Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 11 - LETO 56 - CELJE, 15. 3. 2001 - CENA 300 SIT
ffiOCA KOSTNA MOKA
poskusno sežiganje živalskih odpadkov razburiio Savinjčane. Stran 5.
PRAVICA DO
ZDRAVNIKA
v Rimskih Toplicah krajanom narašča vročina. Stran 4.
OB TRTO ZARADI
SPORA Z ŽUPNIKOM
I   Na črešnjicah posekali 400 trsov, ker se je župniku vino zdelo
prekislo. Stran 12.
KOSMATI
OBISKOVALCI
SAVINJSKE
Na Celjskem so medvedje ponavadi le prehodni gostje. Stran 13.
V noči s sobote na nedeljo Je vladala v Celju velika
plesna mrzlica. Mladi so se zabavali na množičnem rave
partyju na Golovcu, generacija staršev pa se je v
klasični plesni maniri vrtela v Narodnem domu na
valčkovem večeru. Stran 40.
ŠENTJUR PREŠTEVA MRTVE
Sodni spor med občino in prometnim ministrstvom? Stran 4.
Izžrebane potnice za izlet
100 kmečkih žensk na morje. Stran 25.
2
DOGODKI
Partnerstvo po
evropskem zgledu
Sodelovanje občin v pripravi zakonodaje, ponujena loh ministra za notranje zadeve
dr. Roda Bohinca na srečanju Sl(upnosti občin Slovenije v Celju
»Desetletje je moralo mi-
niti, da smo se župani le
srečali z ministrom za no-
tranje zadeve,« je bil v pe-
tek v Celju zadovoljen
predsednik Skupnosti ob-
čin Slovenije (SOS) Boris
Sovič, sicer mariborski žu-
pan. Še toliko bolj, ker je
minister dr. Rado Bohinc
slovenskim županom ob-
ljubil, da bo v bodoče sode-
lovanja več; skozi reformo
javne uprave pa bodo obči-
ne za razliko od dosedanje
prakse lahko sodelovale
tudi v presoji zakonskih
predlogov, ne pa da se z
novimi predpisi srečajo še-
le, ko so že uveljavljeni.
Petkovo dopoldne v Celju
so slovenski župani izkoristi-
li za ločena delovna srečanja
po sekcijah mestnih občin,
občin s sedežem upravne eno-
te ter ostalih občin, zatem pa
jim je minister dr. Bohinc
predstavil letošnji delovni
program ministrstva za po-
dročje lokalne samouprave.
Razvoj lokalne samouprave
narekuje sprejem zakonov o
občinah in pokrajinah ter lo-
kalni samoupravi, vsebinska
razprava o oblikovanju po-
krajin pa se bo začela že pri-
hodnje tedne. Pri tem je mi-
nister poudaril, da bodo za
pokrajine skušali uveljaviti
koncept dvoživke, saj bo za
njihovo življenje in decentra-
lizacijo države ob medobčin-
skem povezovanju glede ko-
munale pomemben zlasti
prenos dela pristojnosti z dr-
žavne ravni. Županom v raz-
mislek je ponudil, da bi Za-
kon o javnih uslužbencih ter
podzakonski predpisi, ki jih
vlada pripravlja za večjo ka-
kovost uradniškega poslova-
nja (o delovnem času, stro-
kovne primernosti uradni-
kov, ugotavljanju tehnološ-
kih presežkov ter pisarniš-
kem poslovanju) in so zave-
zujoči le za državno upravo,
veljali tudi za lokalno samou-
pravo, saj bi tako v Sloveniji
dosegli sočasen razvoj (in re-
formo) državne in lokalne sa-
mouprave.
»Občine so ljudem bližje
kot država, zato je partners-
tvo države in občin najboljši
koncept razvoja Slovenije,«
je poudaril predsednik SOS
Boris Sovič in dodal, da to-
vrstno partnerstvo, ki ga Slo-
venija sicer ne pozna, ni nič
novega za evropske države, ki
so prav skozenj zagotavljale
enakomernejši in hitrejši raz-
voj.
■IVANA STAMEJČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Slovenski župani so resornega ministra opozarjali zlasti
na skrčen delež države pri sofinanciranju naložb, saj se
največkrat zreducira na DDV, ki ga znova pobere država, in
plačno politiko, ki je še posebej nestimulativna za občinske
funkcionarje (župani so bili pred leti na plačni ravni
državnih sekretarjev, nesmiselno je, da je znesek stimulacij
določen vnaprej,...). Še zlasti pa so se hudovali zaradi
poznega sprejemanja državnega proračuna ter dejstva, da v
občinah izvedo za predlog razdelitve denarja šele, ko pride
proračunski predlog v državnozborsko proceduro.
lani so v Celju zaradi nezadovoljstva z delom želeli izstopiti iz SOS, med petkov
srečanjem pa je celjski župan Bojan Šrot poudaril, da so se razmere bistveno spremenile
pohvalil delo skupnosti.
Falcin še vedno v zraku
v začetku tedna se je na
prvi redni seji sestal prenov-
ljeni svet Splošne bolnišnice
Celje, ki naj bi med drugim
razpravljal tudi o ponovitvi
razpisa .za direktorja bolni-
šnice, vendar so na predlog
treh zunanjih članov to toč-
ko umaknili z dnevnega re-
da.
Samo Fakin, dr. med., ki mu
je 4-letni mandat potekel že
junija lani, bo torej funkcijo
direktorja moral kot vršilec
dolžnosti opravljati še nekaj
mesecev. Odločitev sveta je
marsikoga presenetila, še naj-
bolj pa najožje vodstvo bolni-
šnice, saj se vprašanje ponov-
nega imenovanja Fakina za di-
rektorja bolnišnice oziroma
ponovitve razpisa za to funk-
cijo vleče že od lanske pomla-
di. V javnosti je dolgo veljalo
prepričanje, da gre pri tem za
merjenje moči dveh različnih
političnih strank, vendar zad-
nja dogajanja kažejo, da gre za
merjenje moči znotraj ene sa-
me stranke, oziroma za uve-
ljavitev zasebnih interesov ne-
katerih njenih pripadnikov.
Zato tudi izvolitev novega
vodstva sveta zavoda ni šla
skozi brez zapletov. Člani sve-
ta, med katerimi so na novo
kot predstavniki vlade
mag.Drago Bahun, član upra-
ve Gorenja, mag.Roman Ma-
tek, direktor Zdravilišča Laš-
ko, dr. David Vodušek iz Kh-
ničnega centra, dr. Simon Vr-
hunec iz ministrstva za
zdravstvo in Zdenko Podle-
snik, direktor CBH, predstav-
nica Mestne občine Celje je
Janja Romih, celjske območ-
ne enote Zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije pa
Marina Senčar Borič, so za
novo predsednico sveta ime-
noval doktorico Alenko Rep-
še Fokter, sicer zaposleno v
celjski bolnišnici, namestnik
predsednice pa je Zdenko
Podlesnik.
Svet zavoda je na seji sprejel
tudi finančni načrt bolnišnice
za leto 2001.
JI
Jajčni kralj je trd oreh
Reševanje denacionaliza-
cijskih postopkov je zelo
zapleteno ter zahteva veliko
pravnega znanja. V Šmarju
pri Jelšah, kjer so prejeli nad
tristo zahtev za denacionali-
zacijo različnih nepremič-
nin, ostaja nerešenih še 135
zadev.
Pri tem gre za najzahtevnej-
še zadeve, tako zaradi pravnih
vprašanj kot zaradi možnosti
dokazovanja. V šestih občinah
Obsotelja in Kozjanskega, ki
jih pokriva šmarska upravna
enota, je za reševanje najtežji
ter najobsežnejši zahtevek po-
tomcev družine Zupane iz Pri-
stave pri Mestinju, takoime-
novanega »jajčnega kralja«. V
primeru, da bo prišlo do iz-
polnitve pogojev za držav-
ljanstvo, pa bo še večji zahte-
vek potomcev družine Win-
dischgraetz.
