-
stva sindikalne organizacije, tu
mislim predvsem mlade ljudi, saj
mladi vedno prinašajo nekaj no-
vega. S starimi kadri ne bo moč
izpeljati prenove.«
Iz tvojih osebnih podatkov je
tudi razvidno, da si član KP od
septembra 1944 in si še danes de-
javen član ZK v osnovni organi-
zaciji. Tudi v ZK nastajajo velike
spremembe. Kaj meniš o tem?
»Kot komunist sem razočaran
nad dogajanji v Jugoslaviji. Ne
morem razumeti, da to počenjajo
ljudje v imenu ene in iste ideje.
Težico dojemam tudi prekucije v
socialističnih državah. Ker vsa
dogajanja redno spremljam na
TV in po časopisju, stvari posku-
šam razumeti,čeprav se z mnogi-
mi stvarmi ne morem strinjati.
Zdi se mi prav, da bomo prešli
na večstrankarski sistem. Tudi
na področju politike je potrebna
konkurenca, ki je v tem, da drug
drugemu gledajo pod prste, od-
krivajo slabosti. V enopartijskem
sistemu pa je samo ena resnica;
če misliš drugače, moraš biti ti-
ho. Menim, da je pri nas ZK toli-
ko močna, da si lahko privošči
opozicijo. Prepričan sem, da bo-
do sile napredka zmagale, to po-
trjuje zgodovina in to se po svetu
vedno dogaja. Marsikdaj pa je
odvisno od vztrajnosti in dosled-
nosti vodstva. Prepričan sem, da
bo tako tudi pri nas in da bomo
razvijali avnojsko zasnovo Jugo-
slavije naprej.«
Kako si se znašel kot upokoje-
nec?
»Še kar. Zgradil sem si vikend
v Krčevini pri Vurberku, kjer v
vinogradu preživljam ob delu
mnogo lepih uric. Veseli me, da
ima tudi sin enako veselje z vino-
gradom. Stanujem v Arbajterjevi
2 in sem po svojih močeh še akti-
ven v krajevni skupnosti. Sem
član predsedstva KO ZZB NOV,
v občini član komisije za skrb
borcev NOV in član komisije za
stanovanjska razmerja upokojen-
cev. Dejaven sem še tudi na
športnem področju. Sem pred-
sednik invalidskega športnega
društva Borec v Ptuju, ki ga vo-
dim že od leta 1966. Kolikor mi
dopuščajo moči, delam še na raz-
nih drugih področjih.«
Kaj si ob tem lepem življenj-
skem jubileju posebej želiš?
»Mir in zopet mir. Tu mislim
tudi mir med republikami v Ju-
goslaviji. Če že ni možno brat-
stvo in prijateljstvo, naj bo vsaj
sporazumevanje in znosno sode-
lovanje. Osebnih želja pa ni-
mam. Z otroki sem zadovoljen,
prav tako z vnuki.«
Tonetove želje so tudi naše
skupne želje. Ob jubileju mu že-
limo še veliko zdravja in mnogo
let enako zadovoljnega življenja.
F. Fideršek
Zdomci za pomoč ljudem v Halozah
Med našimi delavci na tujem je vedno prisotno
zanimanje za dogajanja v domovini. Tudi neurje v
Halozah je mnoge spodbudilo, da so začeli zbirati
pomoč za odpravo posledic. Med take socialno
čuteče zdomce prav gotovo spada naša rojakinja
Marija Kosec iz Podvincev 49 a, ki je na srečanju
slovenskih zdomcev v Ptuju dala pobudo za zbira
nje konkretne pomoči prizadetim družinam v Ha
ložah
Pr\v, >c :u^/.^.o aru.-^Uu iiii:iav ,/' Nagolda v
ZRN in nakazalo 1300 DEM. Denar so s posredo-
vanjem Centra za socialno delo v Ptuju že izročili
družini v Halozah, in to ob samem zdomskem sre-
čanju.
Občinski konferenci SZDL Ptuj, ki jo je zasto-
pal sekretar Franci Golob, je slovensko kulturno-
prosvetno društvo iz Essna za eno od družin iz
Haloz izročilo 2.00 DEM. Slovensko kulturno-
športno društvo Krka iz Hannovra pa je izročilo
ček ža 1000 DEM. Oba zneska bo OK SZDL Ptuj
po C entru za socialno delo razdelila najpotrebnej-
šin^družinam v Halozah.
F F
Program izobraževanja
vinogradnikov in
ljubiteljev vina
Društvo vinogradnikov Jeru-
zalem je v sodelovanju s TOK
Kooperacija iz Ljutomera in Or-
moža ter Turističnim društvom
Podgorci pričelo zimski program
izobraževanja vinogradnikov in
ljubiteljev vina v želji, da spod-
budijo pridelavo grozdja in kva-
litetno nego vina.
Prvo tovrstno predavanje je bi-
lo v začetku decembra v degusta-
cijski dvorani ormoške vinske
kleti. Zbranim vinogradnikom je
o zorenju grozdja in izkušnjah
pri letošnji trgatvi govoril dipl.
ing. agr. Tone Vodovnik iz Kme-
tijskega za\oda Maribor. V dru-
gem delu je o negi letošnjega pri-
delka govorila enologinja iz or-
moške vinske kleti diplomirana
ing. živilske tehnologije Lidija
Ruška. Po končanem predavanju
je bila tudi degustacija letošnje-
ga letnika.
Drugo predavanje, zadnje v
1989. letu, je bilo 17. decembra v
gostišču Jeruzalem v Jeruzalemu.
O novih trsnih izborih na ob-
močju podravskega vinorodnega
rajona in o razvoju trsničarstva
je govorila diplomirana ing. agr.
Alica Topolovec. Tudi po tem
predavanju je bila degustacija vi-
na, ki so ga prinesli vinogradniki
sami. V letošnjem letu se bo vse
do konca aprila zvrstilo še deset
podobnih predavanj, ki se jih vi-
nogradniki in ljubitelji vina zelo
radi udeležujejo. Prvo predava-
nje bo v nedeljo, 14. januarja, ob
8.30 v hotelu Jeruzalem v Ljuto-
meru. O vinski zakonodaji in o
novih vinskih predpisih bo govo-
ril dipl. ing. Ernest Novak. dipl.
oec. Zlatko Zadravec pa o pro-
daji vina doma in na tuje ter o
tržnih odnosih v vinogradništvu.
Po predavanju bo degustacija
domačin vin, ki jih bodo prispe-
vali vinogradniki sami.
Vida Topolovec
Praznik občine Slovenska Bistrica
s. januarja je minilo 47 let od poslednjega boja legendarnega po-
horskega bataljona. Pri treh žebljih nad Osankarico stoletne smreke še-
petaje pripovedujejo zgodbe o čudovitih ljudeh, ki so zatisnili svoje oči,
ko bi v življenju želeli še toliko videti, prav pod njihovim vznožjem.
S. januar — dan poslednjega boja pohorskega bataljona — je praz-
nik občine Slovenska Bistrica.
Na prelomu zadnjega desetle-
tja, ko se oziramo v leto, ki se je
izteklo, ko tehtajo sedanja doga-
janja v naši domovini, delijo ob-
čani občine Slovenska Bistrica
veliko zaskrbljenost z drugimi
prebivalci Slovenije.
»Zaskrbljenost je še posebej
velika zaradi skaljenih medna-
cionalnih odnosov v Jugoslaviji
in pritiskov na slovenski narod,
napredne državljane naše repu-
blike, kar je že preseglo vse ra-
zumne meje,« je menil predsed-
nik skupščine občine Slovenska
Bistrica Slavko Kleindienst.
Tudi v občini se srečujejo z ve-
likimi problemi, ki jih povzroča-
jo težak gospodarski položaj v
naši družbi, veliki politični pre-
tresi in ogromna inllacija, ki vse
več ljudi potiska ob rob prežive-
tja.