V denacionalizacijskih po-
stopkih so pogoste težave za-
radi ugotavljanja dejanskega
stanja za vsaj pol stoletja na-
zaj, katastrsko stanje je mar-
sikdaj neusklajeno, težave so
zaradi ugotavljanja pravne
vzajemnosti s Hrvaško in ZR
Jugoslavijo, ugotoviti je treba,
ali so nekateri prejeli odškod-
nine že od Avstrije, Italije ali
Nemčije, beograjski arhivi so
zaprti in podobno. Zelo veU-
ko zapletov je tudi zaradi ugo-
tavljanja državljanstva.
V šmarski upravni stavbi ima-
jo poleg vsega še kadrovske te-
žave. Reševanje denacionaliza-
cijskih zahtevkov je po zahtev-
nosti primerljivo z delom civil-
nega sodnika na sodišču, plača
pa ne. Po informaciji upravne
enote zasluži diplomirani prav-
nik (s strokovnim izpitom v
državni upravi), z nekajlemimi
izkušnjami, denacionalizacij-
skim dodatkom ter minulim
delom le 130 tisoč tolarjev. V
Šmarju sta jih lani zapustili kar
dve uslužbenki, nadomestila
zanju pa še niso našli.
BRANE JERANKO
V SPOMIN
Vitodrag Pukl
(2. 8. 1930 - 12. 3. 2001)
»Socialdemokratske stran-
ke v Sloveniji ni!« nam je
konec decembra, ob 10-letnici
plebiscita, na katerem smo se
Slovenci prepričljivo odločili
za lastno državo, dejal Vito-
drag Pukl, ki se je življenjsko
zapisal odvetniškemu delu in
ga konec osemdesetih let za-
menjal za aktivno udejstvova-
nje v porajajočem se pluraliz-
mu političnega in strankar-
skega življenja Slovenije.
»Hoteli smo strankarski
sistem in sprostitev gospo-
darstva. To hotenje se je iz-
polnilo, vendar se naša pri-
čakovanja vseeno niso ure-
sničila. Po desetih letih, to
sem prepričan, socialdemo-
kratske stranke v Sloveniji
ni, pa bi bila izredno potreb-
na. Na gospodarskem po-
dročju smo sicer tranzicijo
uspešno speljali, a ob tem so
se dogajale hude nepravil-
nosti. Prej so se delavci odpo-
vedovali dobičku, da so us-
tvarili bazo za gospodarstvo.
Pričakovali so, da bodo od
tega kaj imeli, a so drugi
pobrali smetano,« je svoje
razočaranje ubesedil v eni
svojih zadnjih, najbrž celo
zadnji izjavi za javnost Pukl,
ki bo v spominu Slovencev
ostal kot podpredsednik par-
lamenta, ki je krojil držav-
niško podobo prvič samostoj-
ne in neodvisne Slovenije.
A vendarle je ob razočara-
nju iz njegovih besed vel tudi
optimizem. Zaradi spomina
na čase, komaj desetletje je
tega, ko smo bili Slovenci
enotni, brez razprtij med
strankami, z že kar never-
jetnim entuzijazmom in že-
ljo za svobodno Slovenijo...
Zato je ta čas vredno nositi
zapisanega v srcih! V njego-
vem se je zapis zagotovo
ohranil vse do ponedeljka,
do tiste sekunde, ko se mu je
zaradi hude bolezni zadnjih
devetih mesecev močno ope-
šano srce v Univerzitetnem
kliničnem centru v Ljubljani
ustavilo.
V rodnem Celju, kjer bi
avgusta z družino; s soprogo,
hčerko, zetom in komaj 4-
letnim vnukom, pa s prijate-
lji nazdravil svojemu 71.
rojstnemu dnevu, se danes.
v četrtek popoldne, še zad-
njič poslavljamo od njega. V
množici na mestnem poko-
pališču je zagotovo tudi veli-
ko tistih, ki se odvetnika Vi-
ta, z značilno proti sredini
nosu pomaknjenimi očali
ter cigareto v rokah, spomi-
njajo kot moža, ki je znal
prisluhniti težavam prepro-
stega človeka, vselej poma-
gati z brezplačnim pravniš-
kim nasvetom, namesto op-
letanja s papirnatimi suho-
parnimi paragrafi pa vsko-
čiti s prijazno, vsakomur ra-
zumljivo besedo, ki je vsaj
nakazovala rešitev...
Pravu in odvetniškemu
delu v svoji pisarni v Celju se
je zapisal za dobra tri deset-
letja, po letu 1990 pa se je
prav tako z vsem srcem, ni-
koli zgolj za redni osemumi
delovnik in zato obračuna-
no plačo, posvetil politiki.
Leta 1990 je bil izvoljen za
delegata Družbenopolitič-
nega zbora Skupščine Re-
publike Slovenije, zatem pa
do leta 1992 kot skupščinski
podpredsednik, podpred-
sednik skupščinske komisije
za ustavna vprašanja ter
član skupščinskega odbora
za pravosodje in komisije za
mednarodne odnose tvorno
sodeloval pri postavljanju
mlade države na noge. Ne
preseneča, da je bil na listi
Socialdemokratske stranke
Slovenije, katere podpred-
sednik je bil, tudi na prvih
splošnih volitvah decembra
1992 izvoljen v Državni zbor
RS. Niz funkcij, ki jih je
opravljal v štiriletnem man-
datu, se je še podaljšal; bil je
predsednik državnozbor-
skega odbora za notranjo po-
litiko in pravosodje, pred-
sednik preiskovalne komisi-
je in nosilec parlamentarne
preiskave o politični odgo-
vornosti posameznih- nosil-
cev javnih funkcij za aretaci-
je, obsodbe ter izvršitev ob-
sodb proti Janezu Janši, Iva-
nu Borštnerju, Davidu Tasi-
ču in Francija Zavrla, član
komisije za poslovnik, odbo-
ra za mednarodne odnose,
član preiskovalnih komisij o
politični odgovornosti posa-
meznih nosilcev v izvršnih
svetih občin in republike i
razkroj gospodarskega sisti
ma Iskre ter o ugotavljanj
domnevno škodljivega del
vanja in poslovanja izvršm
svetov nekaterih slovensk
občin, namestnik člana s\
venske delegacije v park
mentami skupščini Sveti
Evrope, v tem organu pa tui
eden od dvanajstih podprei
sednikov takoimenovane so
cialne grupe,...
Predsednik Državnegi
zbora RS Borut Pahor se ji
spominu na podpredsedni
ka prvega slovenskega pat
lamenta Vitodraga Pukli
poklonil v ponedeljek, ki
je tudi izrekel sožalje so
progi in hčeri pokojnega. 1
DZ so pripravili žalno sejo
protokolarna državnišiii
udeležba pa je napovedan
tudi za današnje (četrtel
ob 15.30 uri) zadnje slov
na celjskem mestnem po
kopališču.
Do vratu, če ne že kn
preko glave v delu, toliko,
si v prvi polovici devetdesi
tih s soprogo nista privošS
niti poštenega dopusta... Ti
di potem, ko se je po leti
1996 umaknil iz politike, s
ni poslovil od aktivnega žči
Ijenja. Namesto politiki sej
zdaj posvečal spet svoji žn
Ijenjski preokupaciji. K"
član komisije, ki se je tid
večkrat mesečno sestajala'
Ljubljani in preverjala zni
nje kandidatov na pravosod
nih izpitih, se je zapisal'
spomin novim generacijah
slovenskih pravnikov.
njimi zagotovo tudi tai
šnim, ki bodo znali dvignii
pogled s kopice zakonski
besedil in prisluhniti člov^
ku, mu svetovati, tudi brei
plačno pomagati - tako, k(-
je v svoji pisarni v Celju
bra tri desetletja počel odv&
nik Vito.