»Junija lansko leto smo doži-
veli v občini stoletno neurje, kije
v kratkm času uničilo veliko do-
brin, predvsem komunalnih na-
prav, kmetijske pridelke ter v ve-
liki meri izničilo dosežke in vlo-
žena sredstva minulih let. Zaradi
nerazumnega odnosa ljudi do
narave v minulih letih smo mora-
li dobršen del prebivalcev občine
dva meseca oskrbovati z vodo iz
cistern. Pri odpravi posledic ne-
urja v juliju in pri oskrbi s pitno
Ob prazniku občine Sloven-\
ska Bistrica so podelili številna\
družbena priznanja.   Plaketo i
občine je prejel Alojz Mikotič.j
direktor TO Z D Elektro-distri-^
hucija Slovenska Bistrica. plaA
keto   pohorskega   bataljona i
Franla Komer, upokojenec /zj
Ljubljane, nagrado pohorske-i
ga bataljona pa osnovna šoli^
Pohorskega bataljona iz Oplo-
tnice. Priznanja občine za po-
dročje gospodarstva so prejeli
Marija in Jože Lovrenčič. obr-
tnika  iz  Slovenske  Bistrice,
Marija in Anton Unuk. kmeta
z Vrhloge. in Ivan Šmigovc. di-
rektor DO Opekarna Prager-
sko. za področje vzgoje in izo-
braževanja Mira Mikulič, .spe-
cialna pedagoginja na osnovni
šoli Minka Namestnik-Sonja v
Slovenski Bistrici, za področje
kulture in tehnične vzgoje An-
ton Plaznik. predmetni učitelj
iz Makol. za področje kulture
Marko Cvahte. obrtnik, za po-
dročje dela v krajevnih skup-
nostih Jože Pečovnik in Ciril
Strnad, upokojenca iz Zgornje
Polskave in Makol, ter prizna-
nje za področje dela v splošni
ljudski obrambi in družbeni
samozaščiti Jože Kapun. upo-
kojenec iz Slovenske Bistrice.
vodo, je bila prisotna velika me-
ra solidarnosti. Še posebej mo-
ram omeniti gasilce, ki so z veli-
ko požrtvovalnosti pomagali ob-
čanom pri oskrbi s pitno vodo. V
znak pohvale jim je skupščina
občine Slovenska Bistrica name-
nila najvišje priznanje - plaketo
občine,« je povedal Slavko
Kleindienst.
Kljub težavam v minulem letu,
zaostrenim razmeram gospodar-
Slavko Kleindienst, predsednik SO, med pisatelji.
jenja in splošni krizi so bili v ob-
čini Slovenska Bistrica doseženi
pomembni rezultati. Ob tem lah-
ko omenimo dokaj ugodne rezul-
tate gospodarjenja ob tričetrtle-
tju lanskega leta.
Upoštevajoč rezultate gospo-
darjenja in gospodarska gibanja
v občini je bila v letu 1989 rast
industrijske proizvodnje za 4,5
odstotkov višja kot leto poprej.
Kljub nekaterim neugodnim gi-
banjem in gospodarski krizi oce-
njujejo, da so za okoli dva od-
stotka povečali realni družbeni
proizvod, kar je celo nad repu-
bliškim povprečjem.
Posebej velja omeniti, da so v
letu 1989 dosegli visoko realno
rast družbenega proizvoda, kar
je še posebej dobro vidno na le-
stvici slovenskih občin, saj so se
s 60. mesta v letu 1987 predlani
dvignili kar za 14 mest — na 46..
merjeno z višino družbenega
proizvoda na prebivalca občine,
kar pomeni v minulih desetih le-
tih najvišji rang občine v sloven-
skem merilu.
Skoraj celoten izvoz, ki je
1989. za 16,5 odstotkov višji od
leta 1988, je bil usmerjen na kon-
vertibilno področje, saj je klirin-
ški izvoz ob desetodstotnem de-
ležu v celotnem izvozu preteklih
let lani nižji za 80 odstotkov.
Z ustanovitvijo razvojnega
sklada so zagotovili razmere za
nadaljnji razvoj drobnega gospo-
darstva v občini. V letošnjem le-
tu bodo dokončani objekti in ce-
lotna infrastruktura v obrtni coni
ob sloveniki in mini obrtna cona
v mestu Slovenska Bistrica, ki
bodo omogočili ustanovitev več-
jega števila enot drobnega go-
spodarstva in s tem večje število
zaposlenih, saj je upadlo število
zaposlenih v gospodarstvu, na-
rašča pa število iskalcev zaposli-
tve.
Zgrajena je bila vodarna ob
potoku Bistrica in narejeni drugi
posegi, ki bodo v prihodnje za-
gotavljali oskrbo občanov z zdra-
vo vodo.
V občini so modernizirali tudi
številne ceste, vodnogospodar-
ske in druge objekte.
Končno so pričeli še obnovo
baročnega lepotca — gradu Šta-
tenberg in s tem je na področju
gostinsko-turistične ponudbe v
občini zavel nov veter moderne-
ga razmišljanja, kjer lahko še po-
sebej pohvalimo delovno organi-
zacijo Impol in njihovo poslo-
vno enoto gostinstvo in turizem.
Osveščanje, da se prične obnova
Štatenberga, je zagotovo tudi za-
sluga Slavka Kleindiensta, saj je
z ustanovitvijo odbora za revita-
lizacijo baročnega lepotca, kate-
rega člani so mnogi znani Slo-
venci, s perečim problemom re-
ševanja kulturne dediščine se-
znanil širšo kulturno javnost in
sprožil razmišljanje o nujnosti
obnove podobnih objektov tudi
med gospodarstveniki.
Skupščina občine Slovenska
Bistrica je skupaj z občinsko kul-
turno skupnostjo pokrovitelj več
kot .četrtstoletnega štatenberške-
ga srečanja pisateljev in malega
Borštnikovega srečanja. Omeniti
moramo izdaje številnih publika-
cij in del domačih literatov, ki so
jih vsako leto pripravili ob slo-
venskem   kulturnem   prazniku.
Zadnji večji projekt je izdaja
drugega Zbornika občine Slo-
venska Bistrica, kjer odkrivajo že
skoraj pozabljene strani domače
zgodovine. Izšel naj bi februarja
1990 in je velik izdajateljski zalo-
gaj. Pri iskanju finančnih sred-
stev ima brez dvoma velike za-
sluge predsednik skupščine obči-
ne.
Prireditve ob prazniku občine
Slovenska Bistrica se bodo vrsti-
le ves mesec januar. Osrednja
prireditev je bila v nedeljo, 7. ja-
nuarja, na predvečer praznika. V
jutranjih urah je bil odhod parti-
zanske patrulje izpred spomeni-
ka padlim borcem v Slovenski
Bistrici. V dopoldanskih urah so
bile še druge športne prireditve,
ob 18. uri pa je bila v športni
dvorani v Slovenski Bistrici slav-
nostna akademija ob 47-letnici
velike bitke pohorskega bataljo-
na. V kulturnem sporedu so so-
delovali zbor, orkester in solisti
Opere in baleta SNG iz Maribo-
ra, akademski pevski zbor Borisa
Kraigherja in mladinski pevski
zbor. Predvajali so Carmino Bu-,
rano Carla Orffa.
V ponedeljek, 8. januarja, je
bil sprejem preživelih borcev in
svojcev padlih borcev pohorske-'
ga bataljona, ob 12. uri pa slo-
vesnost pri Treh žebljih.
Vida Topolovec
Tovariško srečanje
jubilantov
v delavskem domu Franca Krambergerja je bilo 28. decembra
prisrčno srečanje članov ZK, ki so v tem letu imeli 30 oziroma 40 let
neprekinjenega staža v ZK. Vseh, ki so bili sprejeti v članstvo v letu
1949, je v ptujski občini še 28, sprejetih v letu 1959 pa 75.
Zbranim je najprej govoril Vilko Pešec, predsednik OK ZKS Ptuj
o 11. kongresu ZKS in programski usmeritvi občinske organizacije
ZKS Ptuj. Jubilantom je čestital in vsakemu izročil tudi knjigo.
Ker je bilo srečanje pod pokroviteljstvom Perutnine in KGP
Ptuj, je Perutnina predstavila tudi svoj novi izdelek, ki so mu dali ime
KOKETI. To so že pripravljene in globoko zamrznjene jedi iz piš-
čančjega mesa. Perutnina bo kmalu preuredila svoj lokal na Titovem
trgu v Ptuju v restavracijo, kjer bodo ljudem na voljo izdelki.
FF
Del jubilantov, zbranih v delavskem domu Franca Krambergerja
. JFoto: Kosi)
TEDNIK ~ - ia""^'' 1990
OD TU IN TAM — 7
Trideset let pihalnega orkestra Ormož]
Konec decembra 1989 so glas-
beniki pihalnega orkestra Ormož
na sedaj že tradicionalnem novo-
letnem koncertu, prvi je bil 1978.
leta, slovesno praznovali tride-
setletnico delovanja. Ormož je
premogel mestno godbo že pred
vojno, prvi začetki so iz 1934. le-
ta, prvi dirigent je bil učitelj or
moške meščanske šole Novak.
Godba je delovala vse do druge
vojne in celo med njo. Takoj po
vojni je ormoški mestni godbi, v
katero so bili vključeni godbeni-
ki iz Ormoža in od Miklavža, di-
rigiral Vinko .Štrucl, ki pa je
1946. leta odšel v Ljubljano. Nje-
govo delo je nadaljeval dirigent
Klemenčič. Položaj ormoške me-
stne godbe je bil iz leta v leto
bolj negotov, dokler 1952. leta
niso prenehali delati. Da pride
čez sedem let vse prav, lahko vi-
dimo iz tega, da so ugotovili
1959. leta, da bi v Ormožu me-
stno godbo potrebovali. Če so že
hoteli imeti mestno godbo, so
morali imeti tudi glasbenike in
glasbeno šolo. Ta je bila ustano-
vljena z odlokom občinskega
ljudskega odbora Ormož 24. 12.