IVANA STAMEJČli
DOGODKI

Kongres SDS
inaja v Celju
v' Domu krajanov Tabor
^     v petek seja sveta So-
Ijjldemokratske  stranke
;;|pvenije, ki se ga je udele-
li predsednik stranke
lanša. Svet SDS je spre-
sklepov, najpomem-
1 sta bila sklep o spre-
)i regijske organizira-
ijjj^ii stranke in rokovnik pri-
pi-av na kongres stranke, ki
!'» maja v Celju.
NL
pevelletka v
Irseh konjiških
šolali
^Jeseni bodo v prvih razre-
ih v vseh konjiških osnov-
ih šolah že imeU oddelke z
evetletnim programom.
V Osnovni šoli Ob Dravinji
ivOŠ Pod goro bosta dva od-
elka, v podružnični šoli v Te-
anju in v podružnični šoli v
pitaliču pa eden. Osnovna šola
oče bo imela dva oddelka v
latični šoli ter po enega v po-
[užničnih šolah v Žicah in na
irneju. Na zadnji seji konjiš-
ega občinskega sveta so rav-
atelji konjiških osnovnih šol
vetnikom predstavili potek
dprav za uvedbo devetletne-
3 osnovnega šolanja v občini.^
I^as zanima
zakaj?
Preberite na strani 31!
Smetarske regije
»Slovenija mora pri spre-
jemanju nove ter noveliranju
obstoječe zakonodaje skrbno
paziti, da sledi smernicam
Evropske unije ter upošteva
vse evropske standarde na po-
dročju okoljske politike,« je
poudaril mag. Radovan Tav-
zes, državni sekretar v mini-
strstvu za okolje in prostor,
na regijskem posvetu minu-
lo sredo v Celju. Župane, pred-
stavnike občinskih strokov-
nih služb ter javnih komu-
nalnih služb je še opozoril,
da EU na kar nekaj področ-
jih ravnanja z odpadki uve-
ljavlja princip federalizma z
enotnimi predpisi za vse dr-
žave članice.
. Namen regijskega [losvetav
Celju je bil seznaniti občinska
vodstva in izvajalce javnih služb
za ravnanje z odpadki z veljav-
no zakonodajo, zakonskimi be-
sedili o ravnanju z odpadki, ki
so v nastajanju, in plani ter us-
meritvami ministrstva, ki se tudi
za to področje prilagajajo evrop-
skim standardom" in predpi-
som, pri čemer velja posebej
izpostaviti opozorilo, da se bo-
do morale občine glede ravna-
nja z odpadki povezovati in tvo-
riti takoimenovane smetarske
regije.
Ravnanje z odpadki v Slove-
niji urejata zakona o varstvu
okolja in gospodarskih javnih
službah, izvajalci pa morajo
upoštevati tudi smernice nacio-
nalnega programa varstva oko-
lja. V operativnem smislu je že
uveljavljen pravilnik o odlaga-
nju odpadkov, pravilnik o rav-
nanju z embalažo in odpadno
embalažo pa natančno določa
ravnanje s tovrstnim materia-
lom. V proceduri sprejemanja
sta še dve pomembni odredbi,
ki ju moramo v Sloveniji uve-
ljaviti letos, predvidoma še ta
mesec, določata pa oskrboval-
ne standarde ravnanja z odpadki
z ločenimi frakcijami komu-
nalnih odpadkov ter določitev
takse za obremenjevanje oko-
lja zaradi odlaganja odpadkov.
Mag. Tavzes je zbrane pose-
bej opozoril, da so javne služ-
be za ravnanje z odpadki v lo-
kalnih skupnostih odgovorne
za ravnanje z nenevarnimi ko-
munalnimi odpadki, ki nasta-
jajo v gospodinjstvih ter stori-
tvenih in gospodarskih dejav-
nostih, a v slednjih le, če na-
stajajo na način, kakršen je zna-
čilen za gospodinjstva. Prevza-
mejo lahko tudi ravnanje z dru-
gimi odpadki, vendar pa v teh
primerih lahko uveljavljajo trž-
ne principe. Ker imamo v Slo-
veniji že zelo jasen in natančen
pravilnik o odlaganju odpadkov,
je zdaj toliko pomembnejše
sprejetje odredbe o oskrboval-
nih standardih, ki uvaja ločeno
zbiranje ter zlasti sortiranje ko-
munalnih odpadkov pred nji-
hovim odstranjevanjem.
»■■■■Hi I. STAMEJČIČ
Lani decembra sprejete smernice EU o ravnanju s posa-
meznimi vrstami odpadkov predvidevajo tudi posebne pred-
pise za ravnanje z odpadki pri proizvodnfl titanovega belila,
kar je še posebej zanimivo za celjsko regijo. Hkrati prinaša-
jo tudi novosti pri sežiganju odpadkov, po katerih se zdaj
zaostrujejo predpisi za sežiganje nenevarnih komunalnih
odpadkov, saj je tudi za sežiganje večine le-teh potrebno imeti
dovoljenja, kakršna so bila prej potrebna le za sežiganje
nevarnih odpadkov.
Bo Vlfl^pro občinsici?
Na jutrišnji seji vitanjskega občinskega sveta bodo med
drugim obravnavali ponudbo družbenikov podjetja Vit-pro
Gorazda Frica in Stanislava Krajnca, za prenos družbeniš-
kih deležev na Občino Vitanje.
Družbenika Krajnc in Fric sta v ponudbo, ki sta jo 1. marca
naslovila na občino, zapisala, da v odkup ponujata deleža v tem
podjetju. Krajnc je tako občini ponudil svojih 25 odstotkov po-
slovnega deleža, Fric pa 50. Ob tem sta si oba pridržala pred-
nostno pravico do nakupa podjetja v primeru, da ga občina ka-'
sneje v tak odkup ponudi. Gorazd Fric je v ponudbi še zapisal,
da z odstopom svojega deleža odstopa s funkcije direktorja pod-
jetja Vit-pro. U.K.
Vojniic se bo ogreval na plin
Minuli teden sta v prostorih Občine Vojnik
'rektor Adriaplina d.o.o. Alberto Cervetti in
"jniški župan Beno Podergajs podpisala kon-
^sijsko pogodbo za izgradnjo plinovoda in
obavo zemeljskega plina na področju celot-
^občine.
Glavna dejavnost podjetja iz Ljubljane je iz-
[3dnja in upravljanje plinovodov ter distribu-
')3 zemeljskega plina za široko potrošnjo, za
^r ima sklenjene koncesijske pogodbe s pet-
^jstimi slovenskimi občinami. Med njimi so
^di sosednje občine Štore, Šentjur, Laško, Ra-
'^če in Rogaška Slatina.
Da bi lahko čimprej pričeli z izgradnjo plino-
vodnega omrežja, so že pričeli s postopki ureja-
la gradbene dokumentacije in tako naj bi še
•^os omogočili priklop prvih odjemalcev v voj-
niški občini. Skupno je na tem področju predvi-
dena izgradnja okoli 8.600 metrov primarnega
plinovodnega omrežja, kar bo omogočilo doba-
vo predvidenim 425 odjemalcem zemeljskega
plina. Omrežje bo pokrivalo območje 740 gos-
podinjstev, zgrajeno pa naj bi bilo v tem in pri-
hodnjem letu za področje Vojnika in Arclina. Po
izgradiiji osnovnega omrežja bo možna širitev
na druga ekonomsko upravičena področja v ob-
čini, koncesionar pa se je s pogodbo obvezal tu-
di, da bo na lastne stroške nudil priključek ne-
profitnim organizacijam, med katerimi so Os-
novna šola Vojnik, tamkajšnji vrtec Mavrica, knjiž-
nica, kulturno umetniško društvo, zdravstveni
dom, občina, športno društvo, psihiatrična bol-
nišnica in društvo upokojencev.     B. JANČIČ
Foto: G. KATIC
NAKRATKO
Želijo informacijske pisarne
V Kozjem, Rogaški Slatini in Rogatcu si želijo, da bi spreme-
nili matične urade v takoimenovane informacijske pisarne.