1959, za kar je bil še posebej za-
služen tedanji direktor trgovske-
ga podjetja Zarja Ormož Alojz
Holc. H godbi so povabili bivše
godbenike, našli so celo nekaj
starih instrumentov. Zanimivo
pa je, da je bilo ob začetku pri
ormoški godbi tudi veliko vajen-
cev iz Zarjinih trgovin.
Ravnatelji glasbene šole v Or-
možu so bili hkrati tudi dirigenti
in vodje pihalnega orkestra, ra-
zen dveh tovarišic. v tridesetih
letih so se zvrstili Avgust Lopar-
nik iz Ljutomera, Rudi Bardorfer
in Alojz Krajnčari. Od 1975. leta
pa do danes vodi orkester Slavko
Petek.
Sprva je bil to resnično mlad
orkester, saj je bilo v njem veliko
učencev glasbene šole. Danes je
42-članski orkester še vedno zelo
mlad, vendar so nekdanji osnov-
nošolci odrasli, še vedno pa čuti-
Pihalni orkester Ormož ob lanskem svetovnem dnevu glasbe!
jo pripadnost kraju in glasbi.
Sodelujejo na vseh republiških
in nekaterih mednarodnih sreča-
njih. Vsako leto se udeležijo sre-
čanja pihalnih orkestrov bratskih
občin SR Hrvatske in SR Slove-
nije.
Slavko Petek je o težavah po-
vedal, da je to denar, ki bi ga
morali imeti za nakup novih dra-
gih instrumentov. Pohvalijo pa
se lahko, da jim ob vseh večjih
akcijah priskočijo na pomoč de-
lovne organizacije v Ormožu.
Spregovoril je tudi o načrtih za
letošnje leto. Želeli bi oditi na
turnejo v Češko, za trdno so
odločeni, da se bodo v avgustu
povzpeli na Triglav in sloven-
skim vršacem zaigrali nekaj lepih
skladb.
Na letošnjem novoletnem kon-
certu in ob njihovi tridesetletnici
je predsednik Občinske zveze
kulturnih organizacij Milivoj
Žemljic nekaterim članom orke-
stra vročil Gallusove značke.
Enajst jih je dobilo bronaste,
Branko Obilčnik srebrno, zlato
pa dvojčici Marija in Ina Lah ter
Slavko Petek. Ervin Hartman,
predsednik območnega združe-
nja pihalnih orkestrov severo-
vzhodne Slovenije, ie ormoške-
mu pihalnemu orkestru izročil
priznanje Zveze kulturnih orga-
nizacij Slovenije.
Tekst in foto:
Vida Topolovec
Spominski večer dr. Štefke Cobljeve
Na sam rojstni dan lani premi-
nule umetnostne zgodovinarke
in etnologinje dr. Štefke Coblje-
ve (18. 12. 1923.-16. 5. 1989) je
na pobudo Marte Kranjc pripra-
vila Mojca Zupančič večer, pos-
večen Stefkinemu spominu. V
Malo galerijo oziroma Čobalovo
privatno galerijo pod maribor-
sko Kalvarijo so bili povabljeni
prijatelji, sorodniki in učenci, da
prisluhnejo pesmim, recitacijam
ter spominskim meditacijam o
pokojnici.
Na kratko je orisal svoje prve
vtise o Štefki mariborski slikar in
domačin Ivan Čobal. S toplimi
besedami se je spomnil- njenega
navideznega čudaštva, v resnici
pa strokovne širine, duševne
neomejenosti ter neposrednosti.
Nato sta zapela Veronika Mihe-
lič in Aleksander Kovač nekaj
narodnih in slovenskih umetnih
pesmi ob spremljavi harmonike
Andreja Zupančiča, mariborski
igralec Jože Zupan pa je recitiral
nekaj pesmi. Vmes je prebrala
Štefkin življenjepis Mojca Zu-
pančič. Zlasti zanimiv je opis
njenih odnosov s Ptujčani in so-
delavci. Ob tem se mi je porodila
misel, da je Štefka ob nerazume-
vanju, ki ga je tu doživela, rahlo
šla mimo, saj je preveč videla
svoj odnos do sodelavcev, pre-
malo pa splošno klimo v kulturi,
kjer je bilo v preteklosti žal več-
krat močno prisotno geslo Divi-
de et impera. No, to je bil vzrok,
da je Štefka svojo bogato zbirko
dragocenih predmetov podarila
celjskemu in delno mariborske-
mu muzeju (knjižno gradivo je
izvzeto). To je najlepše pojasnila
ravnateljica celjskega muzeja
Milena Moškon, ki je z ginje-
nostjo prikazala Štefkin prvi pri-
hod v Celje, pomoč pri zbiranju
za monografijo Straussov ter to-
ploto, s katero so jo spremljali
ob njenem slehernem prihodu,
zlasti pa-njene zadnje dneve ob
umiranju na Golniku.
Ptujčani, ki smo, če gledamo
zaplankano svoje mesto ali obči-
no, lahko prizadeti, moramo
vendar priznati, da celje ni tako
daleč in da stvari ni razprodala,
temveč jih je nesebično dala na
razpolago slovenskemu človeku.
Skratka — večer, ki je bil lepo
pripravljen, na koncu je bil do-
mač klepet ob pecivu in pijači,
kar je pripravila pokojničina se-
stra Anica, je pokazal lepoto ta-
kih večerov, ki so namenjeni ne
množični, temveč le ljubiteljem.
Na večeru smo lahko videli več
Ptujčanov, tako n. pr. slikarja
Ošlovnika, Šebetičevo, iz Mari-
bora pisateljico Gemo Hafner
idr.
E. J.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - 414
Slovenščina »na evropskem
tržišču komunikacij«
»Nekaj več poguma pri odpravljanju predsodkov o učenju tujih
jezikov nam vsekakor ne bi škodilo. Današnji šolarji, da o prihodnjih
rodovih niti ne razmišljamo, bodo živeli v Evropi, ki bo skoraj brez
meja. Vsi Evropejci bodo torej slej ko prej govorili nekaj evropskih je-
zikov, tako kot jih danes že govorijo Švicarji in nekateri drugi narodi.
Naš lep jezik, žal, na evropskem tržišču komunikacij nima praktične
vrednosti. To vedo mnogi naši poslovneži.«
Navedeno smo prebrali v novembrski številki Naše žene (prve
slovenske ženske in družinske revije) v članku o učenju tujih jezikov v
naših šolah. Članek je napisala J. Kontler-Venturini.Z^ posnemanja
vreden zgled so Slovencem postavljeni Finci: »Finščina gotovo v sve-
tu velja vsaj toliko kot slovenščina, pa vendar zna vsak mladi Finec
ob koncu obveznega šolanja finščino in švedščino. Prizadevajo si, da
bi ob tem vsakdo znal tudi angleško, tretjina pa še nemški jezik . ..«
Z avtorico članka se strinjamo, da bi se bilo treba tujih jezikov v
naših šolah temeljito učiti in se jih tudi naučiti. V kakšni Evropi bomo
mi in naši potomci živeli, vsaj v bližnji prihodnosti, lahko ugibamo,
vendar samo glede gospodarskih povezav. Kar pa zadeva jezike, nika-
kor ne kaže, da bo prevladal en sam. Ali bodo Francozi govorili an-
gleško? Bodo Nemci zamenjali nemščino za angleščino? Ali ta največ
velja »na evropskem tržišču komunikacij«? Kaj pa ruski, španski je-
zik? Družbena gibanja, tudi v vzhodni Evropi, kažejo, da do staplja-
nja narodov ne bo prišlo. Gotovo pa bodo zveze med evropskimi na-
rodi tesnejše in stiki pogostješi.
Kaj se dokaže s trditvijo, da zna vsak Finec po končanem obvez-
nem šolanju finsko in švedsko? Na Finskem so, kot navaja priročnik
Države sveta (Ljubljana 1989), namreč trije uradni jeziki: finski, šved-
ski in laponski. Tudi pri nas se otroci učijo srbohrvaško, morali pa bi
se še (več) makedonsko. Pa ne samo učiti — tudi znati po končanem
šolanju.
Čemu bežati od domačih problemov na sever Evrope? Je to mo-
derno? Tudi sekretar za šolstvo dr. Horvat je v televizijski oddaji
Ostati in živeti v Sloveniji menil, da bi bilo mogoče slovenski jeziko-
vni položaj rešiti na švedski način.
Ni pa povedal kako. Slovenski »šolski minister« misli, da je s
slovenščino nekaj narobe. Po njegovem ne »tehta« dovolj »na tržišču
komunikacij« zato, ker je pogoj za vpis na univerzo znanje slovenšči-
ne, potem pa rhorajo študentje študirati tudi po tuji strokovni literatu-
ri. Po tuji literaturi študirajo tudi angleški, nemški, ruski študentje. Če
pa univerzitetni predavatelji mislijo, daje tuje literature preveč in do-
mače premalo, naj pišejo slovenske učbenike, razprave, knjige. Naj-
novejšim znanstvenim spoznanjem pa se je dalo in se bo dalo slediti
samo v jezikih, v katerih so razkrita svetu. Tu slovenščina ni ničesar
kriva. Dejstva, da so bili nekateri jeziki (ali en jezik) več vredni kot
drugi, ne priznavajo tudi pripadniki večjih narodov. V Španiji je bilo
lani evropsko strokovno srečanje hemofilikov. Predlagano je bilo, naj
bi se govorilo angleško. Sodelujoči pa so se odločili, da vsakdo govori
v svojem jeziku ob sprotnem prevajanju. Najbrž je to jezikovna pri-
hodnost Evrope.
Če hočemo ostati v družbi evropskih narodov kot enakopraven
član skupnosti, je vsako besedičenje o jezikovnem stapljanju in manj-
vrednosti ter večvrednosti jezikov nesmiselno. Šolstvo od osnovne šo-
le vključno z univerzo bi bilo treba urediti tako. da bi se Slovenci do-
bro naučili slovenščine v vseh funkcijah (umetnostne, publicistične,
strokovne); slovenski novinarji pa vsaj osnovnih slovničnih pravil,
npr. tistega o rabi določne in nedoločne oblike pridevnika (naš lepi je-
zik, ne pa »naš le|3'jezik«).
Morebitne predloge, kritike^nlopozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na rfesloy:,    'i 5
JE^IK0\^0 RA^SOD^ŠČeJRepubliška konferenca SZDL Slove-
nije, Konicnskega j, "LjubiFjani
Srednješolci
in knjižnica
Smo učenci četrtega letnika
srednje naravoslovno-matemati-
čne šole iz Ptuja. Pred časom
smo v Tedniku prebrali članek
»Pogovor z ravnateljico ptujske
študijske knjižnice Lidijo Maj-
nik«, kjer je bilo ugotovljeno, da
število srednješolcev v študijski
knjižnici upada, da med srednje-
šolci opažajo apatijo in nezainte-
resiranost za branje.
Čeprav nismo poklicani za to,
da bi iskali vzroke, bi vam vse-
eno izrazili svoj odnos do izpo-
sojanja knjig v študijski knjižni-
ci.
Po anketi, ki smo jo izvedli v
razredu, smo ugotovili, da večina
učencev zahaja po potrebno lite-
raturo v našo šolsko knjižnico, ki
nam je bližja in je dobro založe-
na, v študijsko pa samo občasno,
kadar literature v šolski knjižnici
ni mogoče dobiti.
Velik vpliv učencev na odnos
do čtiva nosi naš šolski sistem,
ker nam dopušča zelo malo pro-
stega časa za branje leposlovnih
del, več pa posegamo po priro-
čnikih in leksikonih. Ti pa so
nam lažje dostopni v šolski knjiž-
nici, kjer se tudi hitreje znajde-
mo.
Svoje proste ure izkoristimo z
obiskom šolske knjižnice.
Velikokrat mimogrede opazi-
mo, kakšen odnos imajo nekateri
učenci do knjige.
Ob vprašanju, zakaj je tako,
ugotavljamo, da ima velik vpliv
pri učenčevem odnosu do knjige
bližnja okolica, osnovna šola,
kasneje to vlogo prevzame sred-
nja šola. Najpomembnejši je se-
veda posameznik.
Žal ne moremo od vsakega po-
sameznika pričakovati nemogo-
čega, ker nekateri učitelji ne zna-
jo'prikazati literature na zanimiv
način, temveč jo predstavljajo
kot nekaj samo po sebi umevne-
ga, kot nekaj, v kar je učenec pri-
moran, tega pa večina ne mara.
Mislimo, da tudi »težek« uče-
nec lahko spremeni odnos do
knjige, če mu je ta predstavljena
na primeren način. Ne zavrača-
mo študijske knjižnice, saj vemo,
da obsega vso literaturo naše
ožje matične domovine, in jo bo-
mo pri nadaljnjem študiju in tudi
kasneje radi obiskovali. Menimo
pa, da bi dobili realno sliko sred-
nješolskega zanimanja za knjige
šele takrat; ko bi sešteli obiske
u^efjcev-v ft^eh knjižnicah? ■
' 'Učenci 4. i'NMt
PRVI OLP - HURA ZA POČITNICE
CUFEK in AJŠA NAJŠA
SE DANES PREDSTAVLJATA V KNJIŽNICI
OLP — že zopet ste trčili ob
neko brezvezno kratico. Ampak
tako čisto brezvezna že ne more
biti, če je povezana s počitnica-
mi. Te so pa super, ne? OLP po-
meni OTROŠKO LITERARNO
POPOLDNE. Vem, vem, ni vam
jasno kako in kaj. Takoj vam ra-
zložim.
Počitnice so, seveda, gala stvar
in vse, kar je takega, je prav, da
proslavimo. In če smo se name-
nili, da začetek počitnic ovekove-
čimo v knjižnici, je jasno, da so
zraven tudi knjige. In knjige pi-
šejo PISATELJI, ki pravzaprav
ne zaidejo tako pogosto k nam.
Zato se bo na prvem OLP-u
predstavil FERI LAINŠČEK,
mladi prekmurski pesnik in pisa-
telj, ki je konec preteklega leta
razveselit z najstniškim roma-
nom AJŠA NAJŠA (pravijo, da
je to nova Gimnazijka) in po-
gruntal skupaj z ilustratorjem
Marjanom Mančkom slikanice,
pravzaprav zloženke SLFK SLIK
z glavnim junakom cuckom
CUFKOM. Da ne bom dolgove-
zila: na OLP pride torej pisatelj
Feri Lainšek, zraven pripelje
pravega Cufka, ki ga bo animiral
Milivoj Miki Roš, lutkar in igra-
lec (Guliver); ta nam bo predsta-
vil tudi Ajšo Najšo. Še to vam
zaupam, da je Ajša plesalka v
šolski skupini. Tako boste na
OLP-u uživali tudi v plesu deklet
Mire Mijačevič. Ampak to še ni
vse: pripravili smo tudi OTVO-
RITEV RAZSTAVE Najstniški
roman. In kjer je otvoritev, je tu-
di pogostitev . . .
A vam je zdaj jasneje, kaj je to
OLP?
Pridite torej veliki in mali in
najmanjši (žur bo za vse) knjigo-
Ijubci, DANES, 11. januarja, v
KNJIŽNICO, kjer se ob 16.30
začne PRVI OLP.   Knjižničarka
PERI LAINŠČEK sodi med najmlajše slovenske OTROŠKE
pesnike. sam pravi, da pravzaprav ni otroški, TEMVEČ
otročji pesnik. ali pa celo, da ni pesnik, temveč PESNIŠKI
vajenec. to pa zato, ker otročji pesniki lahko vlečejo
čik gumi z rokami, rabutajo v sosedovem vrtu in vseh
drugih vrtovih, spuščajo papirnate aviončke z bal-
kona in kažejo osle vsem, ki jih zaradi tega nadirajo.
pesniški vajenci pa sploh lahko ušpičijo kakšno TAKO,
da se pesniškim mojstrom dvigajo lasje na glavi.
peri lainšček živi v prekmurju. to je tam, kjer štorklje
še zmeraj prinašajo otroke. svoje, seveda.
Ajša Najša
s posebnim veseljem želim, da
vzamete v roke novo mladinsko
delo Ferija Lainščka Ajša Najša.
Malo je v slovenski literaturi ta-
ko domišljijsko in dinamično na-
pisanih najstniških zgodb. Kot bi
nastala v enem zamahu. Zaokro-
žena vsebinsko, oblikovno in je-
zikovno.
Gre za izsek iz življenja, pri-
spevek za biografijo Ajše Najše,
ki se pričenja z 32. in konča s 57.
poglavjem ali pa tudi ne. Nas-
protja med mladimi ljudmi, star-
ši in družbenim okoljem sprem-
ljajo vse mlade generacije v nji-
hovem odraščanju. V tem prime-
ru je dogajanje tesno povezano s
temo, ki je v tej zvrsti kar neizo-
gibna in zelo hvaležna. Šola.
Uporaba slenga daje še dodaten
čar dogajanju.
Po počitnicah pretrga enoli-
čnost šolskega življenje prihod
nove učiteljice Gumice, ki se
nadvse rada izraža v superlati-
vih. Tudi druge osebe so nekoli-
ko posebne in tipsko orisane.
Ravnatelj Nacenacinac, Disko-
bolus, čistilka, starši . . . Gumičin
prihod ima za posledico ustano-
vitev ritmično-plesne skupine.
Na sosednji šoli ustanovijo glas-
beno skupino, katere mentor je
Gumičin sošolec Hubertus. Pri
skupnih vajah pritegne Ajšo kita-
rist Grega. In tukaj bi vam že
moral prepustiti zgodbo, kjer je
vsaka beseda pomensko na svo-
jem mestu, vsaka misle dopol-
njuje zgradbo, ki jo še posebej
odlikuje: telefonski pogovor,
dialogi, vprašalnik, grafiti.