V teh bi namreč krajani razen urejanja dejstev v zvezi z oseb-
nimi stanji (rojstva, smrti, poroke in družinska razmerja), lah-
ko dobili še osebne izkaznice ter potne liste. Za takšno pisarno
v Kozjem, od koder imajo na upravno enoto v Šmarju pri Jelšah
v obe smeri kar blizu šestdeset kilometrov poti, pričakujejo le
še soglasje ministrstva za notranje zadeve. V Rogaški Slatini
bodo odprli informacijsko pisarno za letošnji občinski praznik.
Veliko zanimanje za takšno pisarno je tudi v bližnjem Rogatcu.
Yo jnili žrtev vse vec
V upravni enoti Šmarje pri Jelšah so po lanski širitvi kro-
ga upravičencev po zakonu o žrtvah vojnega nasilja na otroke,
ki so izgubili enega od staršev ter občane, ki so pobegnili
pred izgonom v bližnjo okolico, prejeli še 132 novih vlog.
Od skupno 564 je nerešenih le 17 zadev, 106 pa v revizijskem
postopku. Lani je bilo prav tako vloženih 87 zahtevkov za status
vojnega veterana za občane, ki so sodelovali v vojni leta 199L V
zadnjem letu je bilo vloženih še 7 zahtev s področja varstva
vojnih invalidov.
V Šmarju pri Jelšah pričakujejo zdaj še veliko prošenj za po-
moč pri uveljavljanju odškodnin v zvezi s prisilnim delom v
Avstriji in Nemčiji. Sicer pa namenja Slovenija za varstvo voj-
nih invalidov, vojnih veteranov ter žrtev vojnega nasilja razme-
roma veliko denarja. Samo v šmarski upravni enoti so lani zanje
namenili 324 milijonov tolarjev.
Oboroženo Obsotel je
Na obmejnem področju Obsotelja in Kozjanskega je veli-
ko neprijavljenega orožja. V upravni enoti Šmarje pri Jelšah
so zato pričakovali več vlog za legalizacijo takšnega orožja,
ki jih sprejemajo od 7. januarja.
Doslej so prejeli le 7 vlog za dvanajst kosov orožja, ki naj bi
omogočile lastnikom legalizacijo ter pridobitev ustrezne listi-
ne. Tako prejmejo lastniki najprej potrdilo o prijavi orožja, ki
ga nato pregleda puškar, potrebno sta tudi zdravstveno spričeva-
lo ter ocena rokovanja. V upravi menijo, da bodo za lastnike
neprijavljenega orožja posebna ovira razmeroma visoki stroški
postopka, saj naj bi plačali od 30 do 40 tisoč tolarjev. Sicer pa so
prejeli na Šmarskem v zadnjem letu dni tudi 31 vlog za izdajo
običajnih dovoljenj za nabavo orožja. Pri tem ni bilo ugodeno
le enemu občanu.
Šmarsko na internetu
Upravna enota Šmarje pri Jelšah bo imela od konca pri-
hodnjega tedna na internetu svojo stran.
Na Šmarskem z njo zamujajo, saj je marsikatera upravna enota
na medmrežju že kar nekaj časa. Najprej so čakali na pričako-
vano enotno podobo, zdaj pa so se zaradi zamude odločili kar
za svojo različico. Na internetu bo predstavitev upravne enote,
značilnosti šmarskega območja, objavljeni bodo podatki o de-
lovnem času in telefonske številke ter predstavljena notranja
organiziranost. Naknadno bodo objavljeni še različni obrazci
ter listine.
Ob Sotii vec občanov
Na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah se je v zadnjem
letu število prebivalcev povečalo za dvesto občanov. Tako živi
na Šmarskem trenutno 31.658 prebivalcev. Povišanje je na ra-
čun hitrejšega reševanja vlog za slovensko državljanstvo za nek-
danje jugoslovanske državljane, število rojstev pa se še vedno
niža.     , .....^......................._............... .........   BJ
POSVETU
Nasilje
mladostnikov
S1SAK/MIAMI,9. marca-
Učenec prvega letnika srednje
obrtniške šole v hrvaškem Si-
sku je v razredu s puško M-48
iz še neznanih razlogov stre-
ljal na sošolca in ga pri tem huje
ranil. 14-letnega črnca Lione-
la Tatea, ki je pred dvema le-
toma umoril 6-letno deklico, pa
je sodišče v ameriški zvezni dr-
žavi Florida obsodilo na do-
smrtno zaporno kazen brez
možnosti pogojnega izpusta.
HVO(spet)
samostojna
vojska
SARAJEVO, 10. marca - Eno-
te hrvaškega obrambnega sveta
(HVO) v skladu z odločitvami
Hrvaškega narodnega zbora v
BiH ne priznavajo več skup-
nega poveljstva. Vojska musli-
mansko-hrvaške federacije BiH
zanje več ne obstaja, civilno
poveljstvo nad enotami HVO
pa je prevzel predsednik sa-
mooklicane hrvaške samoupra-
ve v BiH Marko Tokič.
Najdaljši sprehod
POSTAJA ALPHA, 11. mar-
ca - Ameriška astronavta Ja-
mes Voss in Susan Helms sta
opravila najdaljši vesoljski
sprehod doslej, med katerim
sta na mednarodno vesoljsko
postajo Alpha priključila več
naprav za priključitev italijan-
skega modula Leonardo s pe-
timi tonami opreme in zalog.
Njuna opravila izven postaje
so trajala osem ur in 56 minut;
pred tem je najdaljši vesoljski
sprehod trajal osem ur in 29
minut.
Prvi Jugoslovan V
Haagu
BEOGRAD, 12. marca - Nek-
danji župan Bosanskega Sam-
ca Blagoje Simič seje kot prvi
jugoslovanski državljan prosto-
voljno predal haaškemu sodiš-
ču za vojne zločine v nekdanji
Jugoslaviji. Simič, ki je obto-
žen, da je med vojno v BiH na-
črtoval in izvedel etnično čiš-
čenje Bosanskega Samca, je
prepričan v svojo nedolžnost.
Srbsko albansko
premirje
KONCUU/MERDARE, 12.
marca - Poveljniki albanskih
upornikov in predstavniki srb-
ske vlade so pod okriljem zve-
ze NATO podpisali sporazum
o začasni prekinitvi ognja na
jugu Srbije. Hkrati so Srbi z Na-
tom podpisali tudi sporazum
o vstopu jugoslovanske vojske
na del varnostnega območja na
jugu Srbije ob meji z Makedo-
nijo. Makedonska vojska je
prevzela nadzor na makedon-
sko-kosovski meji na območju
vasiTanuševci.
Karadordeviči
državljani ZRJ
LONDON, 12. marca - Ju-
goslovanski notranji minister
Zoran Živkovič je princu Alek-
sandru Karadordeviču v Lon-
donu izročil listine o vrnitvi ju-
goslovanskega državljanstva
njemu ter njegovi soprogi prin-
cesi Katarini in trem sinovom,
Filipu, Aleksandru in Petru.
4
VROČA TEMA
Pravica do zdravnika
Krajani Rimskih Toplic zahtevajo od Zdravstvenega doma Laško zdravnike, ki jih tudi tam ni
Težave z zdravniško oskr-
bo na območju laške občine
se vlečejo že vrsto let in dobi-
vajo vse večje razsežnosti.
Zdravstveni dom Laško je v
kratkem času ostal brez treh
oziroma štirih zdravnikov.
Odpoved zdravnice, ki je bi-
la pristojna za področje Rim-
skih Toplic, je še prilila olje
na ogenj.
Na skupnem sestanku v mi-
nulem tednu so predstavniki
Krajevne skupnosti, Društva in-
validov in Društva upokojen-
cev Rimske Toplice pristojnim
povedali, da tako ne gre več.
Zahtevali so takojšnjo rešitev
svojih težav in se pri tem skli-
cevali na pogodbo med Zavo-
dom za zdravstveno zavarova-
nje in laškim zdravstvenim do-
mom. V dopisu generalnega di-
rektorja Zavoda Franca Košir-
ja je bilo zapisano, da po po-
godbi za lansko leto za delova-
nje ambulante v Rimskih To-
plicah, ki sodi pod Zdravstve-
ni dom Laško, zavod zagotav-
lja finančna sredstva za dva
zdravnika, ki imata trenutno
opredeljenih 2.752 zavarova-
nih oseb.
O dveh stalnih zdravnikih se-
veda ni ne duha ne sluha, zato
je krajanom Rimskih Toplic za-
vrela kri. »Razumemo, da je
problem v kadrih, vendar pa
se to vleče že predolgo,« je po-
vedal predsednik sveta krajev-
ne skupnosti Drago Zupan.
»Očitno je potrebna drugačna
organizacija zdravstvenega do-
ma. Vendar pa to ni problem
nas, ki tukaj živimo. Zdravs-
tveni dom Laško ne izpolnjuje
pogodbe z zavarovalnico, to pa
potrjuje kaotična situacija v na-
ši ambulanti. Zdravniki opra-
vijo premalo delovnih ur gle-
de na število pacientov. Zahte-
vamo, da vsaj do junija orga-
nizirajo svoje delo tako, da se
bodo zmanjšale čakalne vrste
in da uvedejo nov delovni čas,«
je poudaril Zupan in dodal, da
bi s tem vsekakor zmanjšali ne-
jevoljo ljudi, tudi zdravstvenega
osebja, ki le stežka obvladuje
položaj.
Ob vsem tem pa je prišla na
plan še druga težava, na katero
so občasno že opozarjali posa-
mezniki, a brez uspeha. Gre za
naraščajočo prostorsko stisko
v ambulanti, ki je v sto let sta-
rem objektu, le-ta pa je za na-
meček še predmet denaciona-
lizacije. Današnja podoba pro-
storov je natanko takšna kot
pred dobrimi štiridesetimi le-
ti. »Ljudje so prisiljeni čakati
zunaj, pred nabito polno čakal-
nico, ki lahko sprejme le kak-
šnih trideset ljudi,« je vidno ne-
zadovoljen pripovedoval Zu-
pan. »Poleg tega se na našo
zdravstveno postajo navezuje
tudi Jurklošter, kjer zdravnik
dela ob petkih, del Sedraža in
Zidanega Mosta, pri tem pa ne
smemo pozabiti tudi obiskov
na domu.«
V Laškem nemočni
In kaj pravijo pristojni v
Zdravstvenem domu Laško, ki
so tudi deležni večine kritik?
Direktor ZD Jože Benedek, dr.
stom., meni, da si problem kra-
jani Rimskih Toplic tolmačijo
po svoje. Po njegovih besedah
naj bi se prve tegobe pričele
pred letom dni, ko je bilo v
zdravstvenem domu redno za-
poslenih osem zdravnikov. »Z
Zavodom za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije smo sklenili
pogodbo, ki pa se ni nanašala
posebej za Rimske Toplice in
posebej za Laško, ampak za
Zdravstveni dom Laško v celo-
ti,« je pojasnil Benedek. »Sre-
di leta so se začeli vrstiti prob-
lemi. Najprej je zaradi bolez-
ni prenehal z delom prvi zdrav-
nik, naslednja pa je odšla na
porodniški dopust zdravnica,
ki je delala v Rimskih Topli-
cah. Zdravnik, ki je delal tam
občasno, je moral nadaljevati
prekinjeno specializacijo. Ta-
ko smo bili kar naenkrat brez
treh zdravnikov,« je dejal. »Na-
daljevanje specializacije je bi-
lo nujno, saj smo ostali brez
zdravnika za medicino dela. Da
bi zagotovili neprekinjeno de-
lo še naprej, se je strokovni svet
odločil, da mora omenjeni
zdravnik dokončati specializa-
cijo. V pol leta smo tako izgu-
bili enega zdravnika za stalno,
dva pa začasno. Tako je sedaj v
Rimskih Toplicah v ambulanti
le en zdravnik, ki mora prak-
tično sam opraviti vse delo.«
Dr. Benedek pojasnil tudi si-
stem financiranja v zdravstvu,
ki naj bi si ga sklicatelji ome-
njenega sestanka napačno raz-
lagali. Del denarja naj bi se po
njegovem izplačeval glede na
število opredeljenih zavarova-
nih oseb oziroma po glavari-
ni, drugi del pa na osnovi tega,
koliko storitev opravi zdravnik.
»Če število opredeljenih zava-
rovancev v Rimskih Toplicah
primerjamo s številom oprede-
ljenih Laščanov, ugotovimo, da
je na dva zdravnika v Rimskih
Toplicah opredeljeno nekoli-
ko več ljudi kot v Laškem na
enega,« je poudaril. »Problem
je širok in ne zadeva le tega kra-
ja, ampak vso občino.«
Pomanjkanje zdravnikov so
skušali rešiti z objavljanjem
razpisov, vendar zaman. Vzro-
kov za to je več. »Vsak zdrav-
nik, ki danes konča fakulteto,
mora do leta 2007 opraviti spe-
cializacijo, kar mu nalaga Za-
kon o zdravstveni dejavnosti,
to pa predstavlja še dodatno bre-
me za zdravstvene domove. Po
zakonu naj bi bil namreč od-
slej prvi stik pacienta z zdrav-
nikom - specialistom. Pred le-
ti so bodoči zdravniki običaj-
no pred zaposlitvijo opravljali
petletno prakso v zdravstvenem
domu, kjer so se nekateri tudi
zaposlili.« Dveletno pripravniš-
tvo ali t.i. sekundariat pa se se-
daj, tako kot specializacija, ve-
činoma odvija v bolnišnicah,
kjer po besedah odgovornega
vodje Zdravstvene postaje Rim-
ske Toplice Marka Rateja, dr.
med., tudi zadržijo nove kadre.
Periferija
nezanimiva?
Po mnenju obeh sogovorni-
kov iz zdravstvenega doma naj
bi bila nezainteresiranost mla-
dih posledica napornega in zla-
sti odgovornega dela v osnov-
nem zdravstvu. »Zdravnik je za-
dolžen za celotno občino in mo-
ra biti vedno na razpolago,« je
povedal Benedek in dodal, da
postajajo ljudje vse bolj nestrpni
in zahtevni, zdravniki pa so se
začeli teh služb enostavno izo-
gibati. Pravi, da se je celo pi-
sno obrnil na iskalce tovrstne
zaposlitve pri Zavodu za zapo-
slovanje, a brez uspeha. Sicer
pa splošnih zdravnikov pri-
manjkuje povsod. Tudi v Ce-
lju, Slovenskih Konjicah, Žal-
cu, Šmarju in še kje. Benedek
in Ratej sta prepričana, da to
ni posledica nizkih osebnih do-
hodkov, saj višino le-teh dolo-
čajo poenotene kolektivne po-
godbe, temveč neustreznega,
stema izobraževanja - speoj
lizacije in organiziranosti
novnem zdravstvu.
Po njunem mnenju naj h\[
položaj bistveno težji v Laškem
kjer je 8300 opredeljenih zav
rovancev, kot v Rimskih Topj
cah. »Absurdno bi bilo, če]
Rimskim Toplicam dodelili en,
ga in pol zdravnika, za vse q^
le v občini pa bi skrbela dva j
pol zdravnika,« je dejal Ratej
In kako naprej? Pozivi in pro
nje na zbornici, ministrstvu j
v medijih očitno ne obrodji
sadov. »Ponudili smo karsei
ugodne pogoje, a če se nih(
ne odzove, ne moremo nič,«J
povzel Benedek, ki skuša S(
daj zaposliti zdravnika iz p(
dročja nekdanje Jugoslaviji
Največja težava so številne ai
ministrativne ovire, ki oteži
jejo možnosti zaposlitve tujce
Omenjeni zdravnik bo namre
moral najprej nostrificirati d
plomo, opraviti strokovni i;
pit, nato pa še pridobiti licei
co. Takih, ki bi se odločili i
tak korak, pa je, razumljivi
malo.