Ko vzplamti Ajšina ljubezen,
se pravzaprav pričnejo težave
odraščanja. Ljubezen ima svoje
vznesenosti, zatočišča in krize.
Ajšina ljubezen doživi svoj vrh,
ko se spre z očetom, popusti v
šoli, »živi« samo še za njega.
Spozna, da tudi starejši v bistvu
nikoli ne odrastejo. So otročji in
se ločujejo. Niso vedno močnejši
in pametnejši. Prva ljubezen se
konča, kot se pravzaprav konča-
jo vse prve ljubezni. Ajšina dru-
žina je zopet skupaj, njeno mesto
je že med odraslimi. Njena na-
daljnja življenjska pot vsebuje
naslednja poglavja, ki pa jih nt
več v tej knjigi. -
V. Kžjžovar
8 — ZA KRATEK ČAS
11. januar 1990 - TEDNIK
Dober den prvič in vujplen, da ne tudi zodnjič, v toten kon-
vertibilnem 1990. leti. Kak .ste mi kaj iz storega na ta novo skoč-
it? Jaz vam moren priznati, da sen kar padna. Pa ne zavolo alko-
holične prestrošenosti, pač pa zavolo toga, ker mi je Mica točno
opulnoči nogo podstovila, da ne bi prehitro k sosedovi Zefiki sko-
ča in ji puseka stisna. Praf lepo smo se meli. Muzika, vinsko,
svinj.sko, žensko, moško in tak naprej. Do pulnoči smo tudi kure
oglodali, na novega leta den pa, saj vete, da ne sme bili kura na
mizi in v taleri. Samo svinjsko zato, ker svija rivle s hrtolcom le-
tino naprej, kura pa jo z nogami brca nazaj. To je že storo pravi-,
lo. Keri še toga neste vedli, upoštevlite drugo leto. Kak pa se kaj\
zaj počutite, ke mate vsi trde, seveda konvertibilne dinare. Mica]
mi je to ovi večer že tak malo štenknola: »Ja, Lujz, kak je te to, I
ke majo vsi drugi trde (dinare, seveda), samo ti maš nekšnegal
mehkužnega .. .« j
Zaj pa vam moren še en lovski vic povedati. Saj vete, ke-se\
toti člani zelene bratovščine radi malo zlažejo o svojem pleni, ki\
so ga vstrelili ali kak drgačik vlovili. Tak je bilo. Napnite vuhe in
poslušajte: Bija je jager, ki je v gostilni razlaga: »Sa sen na jo-
go. VstreUn srjoka, srjok je padna na srno, srna pa še je zofca\
pod seboj pokopala. Z enim šusom tri trofeje. Gren čez polje, ne-
kaj v lufti zavrči, vzdignem obe roki in v vsoki sen enega fazona
meja. Potli me je pritisnolo to, kak še cesar peš gre. Počepna sen.
pri potoki, svoje stvari nareda, si hlače gor potegna in v hlačah
štiri kile rib vlova. Zadosti je bilo in sen ša domu. Naenkrat pred
menoj veljka kača. Pičla me je desno nogo in noga mi je tak ote-
kla, da sen duma iz tiste noge klafter drv nareda .. .« Seveda je
na kunci poveda, da je meja leseno nogo. Smejte se malo, če ne
vas bom priša domu ščegetat...
Pa srečno do drugič. Vaš konvertibilni LUJZEK. ^
TEDNIK - - i^""^' '930
ZA RAZVEDRILO — 9
10 — OD TU IN TAM
- 11. januar 1990 TSDNIK
Štiri desetletja
RD Ptuj
Ribištvo na Slovenskem je or-
ganizirano že več kot stoletje,
dandanašnji pa je gotovo pred
najpomembnejšo nalogo doslej.
Ohraniti mora ribji zarod, to pa
ni prav nič lahka naloga, saj so
naši potoki in reke prej podobni
smrdečim mlakam, industrijskim
in mestnim greznicam kot vodo-
tokom, polnim življenja. Tudi ri-
biči tako izgubljajo bitko z usod-
nimi vplivi napredka, izgubljajo
pristen stik z naravo. Ribiškim
organizacijam gre zahvala, da je
kljub vsemu tu in tam že mogoče
namočiti trnek v čisto vodo in
uloviti zdravo ribo. To zaenkrat
nudijo le še ribniki, ponekod
kakšna zapuščena gramoznica
ali pa potoček, ki ima to srečo,
da priteče skozi industrijsko ne-
naseljene kraje.
V takih zaskrbljujočih razme-
rah je pred iztekom leta slavila
svojo štiridesetletnico RIBIŠKA
DRUŽINA Ptuj. To je organiza-
cija z več kot tisoč člani, z veli-
kim vodnim in ribjim boga-
stvom. Reke in potoki so tudi na
območju te ribiške družine že
močno onesnaženi, v prvi vrsti
Drava, večina potokov je nepri-
merno reguliranih in za ribe v
njih ni pravih življenjskih raz-
mer. Se pa ribiška družina Ptuj
ponaša s športnimi in gojitveni-
mi ribniki in na tem področju so-
di gotovo med najuspešnejše ri-
biške organizacije v Sloveniji.
Predsednik skupščine ptujske
ribiške družine Dimče Stojčevski
je na slovesnosti ob štiridesetlet-
nici dejal, da je imela družina
dobre ribogojne objekte, pa je
premalo vlagala v njihovo vzdr-
ževanje. Tako so se naloge na
tem področju v zadnjih letih na-
kopičile in zahtevale veliko dela
in sredstev, to pa se na drugi
strani pozna v premajhnem
poribljavanju odprtih voda. Po-
leg obnove obstoječih ribnikov
pa so v zadnjih dveh letih ven-
darle uspeli zgraditi nov ribnik v
Rogoznici, uredili so društvene
prostore, lahko bi našteli še vrsto
manjših, pa prav tako pomemb-
nih uspehov.
Ob jubileju ribiške družine je
potrebno omeniti njen najaktiv-
nejši pododbor Starše. V njem
deluje skupina pravih ribičev, ki
so v zapuščenem jarku ob Dravi
uredili ribnik, uredili okolje in
postavili ribiško kočo, razvili
društveno življenje in postali gla-
vna gibalna sila v kraju.
Šibka točka ribiških organiza-
cij je gotovo čuvajniška služba.
Prvič za to ni denarja, drugič pa,
kot so opozorili člani v razpravi,
je kazen za krivolovce premila in
tako vse skupaj nima pravega
pomena. Zelo umestna je tako
pobuda predsedstva družine o
posebnem prispevku za okrepi-
tev omenjene službe.
Precej težav imajo ptujski ribi-
či tudi z večkratnimi zastrupitva-
mi ribjega zaroda v rekah in po-
tokih. Mnogokrat krivca ni mo-
goče odkriti, če pa je ta tudi
znan, je naša zakonodaja še ved-
no preveč popustljiva in največ-
krat ribiči ne dobijo odškodnine.
Največja zastrupitev je bila leta
1978 v Dravi, od jezu v Markov-
cih do boriskega mostu. Poginilo
je 15 ton rib in zaroda, vendar je
v tem primeru povzročitelj kriv-
do priznal in takoj plačal od-
škodnino. Po ponovnem delova-
nju ptujske čistilne naprave upa-
jo ribiči na nekoliko čistejšo
Dravo, vendar bi morali podob-
ne naprave zgraditi tudi v mestih
Priznanje Zveze ribiških družin Slovenije je predsedniku ptujske druži-
ne Dimčetu Stojčevskemu izročil Dalibor Hladnik.
ob zgornjem delu Drave. Dokler
se to ne bo zgodilo, bodo prisi-
ljeni vlagati in loviti le v ribni-
kih; tako prav v tem času iščejo
lokacijo za nov ribnik, sočasno
pa negodujejo zaradi še vedno
neurejene gramoznice v Tržcu,
kjer urejevalca k boljšemu odno-
su in poštenemu delu ne prisilijo
ne prošnje ribičev ne odločbe in-
špektorjev.
Na slovesnosti ob 40-letnici ri-
biške družine Ptuj so podelili
dolgoletnim in aktivnim članom
priznanja, priznanje pa je od slo-
venske zveze prejela tudi ptujska
družina.
JB
20 let Metalke v Ptuju
Delovni kolektiv prodajnega centra
Metalke v Ptuju je konec lanskega le-
ta slavil 20-letnico zvestobe kupcem
na širšem območju ptujske občine.
Prisotnost tega kolektiva, ki se je po-
javil 16. decembra leta 1969 z
dvanajstimi zaposlenimi pod vod-
stvom neumornega Martina Vinkler-
ja, je v dvajsetih letih krepko vplivala
na trgovsko ponudbo pri nas.