Križi in težave torej zaenkr;
še ostajajo, prav tako pa tu(
nezadovoljstvo ljudi, ki s
upravičeni do primerne zdrav;
tvene oskrbe. V Zdravstvenei
domu Laško pravijo, da jimi
tudi omogočajo, vendar po svi
jih močeh, ki pa so trenutn
precej okrnjene. Upajo, da bi
do čimprej našli nove sodela
ce, ki bi vsaj delno prevzeli br
nu' 7, njihovih hrbtov.
: .    BOJANA JANČI
Vse več bolnih in vse manj zdravnikov.
Šentjur prešteva mrtve
Ogorčenje krajanov v Vrbnem ter Novi vasi s Črnolico - Sodni spor med občino in prometnim ministrstvom?
Kraje najbližje okolice Šent-
jurja jezijo nezgrajeni ploč-
niki. Nič čudnega - ob magi-
stralni cesti v Vrbnem so v zad-
njih letih našteli med pešci že
devet smrtnih žrtev. Nekaj živ-
ljenj je ugasnilo tudi na re-
gionalki skozi Novo vas s Čr-
nolico. Težko pričakovanih
pločnikov letos kljub temu še
ne bo. Zapletlo se je celo med
ministrstvom in občino, mo-
goče je, da bo prišlo do sod-
nega spora.
Prvi pogovori o tamkajšnjih
pločnikih so bili pred dvema
desetletjema, od leta 1994 so
začeli v KS Šentjur-Okolica s
pridobivanjem tehnične doku-
mentacije, v letih 1998 in 1999
so pridobili vsa soglasja ter re-
cenziji obeh projektov. Prejš-
nji prometni minister mag. An-
ton Bergauer je med lansko ot-
voritvijo ceste na Prevorju de-
jal (isti dan so mu izročili zbra-
ne podpise tistih, ki želijo iz-
gradnjo pločnikov), da naj bi
prišlo do gradnje pločnika v
Vrbnem (v dolžini 1,7 kilome-
tra) leta 2001 ter pločnika No-
va vas-Črnolica (v dolžini 1,5
kilometra) leta 2002.
Iz KS Šentjur-Okolica so brž
zaprosili ministrstvo za pisno
potrditev izjave. V tem dopisu
so krajani omenili, da bodo v
primeru, če potrditve ne bo, iz-
vedli enourno protestno zapo-
ro magistralke skozi Vrbno, re-
gionalke skozi Novo vas-Črno-
lico ter šentjurske povezave do
avtoceste v Dramljah. Še več, v
primeru, da z opozorilno zapo-
ro ne bi uspeli, so omenili tudi
zaporo prej omenjenih cest za
nedoločen čas. Krajani tega od-
govora do danes niso prejeli, zato
so prometno ministrstvo zapro-
sili za dovoljenje za protestno
zaporo. Odgovora spet ni bilo,
je ogorčen Rudi Gajšek iz Vrb-
nega, podpredsednik KS Šent-
jur-Okolica, ki ima na skrbi grad-
njo pločnika.
Po volitvah je zasedel mini-
strski položaj nov minister Ja-
kob Presečnik, ki so ga s prob-
lematiko pisno seznanili 11. de-
cembra. Teden dni pozneje so
ministrstvo za promet znova
zaprosili za dovoljenje za za-
poro vseh prej omenjenih cest,
vendar odgovora doslej niso
prejeli. Potem so dobili 29. ja-
nuarja letos odgovor državne-
ga sekretarja Žarka Pregla, z
navedbo načina financiranja iz-
gradnje pločnikov. Ker gre v
šentjurskem primeru za pove-
čanje pretočnosti in varnosti
prometa po državni cesti sko-
zi naselja, zagotovi denar dr-
žava, je odgovoril Pregl. V tak-
šnem primeru je potrebno ure-,
diti sofinanciranje izgradnje
pločnika s posebno pogodbo
med ministrom in občino.
Kdo je komu
dolžan?
Vse lepo in prav, vendar so v
šentjurskem občinskem vods-
tvu prepričani, da so svoj del
finančnih obveznosti za grad-
njo teh pločnikov že izpolnili.
Gre za nerefundirani vložek v
gradnjo šentjurske mestne ob-
voznice. »Takrat je občinski iz-
vršni svet sklenil dve ločeni po-
godbi, eno med občino in mi-
nistrstvom ter drugo s cestnim
podjetjem. Nekatere obvezno-
sti posameznih podpisnic so ne-
koliko nejasne. Sicer pa je ob-
čina takrat plačala obresti kre-
dita, kar bi moralo storiti mi-
nistrstvo,« pravi šentjurski žu-
pan in poslanec Jurij Malovrh.
Gre za znesek v višini 65 mi-
lijonov tolarjev, kolikor so zna-
šale obresti. »Občina je obre-
sti plačala zato, ker ji je tako
svetovalo ministrstvo, bila je
tudi podpisnik za najetje kre-
dita,« dodaja Malovrh. Glavnico
je odplačalo ministrstvo in še
to z zamudo, zato naj bi prišlo
do visokih obresti. V občinski
stavbi pravijo, da so na ome-
njena dejstva opozorili oba pro-
metna ministra. »Če ne bo mi-
nistrstvo priznalo svojih obvez-
nosti, je rešitev na sodišču,«
omenja Malovrh.
V Direkciji RS za ceste so se-
veda prepričani v svoj prav: »Po
preučitvi dokumentacije smo
občini Šentjur že aprila 2000
odgovorili, da je direkcija iz-
vajalcu Cestnemu podjetju Celje
poravnala vse stroške najetja
kredita, vključno z glavnico in
obrestmi, ter da je zahtevek ob-
čine za povračilo dela glavni-
ce in obresti neutemeljen.« Kdo
se moti?
Kakorkoli že, pločnika v Vrb-
nem in Novi vasi-Črnolici sta
nujno potrebna, treba ju je zgra-
diti čimprej. Po policijskem po-
ročilu je bilo samo v Vrbnem
med leti 1994 in 2000 vsega
skupaj kar 13 smrtnih žrtev,
med njimi 9 pešcev ter veliko
hudo poškodovanih. Nič čud-
nega, saj je naštel mariborski
Cestno prometni inštitut v laJ
ski urni konici v Vrbnem p
eno vozilo na vsake tri sekui
de [v enem samem dnevu pf
Ije čez Vrbno 14 tisoč vozil).'
Novi vasi-Črnolici je pretok nt
koliko manjši, vendar je p«
membno, da je tam bistveni
več tovornega prometa. Gre z
tovornjake, ki so na poti me
avtocesto v Dramljah, Posai
jem ter Hrvaško.
Kljub nuji šentjurskih plot
nikov letos še ne bo. Kot so nai
pred dnevi povedali v Direkd
ji RS za ceste, naj bi prišlo i
gradnj e pločnikov v Vrbnem te
v Novi vasi-Črnolici leta 2001
odvisno od denarja v državne«
proračunu. Za Vrbno bo treb
v letošnjem letu izdelati p(
pravljen DI-IP (dokument idei
tifikacije investicijskega projel
ta), pridobiti pozitivno mnf
nje komisije za potrjevanje ii
vesticij, uskladiti sporazum
soinvestiranju ter izdelati i«
vesticijski program. Na kom
siji za potrjevanje investicij ni
mreč DI-IP za Vrbno, za razi
ko od Nove vasi-Črnolice, i
bil potrjen. Tudi za pločnik
Novi vasi-Črnolici bo treba d(
končno uskladiti sporazum
sofinanciranju ter izdelati ii
vesticijski program, pravijo
Direkciji RS za ceste.
Sicer pa bi lahko prebivi
cem KS Šentjur-Okolica md
da pomagalo tudi.dejstvo, ^
živita med njimi v isti vaŠl
skupnosti kar dva poslanca sl£
venskega parlamenta (polf
Malovrha iz Podgrada še M^i
ko Diaci iz Vrbnega). Ker v pr'
metnem ministrstvu skoraj n
koli niso odgovorili krajanoii
pa imata tudi možnost, da op'
zorita v Ljubljani še na kulti
ro komuniciranja.