Ko so se sredi decembra zbrali v
dvorani Narodnega doma na jubilejni
slovesnosti, je spomine na prehojeno
pot obudila Milena Galunova, pred-
sednica sindikalne organizacije. Za-
četne delovne razmere so bile težke,
je poudarila, vendar so z marljivostjo,
prizadevnostjo zaposlenih kmalu pri-
šli do prvih razvojnih uspehov. Tako
so zgradili novo prodajno skladišče
ob Rogozniški cesti, asfaltirali so
dvorišče, nabavili nova vozila in pri-
lagajali prodajne možnosti in seveda
tudi prostore potrebam kupcev. Veli-
ko zamisli, idej in načrtov jim je pre-
trgala nenadna smrt poslovodje Mar-
tina Vinklerja, a gaje kmalu dostojno
nasledil sedanji vodja Vladimir Mun-
da.
Med prelomnimi leti je bilo zagoto-
vo tudi leto 1988, ko so posodobili in
obnovili celoten prodajni kompleks
ter uvedli prodajo na samopostrežni
način, kar je v kovinski in drugi ga-
lanteriji pomenilo na našem območju
novost. Uvedli so tudi nov oddelek —
z barvami, laki in čistili, posodobili
so prostore družbene prehrane ter as-
faltirali še nove površine.
Dokaz resnične skrbi za kupca je
med drugim tudi podeljena rdeča vr-
tnica občinskega sindikalnega sveta,
za kar je ptujskemu kolektivu Metal-
ke še posebej čestital Jože Ferme, se-
kretar Metalke iz Ljubljane. Sloves-
nost so prijetno popestrili še člani no-
neta ptujskega Obrtnega združenja
pod umetniškim vodstvom Darje Ko-
ter, tamburaši iz Zagojičev ter mlade
plesalke iz osnovne šole v Gorišnici.
-OM
Jože Ferme, sekretar ljubljanske Metalke, je poslovodji ptujskega
prodajnega centra ob 20-letnem jubileju izročil tudi spominsko likovno
darilo, (foto: M. Ozmec)
TEDNIK ~      januar 1990
OGLASI iN OBJAVE — 11
SREDNJEŠOLSKI CENTER DUŠANA KVEDRA PTUJ
Z novim koledarskim letom začetek
priprav na novo šolsko leto
v Poročevalcu izobraževalne skup-
nosti Slovenije št. 4 je bil 19. decem-
bra objavljen predlog za usklajevanje
obsega vpisa v I. letnike in razmesti-
tev izvajanja vzgojno izobraževalnih
programov in smeri za šolsko leto
1990/91, ki bo v razpravi do 20. janu-
arja, na podlagi uskladitev pa bo po-
tem izšel v sredstvih javnega obvešča-
nja skupni razpis za vpis.
SREDNJEŠOLSKI CENTER DU-
ŠANA KVEDRA PTUJ bo v šol. letu
1990/91 sprejel v prve letnike okrog
800 novincev in ti se bodo razporedili
v štirih šolah.
STROJNA IN METALURŠKA
ŠOLA usposablja učence v strojni in
metalurški usmeritvi v srednjih pro-
gramih: metalurgija, obratni metalur-
ški tehnik, strojništvo in obratni stroj-
ni tehnik. V skrajšanem programu
učence usposabljajo v programu pri-
dobivanje, predelava in obdelava ko-
vin.
Danes si ne moremo predstavljati
razvoja sodobne proizvodnje brez
kvalitetnih materialov, strojev in na-
prav, ki jih načrtujejo, proizvajajo in
upravljajo metalurgi in strojniki. So-
dobno opremljene učilnice za stroko-
vne teoretične predmete omogočajo
učencem, da pridobijo najnovejše
znanje s področja računalništva, kon-
struiranja, računalniško krmiljenih
obdelovalnih strojev, motorjev, teh-
nologije ter pridobivanja in predelave
kovin.
V šolskih delavnicah se učenci
usposobijo za številne zanimive po-
klice v strojništvu, ki jih industrija in
obrt nujno potrebujeta. V sodelova-
nju s Tovarno glinice in aluminija iz
Kidričevega izobražuje Strojna in me-
talurška šola gliničarje, talilce, livarje
in metalurške tehnike, ki se po konča-
nem šolanju zaposlijo v novih obratih
tovarne.
V metalurgiji in strojništvu so raz-
pisane vsako leto številne štipendije.
po končanem izobraževanju pa je za-
gotovljena zaposlitev ali možnost na-
daljevanja študija na univerzah v Ma-
riboru ali Ljubljani.
Izobraževanje v NARAVOSLO-
VNO-MATEMATlCNl IN DRUŽ-
BOSLOVNI ŠOLI poteka v treh sme-
reh:
— Splošnoizobraževalna smer v
družboslovnem in kulturnem progra-
mu temelji na ideji o enotni splošni
šoli, ki je osnova za visokošolski štu-
dij v katerikoli usmeritvi, saj so zna-
nja naravoslovnega, družboslovnega
in jezikoslovnega področja uravnote-
žena. V programu pa so na novo tudi
predmeti po izbiri šole, in sicer v fon-
du 210 ur (tri leta po 2 uri tedensko).
Šola bo za te ure izbrala predmete v
skladu s študijskimi, zaposlitvenimi
in osebnimi interesi učencev ter z
omejitvijo oblikovanja celih oddel-
kov.
— Upravni tehnik je smer, ki spa-
da v program administrativna dejav-
nost v družboslovni usmeritvi. Učenci
se izobražujejo za opravljanje upra-
vno-poslovnega in administrativnega
dela v gospodarskih in negospodar-
skih dejavnostih, kot n.pr.: vodenje
tajniških del, korespondiranje, arhivi-
ranje, organizacijska opravila, vode-
nje in urejanje dela v strojepisnici,
urejanje poslovanja vložišča, eviden-
čna opravila in drugo.
Glede na zahtevnost del si učenci
pridobijo solidno splošno izobraže-
nost, ki omogoča tudi nadaljnji študij
v pravni in upravni stroki ter temelj-
no strokovnoteoretično in praktično
usposobljenost.
— Smer naravoslovno-matemati-
čni tehnik poteka v programu naravo-
slovno-matematična dejavnost oz. v
naravoslovno-matematični usmeritvi.
V primerjavi z drugimi programi in
smermi vsebuje večji obseg znanj iz
matematike, fizike, kemije in biologi-
je.
Z delovno prakso v 2. in 3. letniku
ter z možnostjo vključevanja v izbirne
dele programa v 4. letniku pa omogo-
ča pridobiti znanje na začetku dela na
področju uporabne matematike, fizi-
kalnih merjenj, biologije ter na inter-
disciplinarnem področju biologije in
kemije.
V glavnem se učenci te smeri vklju-
čujejo v nadaljnje izobraževanje na
raznih višjih in visokih šolah. Ker je
program precej zahteven, se zanj
odločajo pretežno učenci z odličnim
uspehom ter bolj izraženim interesom
za matematiko in naravoslovno pod-
ročje. Nekateri med njimi prejemajo
štipendijo za nadarjene učence.
Z razvojem podjetništva postaja
znanje in z njim povezan človeški po-
tencial prva in najvažnejša naložba
sodobnega podjetja. Tega izziva se
dobro zavedajo v EKONOMSKI ŠO-
LI, zato je njihova glavna skrb, da bi
s svojimi učenci, ki končajo program
poslovno-finančna in trgovinska de-
javnost ali trgovinski poslovodja, pri-
spevali k uveljavitvi nove poslovno
razvojne filozofije v novih podjetjih.
Kmetijstvu se obetajo lepši časi. Ta
misel ni samo želja, ampak vse bolj
postaja realna potreba. V razvojnih
načrtih ptujske občine ima kmetijska
dejavnost pomembno vlogo zlasti pri
razvoju manj razvitih področij, kjer
so idealne možnosti za proizvodnjo
vse bolj iskane zdrave prehrane. Na
ptujski KMETIJSKI ŠOLI izobražu-
jejo učence v vseh smereh kmetijske
stroke. V dvoletnem ali t. i. skrajša-
nem programu se učenci usposabljajo
za kmetijskega delavca in kmečko go-
spodinjo, v triletnem programu za
kmetijca in kmečko gospodinjo, v šti-
riletnem pa za kmetijskega tehnika.
Izobraževanje v kmetijski šoli v
Ptuju je namenjeno za začetek dela
na družbenih obratih ali kmetijah, pa
tudi   za   nadaljnje   izobraževanje.
Učencem nudijo celo več, kot je opre-
deljeno v učnem programu. Omogoči-
jo jim pridobitev dodatnega znanja,
kot n.pr. traktorski izpit, znanje s po-
dročja kovinarstva, kuharski in šivilj-
ski tečaj.
Z letošnjim letom ob vpisu novin-
cev ne bo več dvomov, kje in kako se
bodo za program ELEKTROTEHNI-
ŠKE USMERITVE vpisovali in izo-
braževali učenci, ki bi želeli postati
elektrotehniki energetiki in elektro-
tehniki elektroniki oz. elektrikarji, saj
je na podlagi sklepa odbora za usmer-
jeno izobraževanje pri Izobraževalni
skupnosti Slovenije ptujski Srednje-
šolski center dobil status matične šo-
le, za katero so izpolnjeni materialni,
pa tudi kadrovski pogoji.
Kaj svetujemo učencem, ki konču-
jejo obvezno osnovno šolanje?
— Naj zberejo čimveč informacij o
poklicih, da se bodo lahko kar naj-
bolj premišljeno odločali o svojih že-
ljah, o čemer naj se temeljito pogovo-
rijo s starši in učitelji;
— Naj temeljito preberejo obja-
vljeni razpis za vpis, ki bo izšel v za-
četku februarja;
— Naj se oglasijo na informativ-
nem dnevu v začetku marca in se ne-
posredno seznanijo z možnostmi šo-
lanja v Ptuju oz. v drugje;
— Kar pa je seveda najvažnejše,
naj drugo polletje zadnjega šolskega
leta skrbno izkoristijo za učenje, saj
jim bo pridobljeno znanje koristilo
ob vstopu v prvi letnik srednje šole.
S.B.
osebna Uroniha
Rodile so:
Tatjana Krefel, Ul. V. Aliča 42
— Dejana; Terezija Cuš, Žamen-
ci 10 - deklico; Anica Furjan,
Stojnci 76 - Kristijana; UIrike
Polanec, Ul. Šercerjeve br. 7 —
Mihaelo; Zvonka Rozman, Hum
27 ~ dečka; Zvonka Slanic, Rai-
čeva 10 — Andrejo; Melita Mag-
dič, Rajšpova 9 — Matjaža; Sil-
va Novak, Ormož, Opekarniška
1 — Mateja; Marina Kodelič,
Ljutomer, Babinci 38 — Tadeja
in Aleksandro; Sonja Zajšek,
Kraigherjeva 14 — Mašo; Olga
Šumenjak, Prerad 37 ~ Kar-
men; Bojana Borko, Gomila 47
— Blaža; Klarica Vrbnjak, Mi-
klavž 24 — Simona; Irena Rogi-
na, Kidričevo, Kopališka 14 —
Tanjo; Nataša Majerič, Bukovci'
42/a - deklico; Vlasta Sukič,
Ul. 5. prek. brigade 19 — Nejca:
Gordana Hojnik, Štrafelova 1 —
Rebeko; Helena Veselic, Bukov-
ci 9/a — Gašperja; Nevenka
Mojzes, Bukovci 26 — Gabrije-
lo; Metka Slanic, Nova vas pri
Ptuju 44/a — Blaža; Marija
Šnajder, Vinski Vrh 54 — dekli-
co; Angela Dajčman, Krčevina
3/a — Tanjo; Nada IrgI, Jane-
žovski Vrh 16 — Davida; Marija
Belšak, Rucmanci 57 — dečka;
Mojca IrgI, Orešje 7 — dečka;
Marjana Belčič, Soviče 17 — de-
čka; Danica Jerenec, Volkmerje-
va 9 - deklico; Dušanka Ne-
mec, Podgorci 37 — Dejana; Ire-
na Kostanjevec, Markovci 35/a
— dečka; Zdenka Koren, Zabov-
ci 74 — dečka; Irena Caf, Gra-
jenščak 39 — Dejana; Jožica
Kline, Spuhlja 14 - dečka; Joži-
ca Recek, Mota 59/a, Ljutomer
— Tadeja.
Poroke, 30. dec. 1989:
Janez Vršič, Polenci 28, in
Marjana Stolnik, Sp. Duplek, Vi-
nogradniška pot 3; Slavko Oz-
mec, Cvetkovci 62, in Marjanca
Radanovič, Cvetkovci 62; Venče-
slav Lozinšek, Cesta 8. avgusta 9,
in Ana Kolmanič, Cesta 8. avgu-
sta 9; Zdravko Benkovič, Ul. 25.
maja 15, in Marija Vnuk, Ul. 25.
maja 15; Marijan Žajdela, Zakl
19, in Marija Habjanič, Zakl 19;
Dušan Notesberg, Podgorci 35,
in Irena Puc, Moškanjci II; Bo-
ris Fekonja, Maribor, Vinograd-
niška pot 19, in Marta Cuš, Za-
gorci 56; Jožef Petek, Polenci 33,
in Marija Vesenjak, Strmd|j. pri
Polenšaku 6/a; Aleksander Ra-
dolič, Kungota pri Ptuju 10, in
Stanka Medik, Kungota pri Ptu-
ju 42; Srečko Šegula, Mezgovci
ob Pesnici 61/a, in Angela Simo-
nič, Mezgovci ob Pesnici 61/a;
Marijan Halec, Videm ob Ščav-
nici 22, in Majda Meznarič, Vi-
dem ob Šč. 22.
Poroke, 6. Jan. 1990:
Franc Žmauc, Dragovič 9, in
Marija Hrga, Dragovič 2; Janko
Korpič, Apače 5, in Ana Vindiš,
Apače 238; Janez Horvat, Bu-
kovci 122, in Sonja Bezjak, Bu-
kovci 53; Franc Muršec, Ločki
Vrh 57, in Jožica Dominko, De-
senci 2; Danilo Glažar, Prešer-
nova 32, in Andreja Rižnar, Tru-
barjeva 7; Alojz Milošič, Jadran-
ska 7, in Majda Špegelj, Jadran-
ska 7.
Umrli so:
Alojz Veselic, Hrastovec 25,
roj. 1924, umrl 23. dec. 1989;
Franc Kosi, Vel. Nedelja I, roj.
1914, umrl 25. dec. 1989; Franc
Planinšek, Pleterje 23, roj. 1919,
umrl 27. dec. 1989; Kari Toplak,
Kicar 134, roj. 1932, umrl 27.
dec. 1989; Anton Vidovič. Dom
upok. Ptuj, roj. 1914, umrl 28.
dec. 1989; Franc Hanželj, No-
vinci 29, roj. 1912, umrl 28. dec.
1989; Josip Petrovič, Madribnik
20, roj. 1908, umrl 1. jan. 1990;
Elizabeta Arnečič, Gradišča 135,
roj. 1926, umrla 29. dec. 1989;
Julijana Šegula, Predava 2, roj.
1925, umrla 31. dec. 1989; Jožef
Habjanič, Dom upok. Ptuj, roj.
1897, umrl 31. dec. 1989; Ivan
Veseljko, Kraigherjeva 16, roj.
1914, umrl I. jan. 1990; Marta
Bezjak, Cvetkovci 58, roj. 1919,
umrla 4. jan. 1990; Miroslava
Medved, Zg. Leskovec 1, roj.
1907, umrla 3. jan. 1990: Anton
Farič, Rabelčja vas 23/d, roj.
1953, umrl 2. jan. 1990; Stanislav
Rogina, Severova 1, roj. 1928,
umrl 31. dec. 1989; Ana Grago-
rič, Zamušani 105, roj. 1906,
umrla 6. jan. 1990; Marija Glav-
nik, Dom upok. Ptuj, roj. 1904,
umrla 7. jan. 1990; Ivana Erha-
tič. Strmec pri Ormožu 4, roj.
1903, umrla 6. jan. 1990.
Poroke v Ormožu:
~ 23. decembra: Milan Kuha-
ric, Lešnica 33, in Marjana Hab-
janič, Lahonci 53;
— 30. decembra: Franc Sire,
Savci 37, in Marija Mar, Me-
zgovci 5; Anton Lukman, Dobra-
va 17, in Renata Šulek, Ormož,
Opekarniška 29.
Porodno leto končal
in začel deček
Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice je delovno leto sklenil
pa tudi začel deček. Tudi sicer so med 1147 porodi, kolikor so jih ime-
li v minulem letu v ptujski porodnišnici, prevladovali dečki. Tako bi
lahko rekli, da je bilo s tega vidika minulo leto predvsem v znamenju
moških. Tudi prvega januarja 1990 so v porodno knjigo prvo vpisali
dva dečka.
Dežurna ekipa na porodnem oddelku v sestavi dr. Zoltan Mileta,
babici Angela Forstnarič in Anica Španinger ter v otroški sobi Marija
Petek in Tatjana Gregorec, je na silvestrovo, v nedeljo, 31. decembra,
imela zadnji porod ob 7.10 zjutraj. Mojca IrgI iZ Orešja je rodila de-
čka, težkega 3.100 g. Potem so lahko mirno nazdravili novemu letu,
saj so imeli naslednji (prvi letošnji) porod šele 1. januarja ob 11.50.
Vera Dolički (21) iz Bobovja pri Krapini je rodila dečka (3.200 g in
49 cm). Pa tudi v drugem porodu tega dne, ob 14.20, je prišel na svet
deček. Rodila ga je Marjana Belčič iz Sovič pri Vidmu (3.900 g in
48 cm). Kot smo izvedeli, so vse mamice in njihovi malčki v dobrem
zdravstvenem stanju, žal pa nimamo podatkov o stanju srečnih oč-
kov.