BRANE JERANK'
Jakob Presečenik
Jurij Malovrh
TEMA TEDNA
5
Vroča kostna moka
Poskusno sežiganje živalskih odpadkov razburilo Savinjčane
odbor za varstvo narave pri Občini Nazarje
.glionec prejšnjega tedna poslal v javnost os-
protest, ker so v tovarni Glin Nazarje po-
jlcusno sežigali kostno moko in živalske maš-
^g\)e. Menili so, da se država skuša na polle-
jen način in preko savinjskih pljuč znebiti
^glike količine odpadkov. A se zdi, da je (spet)
'Aq le za slabo obveščanje javnosti.
Tovarna ivernih plošč, ki naj bi bila zaradi
zastarelosti in neustreznih čistilnih naprav de-
^^irni krivec za onesnaženost Nazarij, stoji sre-
urbanega naselja, zatp je zaskrbljenost ljudi
[oliko večja. Še posebej, ker so o nameri mini-
strstva za okolje in prostor spet izvedeli iz me-
jijev, namesto, da bi jih obvestili na primeren
jačin, jim pojasnili vse učinke sežiga in odgo-
vorili na vsa vprašanja. Omenjeni odbor v svo-
em sporočilu za javnost trdi, da se je med dvod-
jevnim poskusnim sežigom desetih ton kostne
jioke in 24 ton maščob v kraju pojavil smrad
fjvalskega izvora.
Zakaj sežiganje živalskiii
odpadkov
Slovenija je po odkritju okužbe govedi z BSE
[državah Evropske unije sprejela vrsto preven-
livnih ukrepov o ravnanju z živalskimi odpad-
la, zaradi česar se je v skladiš-
čih nabralo 2.100 ton v moko
predelanih živalskih beljako-
vin ter okoli 600 ton živalskih
naščob. Slednjo bi morali sež-
;ati v Avstriji, vendar so zara-
li zmanjšanja stroškov na mi-
istrstvu za okolje in prostor
klenili, da jih poskusijo sež-
^ti v domačih industrijskih pe-
eh in kurilnih napravah.
Rrve poskuse so opravili v ce-
nentarni Anhovo, kjer so sezi-
dali maščobe, kot drugi dve ku-
išči pa sta izbrani Termoelek-
larna Šoštanj, kjer naj bi po-
turili večji del kostne moke, in
Glin Nazarje, kjer naj bi upo-
rabili tako moko kot maščobe.
3be podjetji sta bili izbrani, ker
so kurilne naprave ustrezno ure-
jene in menda primerne za tak-
šen sežig. Ob tem bodo zagoto-
vili stalne meritve emisij.
Na ministrstvu zagotavljajo,
da so kostna moka in maščobe
tako termično obdelane, da ni-
majo za okolje nevarnih last-
nosti ali za zdravje ljudi ško-
dljivih učinkov, tudi če so bile
živali okužene.-Zato so primer-
no dodatno kurivo v sežigalni-
cah. Neposredno sežiganje (t.i.
kremiranje) klavničnih odpad-
kov se je namreč v državah
Evropske unije izkazalo za ne-
primerno, saj se zaradi nepo-
polnega izgorevanja ob tem v
zrak sproščajo veUke kohčine
snovi. Raziskave, ki so jih opra-
vili slovenski strokovnjaki, pa
so pokazale, da pri zgoraj na-
vedenem kurjenju kostne mo-
ke in maščob v industrijskih pe-
čeh ne prihaja do onesnaževa-
nja zraka, še več, onesnaževa-
nje je celo manjše kot pri kur-
jenju samo s premogom ali ma-
zutom, poleg tega pa je ener-
getska vrednost kostne moke
približno dvakrat večja od ve-
lenjskega lignita.
Nezaupanje
prebivalcev
Kljub temu pa prebivalci na-
mere ministrstva sprejemajo
izrazito nezaupljivo. V Nazar-
jah imajo dolgoletne slabe iz-
kušnje z onesnaževalci zraka,
zato zahtevajo od pristojnih, da
pred sežigom izvedejo meritve
imisij lesnega prahu v letošnjem
letu. Podatki o meritvah emisij
snovi v zraku v času poskusne-
ga sežiganja morajo biti doseg-
ljivi vsem občanom. Ne glede
na rezultate pa so v odboru, ki
ga vodi Marija Sodja Kladnik,
prepričani, da je kurišče v to-
varni ivernih plošč neprimerno
za sežiganje živalskih ostankov.
Nazarski župan Ivan Purnat
pravi, da je bil z namero mi-
nistrstva seznanjen dva dni pred
poskusnim sežiganjem, ko mu
je faksirano odločbo prinesel
na mizo sam direktor Glina
mag. Ivan Glušič. Največ, kar
je lahko naredil, je, da je ob-
vestil pristojno inšpektorico
Amalijo Travnar, ki je poleg Za-
voda za zdravstveno varstvo iz
Maribora nadzirala sežiganje
živalskih odpadkov. Država
očitno zopet ni obvestila lokal-
nih skupnosti in prebivalcev kot
je bilo napovedano, je pa, ta-
ko zatrjuje direktor Glušič, žu-
pana obvestil o nameri tri ted-
ne pred poskusnim sežiganjem.
Pocenitev kurjave
Glušič dodaja, da so njihove
kurilne naprave ustrezno ure-
jene za doziranje sipkega ma-
teriala z velikostjo delcev, kot
jih ima kostna moka. Ekonom-
ska ocena je, da bi s sežiganjem
kostne moke in maščob poce-
nili letno kurjavo za 20 odstot-
kov, to pa za podjetje ni zane-
marljiv strošek. »Odločba je bi-
la izdana na mojo pobudo, po-
skusni sežig pa so nadzorovali
strokovnjaki ZZV Maribor,« po-
jasnjuje Glušič in dodaja, da
so merjenja podobna kot v za-
žigalnicah, saj. sta kostna mo-'
ka in živalske maščobe na spi-
sku živil in ne odpadkov.
Težave z obveščanjem javno-
sti so imeli tudi v primeru TE
Šoštanj, saj je direktor Jaro-
slav Vrtačnik prejšnji teden
povedal, da je za nameravan
poskusni sežig izvedel iz časo-
pisov. »Čeprav meritve pri nas,
kjer so jih že opravih, in tudi v
tujini, kjer take ostanke že dalj
časa uporabljajo kot gorivo, ka-
žejo, da pri sežigu ne nastajajo
škodljive emisije, se mi za kaj
takega ne bomo odločili sami.
Obvezno bomo k temu priteg-
nili občino in občane,« zago-
tavlja direktor TEŠ. Čeprav so
vreče s kostno moko menda že
v TEŠ, pa še niso začeli s seži-
ganjem, dokler se o njem ne
izreče tudi Občinski svet obči-
ne Šoštanj, ki se bo sestal pri-
hodnji ponedeljek. Ob tem so
se oglasili tudi v Velenju, saj
menijo, da bi za mnenje mo-
rali povprašati tudi njih.
Očitno se je državna uprava
znova opekla na lastnem pod-
cenjevanju lokalnih skupnosti
in slabih odnosih z javnostmi.
Zato se bo sedaj morala lotiti
pihanja v vročo (kostno) juho,
ki si jo je sama zakuhala.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
EDI MAVRIC
Poskusni sežig kostne moke v Glinu Nazarje je razburil ljudi.
^ TEŠ bodo pred sežigom moke počakali na soglasje občine
Šoštanj. (Foto: Gregor Katic)
Rezultati strokovnili analiz
Ministrstvo za okolje in prostor je pred se-
žiganjem kostne moke in živalskih maščob
opravilo vrsto analiz. Tako so v sežigalnici to-
varne Lek v Lendavi decembra lani sežgali tri
tone kostne moke. V odpadnih plinih merilne
naprave niso zaznale škodljivih sestavin, ki bi
ne bile v skladu s predpisi Evropske unije o
emisijah nevarnih snovi v zrak.