-OM
Prva srečna mamica letošnjega leta: 21-letna konfekcionarka Vera Do-
lički iz Bobovja pri Krapini s prvim letošnjim dečkom, rojenim v ptujski
porodnišnici. (Foto: M. Ozmec)
ČRNA KRONIKA
VOZNIK ZADEL PEŠCA IN
POBEGNIL
V soboto, 6. januarja, med
17.30 in 17.45 je po lokalni cesti
na Zgornji Hajdini šel 63-letni
Stanko Kosec iz Dražencev 22 in
ob sebi potiskal kolo. Pri mrliški
vežici pokopališča na Hajdini je
za njim pripeljal neznan voznik
osebnega avtomobila in s spred-
njo desno stranjo avtomobila za-
del Kosca; ta je bil pri tem tako
hudo poškodovan, daje na kraju
nesreče umrl, neznani voznik pa
je odpeljal naprej. Miličniki so
na kraju nesreče našli delce, ki
naj bi pripadali avtomobilu rena-
ult 4 GTE, domnevno rdeče bar-
ve. Zaradi tega domnevajo, da
ima vozilo poškodovano okrasno
desno letev in vetrobransko ste-
klo.
UNZ Maribor prosi vse, ki bi
kaj vedeli o tej nesreči, da se
zglasijo na najbližji postaji mili-
ce ali pri UNŽ Maribor, poziva-
jo pa tudi neznanega voznika, da
se prijavi sam.
HUDA NESREČA OB PREHI-
TEVANJU
Po magistralni cesti od Pod-
lehnika proti Hajdini je v sobo-
to, 6. januarja, nekaj po 11. uri
vozil osebni avtomobil Ilija Če-
lap iz Starega Sela, sicer na za-
časnem delu v ZRN. Na ravnem
delu ceste pred Lancovo vasjo je
začel prhitevati osebni avto, ki
ga je vozil Dušan Savič iz Zagre-
ba, ki je začasno zaposlen v Av-
striji. Med prehitevanjem je nas-
proti pripeljal neznan voznik
osebnega avtomobila, zato je Ili-
ja Čelap sunkovito zavil na svoj
vozni pas pred Savičev avto. Pri
tem sta se vozili oplazili (Savič je
baje z blatnikom trčil v Čelapovo
vozilo) in obe vozili je vrglo s ce-
ste. Savičev avto je po nasipu za-
sukalo, trčil in izruval je obcestni
znak, zdrsel po nasipu na njivo
in se prevrnil na bok. Čelapov
avto je prav tako zdrsnil po nasi-
pu na njivo, se prevrnil na streho
in spet na kolesa. V tem vozilu je
bil 13-letni Dragan Čelap tako
hudo poškodovan, da je po pre-
vozu v ptujsko bolnišnico čez ne-
kaj ur umrl. Voznik Čelap in
10-letni sin Dragan sta bila hudo
ranjena, žena Mika pa laže. Voz-
nik Savič je bil lažje ranjen, nje-
gova sopotnica 58-letna Marija
Muratovič pa huje. Vse so prepe-
ljali na zdravljenje v ptujsko bol-
nišnico.
TRČENJE PRI STARŠAH
Zadnji torek v minulem letu je
na ovinku magistralne ceste pri
Staršah prišlo do trčenja osebnih
avtomobilov. Franc Vedrnjak iz
Maribora je v ovinku zapeljal
preveč na levo stran ceste in trčil
v osebni avto, ki ga je nasproti
vozil Franc Selišek iz Ptuja. Pri
trčenju je bil Selišek hudo ra-
njen, Vedrnjak in njegov sopo-
tnik Drago Verbičič pa lažje.
PO NASIPU NA NJIVO
Na silvestrovo dopoldne se je
po cesti od Ptuja proti Ormožu
peljal z osebnim avtomobilom
Miroslav Masten iz Obreza. Pri
Zamušanih ga je na delno pole-
denelem mostu začelo zanašati.
Zapeljal je s ceste, se na nasipu
prevrnil in obstal na njivi. Pri
tem se je voznik hudo ranil in so
ga pepeljali v ptujsko bolnišnico.
SREDI CESTE OPLAZIL KLE-
ČEČEGA
Od Hajdine proti Podlehniku
se je na silvestrovo ob 17,30 z
osebnim avtomobilom peljal Du-
šan Stojanovič iz Požarevca.
Med vožnjo ga je začelo zanaša-
ti, zato je ustavil, da bi videl, kje
je vzrok. Toda ustavil je kar ob
sredinski črti cestišča, pokleknil
ob vozilu in ugotovil, da na kole-
su manjkajo trije vijaki. Pri tem
je pozabil na svojo varnost. Nas-
proti je v tistem trenutku pripe-
ljal neznani osebni avto in Stoja-
noviča oplazil po gležnju. Pri
tem mu je zlomil nogo, zato so
ga prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
MOTORIST V OSEBNI AVTO
Na dan novega leta ob šestih
zjutraj se je Karel Šuligoj iz
Apač peljal na motornem kolesu
od Ptuja proti Selom. Vozil je
brez luči in trčil v osebni avto, ki
ga je nasproti pripeljala Zofija
Hebera iz Zgornje Pristave. Voz-
nica motorista, ki ni imel luči, ni
pravočasno opazila. Šuligoja so
hudo ranjenega prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
V JAREK IN BETONSKI PRE-
PUST
V soboto, 6. januarja, nekaj po
17. uri seje pred gostilno Grivec
v Ormožu 24-letni Ludvik Fartek
iz Kuzme pri Murski Soboti
odločil za vožnjo s sposojenim
motorjem. Z vso brzino je po-
gnal po cesti proti Središču ob
Dravi. Toda pri Loperšicah je v
blagem ovinku zapeljal na desno
v jarek in nato trčil v betonski
prepust. Hudo poškodovanega
so prepeljali v bolnišnico.
NA POLEDICI GA JE ZANE-
SLO
Na kolesu z motorjem se je v
soboto peljal Marko Vtič od Ma-
kol proti domu v Starem Gradu.
V naselju Jelovec ga je na poledi-
ci zaneslo, padel je in se hudo ra-
nil.
POŽAR V PLETERJAH
V sredo, 27. decembra, ob treh
zjutraj je nastal požar na gospo-
darskem poslopju Franca Pla-
ninska v Pleterjah. Gasilci so po-
žar omejili in pogasili, vendar je
po približni oceni škode za
50.000 din. Ugotovili so, da je
požar nastal zaradi dotrajanega
kotla, ki mu je pregorelo kurišče.
VLOM V PTUJU
Pred novim letom so doslej še
neodkriti tatovi iz trgovine Emo-
na Commerce v Ptuju odnesli
zlatnine, ur in cigaret za 32.500
dinarjev.
ROP V ORMOŽU
V bifeju Kmetijskega kombi-
nata Jeruzalem v Ormožu je 3.
januarja zvečer neznani ropar
napadel natakarico, ko je ta za-
pirala lokal. Zbil jo je na tla, ji
iztrgal torbico, v kateri je imela
dnevni izkupiček — 2500 dinar-
jev — in zbežal v noč. pp
Sreča s tremi imeni
Jožica Pintar s Potrčeve 42 v
Ptuju je 4. decembra 1989 v Lju-
bljani rodila trojčke: dva dečka
in deklico. Da bodo trojčki, sta z
očetom Francem Pepelnikom ve-
dela že od prvega meseca nose-
čnosti. Do poroda sta živela v ve-
likem pričakovanju in upala, da
bo vse v redu.
Od 23. decembra je srečna
družina skupaj. Na 19 kvadra-
tnih metrih, kolikor ima garso-
njera, sta Jožica in Franc vse po-
dredila novim družinskim čla-
nom: Luki, Mihu in Urški. Še
sreča, da otroci ne rastejo tako
hitro, sicer bi bili zelo na tesnem.
Do pomladi pa bo nared novo
bivališče — hiša na stari postaji
v Kidričevem, kjer očka že od
lanskega aprila pridno dela. V
TGA Kidričevo, kjer je zaposlen,
so mu priskočili na pomoč z ne-
kaj kredita, mamica pa bo skuša-
la pridobiti nekaj denarja pri sin-
dikatu delavcev v obrti; zaposle-
na je v frizerskem salonu Stanka.
Jožica in Franc nove naloge
uspešno opravljata, ni ju strah iz-
datkov in drugega, kar potrebu-
jejo novi družinski člani. »Samo
da so živi in zdravi,« pravita.
»Ljubezni bodo imeli dovolj, la-
čni in bosi ne bodo.« Verjame-
mo. Luka, Miha in Urška so za-
želeni otroci.
__-..................^^^JAG
Srečna družina.
Posnetek: M. Ozmec)
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direktor in gla-
vni urednik), Ludvik Kotar
(odgovorni urednik), Jože
Smigoc (namestnik odgovor-
nega urednika in lektor), Šte-
fan Pušnik (tehnični ured-
nik), Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Vida To-
polovec, Nataša Vodušek in
Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
062/771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina 200.— dinar-
jev, za tujino 380.— dinarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu Je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.