Konec januarja so v Salonitu Anhovo začeli s
sežiganjem stotih ton maščob, ki so jo upora-
bili kot nadomestno gorivo za mazut. Maščobe
pri zgorevanju povzročajo veliko manj nevar-
nih snovi (ko so npr. žveplo, PCB, težke kovine
in aromatske spojine), analiza Inštituta za varstvo
okolja pri zdravstvenem zavodu Maribor pa je
pokazala, da je emisija snovi med sežigom »v
skladu z veljavnimi predpisi«.
V velenjskem inštitutu Erico so v laborato-:
rijskih pogojih sežigali kostno moko in n ni.
dili primerjavo s sežigom lignita. Čeprav ni'
šlo za enake pogoje kot v kuriščih termoelek-
trarne, pa je primerjava pokazala, da pri i/lo-
čenih plinih ni bistvenih razlik, v samem lig-
nitu pa je veliko več kovin, pri nekaterih je
razlika tudi do desetkratna. Prav tako so ugo-
tovili, da pepel kostne moke ustreza vsem na-
ravovarstvenim predpisom. Zanimiv je tudi
podatek, da je bila kurilna vrednost moke v
primerjavi z lignitom v povprečju kar dvakrat
višja. Vendar v Ericu trdijo, da ostanki žival-'
skega izvora niso konkurenca velenjskemu pre-
mogovniku, saj je vseh tovrstnih ostankov prif
nas po energetski vrednosti za manj premoga,
kot ga v Velenju nakopljejo v dveh dneh.
PO DRŽAVI
Našli
pogrešanega
Slovenca
UUBLJANA, 8. marca -
Slovenskega državljana, 50-
letnega Antona Tomažiča,
so po osmih dneh iskanja
na karibskem otoku Nevis
našli živega in brez težjih
poškodb. Tomažiča so našli
na vzpetinah hriba Nevis in
ga odpeljali na pregled v bol-
nišnico. Menda se je »do-
bro počutil in se je smejal«,
po telesu pa je imel samo
nekaj odrgnin in modric.
Pogrešan so ga od 28. le-
bruarja.
Masovno sojenje
KOPER, 9. marca - Na
koprskem okrožnem sodiš-
ču se je začelo sojenje naj-
večji skupini ljudi v sodobni
zgodovini Slovenije. Na za-
tožni klopi je namreč kar
18 obtoženih kaznivega de-
janja prepovedane trgovine
z mamili.
Sto dni vlade f
LJUBLJANA, 10. marca
- Izteklo se je t.i. sto dni nu-
ru oziroma sto dni, odkar
je vodenje vlade ponovno,
že četrtič, prevzel Janez Dr-
novšek s svojo ekipo. Opo-
zicija po sicer nenapisanem
pravilu vladi nameni sto dni
miru, zatem pa jo lahko|
začne opozarjati in krcati
v javnosti zaradi neiziml
njevanja obljub. NajveC so
je vlada doslej ukvarjala s|
pripravo letošnjega proia-
čuna, s katerim je zaradi lan-
skoletnih parlamenta) ni h
volitev krepko zamuj.ila.
Predsednika opozicijskih
SDS in NSi, Janez Janša in
Andrej Bajuk, ugotavljata,
da se delo vlade oddaljuje
tako od njenih predvolilnihl
obljub kot tudi od koahcii-
ske pogodb, obenem pa n i
povedujeta, da bo koaliu-
ja Slovenija v prihodnje si-
stematično opozarjala lav-
nost in vlado na neuresni-
čevanje danih obljub.
Sporen spomeniki
LJUBLJANA, 12. marca
- Obeležje v spomin demon-
stracije žensk leta 1943, ki
je včasih stalo pred Ijublian-
sko stolnico, je povzročilo
odločno reakcijo cerkv(Miih
krogov, ki nasprotuje jhj-
novni postavitvi »sramotil-
nega stebra in spomenika:
laži«, kot njeni predstavni-
ki imenujejo obeležje. Proti
takšnemu nastopu cerkve
pa je protestiral Mladi fo-
rum Združene liste.
Zaslišali RogIja j
UUBUANA, 12. marca
- Policisti so v ponedeljek
na letališču Brnik odvzeli
prostost samooklicanemu
svetovnemu računalniške-
mu prvaku Matjažu Roglju,
ki je pripotoval z redno le-
talsko linijo iz Frankfurta
na letališče Brnik. Po pri-
jetju so ga zaradi suma kaz-
nivega dejanja goljufije pre-
dali ljubljanskim krimina-
listom, ki so ga zvečer iz-
pustih na prostost.
6
GOSPODARSTVO
Za delitev
ne bo ostalo
veliko
Čeprav so v Konusu hol-
dingu že pred poldrugim le-
tom naznanili, da so svo-
jo vlogo nosilca prenove
nekdanjega konjiškega gi-
ganta zaključili, so v druž-
bi šele pred kratkim uved-
li stečaj. Predlagal ga je
lastnik - Slovenska razvoj-
na družba.
V holdingu je po privati-
zaciji ostalo le še malo pre-
moženja, ki pa ga v večjem
delu zaradi denacionaliza-
cijskih postopkov ni mogo-
če prodati. Stečajni upravi-
telj Branko Dordevič, ki se
je zaradi obsežnosti projek-
ta odločil za timsko vode-
nje postopka, je povedal, da
bodo najprej vse nepremič-
nine popisali, potem pa ti-
ste, ki so pod denacionali-
zacijo, v skladu z zakono-
dajo izločili Slovenski raz-
vojni družbi. Premoženje, ki
je v stoodstotni lasti Konu-
sa, pa bodo poskušali pro-
dati na javni dražbi. Gre za
nekaj nepremičnin v Sloven-
skih Konjicah in Ločah, za
Usnjarno v Ljutomeru, ki je
konec minulega leta prav ta-
ko šla v stečaj, ter za počit-
niške hišice v Umagu in na
Rogli.
Rok za prijavo terjatev je
23. april, prvi narok pa bo
16. maja. Kot je povedal ste-
čajni upravitelj, je največji
upnik Slovenska- razvoja
družba, ki ima za 595 mili-
jonov tolarjev terjatev, za ne-
kaj več kot 500 milijonov
tolarjev pa se je nabralo tu-
di terjatev delavcev. Gre za
neizplačane plače in za vlo-
žene lastninske certifikate,
za katere so delavci konec
leta 1998 dobili lastninske
nakaznice. JI
Era osvaja Makedonijo
Velenjska trgovska družba kupila večinski delež največjega makedonskega sejemskega podjetja - V nekaj letih
za 8 miliiard tolariev naložb
v velenjski Eri so v začet-
ku tedna potrdili, da so od ma-
kedonske agencije za priva-
tizacijo in malih delničarjev
kupili delnice družbe Skop-
ski saem in postali njen ve-
činski lastnik. Tako so se kon-
čala ugibanja o tem, kdo je
skrivnostni kupec enega naj-
večjih in tudi najbolj dobič-
konosnih makedonskih pod-
jetij, za katerega so se zani-
mali tudi v ljubljanskem BTC.
Ker nam, žal, do zaključka
redakcije ni uspelo izvedeti no-
benih ostalih podrobnosti o na-
kupu, saj vodstvo Ere do vče-
rajšnje novinarske konference
ni hotelo dajati informacij o
tem, kolikšna je bila cena, iz
katerih sredstev so poplačali
kupnino in kakšen je natanč-
nejši lastniški delež, ki so ga
pridobili v skopski sejemski
družbi, lahko zapišemo le to,
da je bil 48,6-odstotni sveženj
delnic, ki je bil v lasti države,
prodan za 5,8 milijona mark.
V Eri pravijo, da so se za na-
ložbo odločili v skladu s stra-
tegijo širitve Skupine Era na ob-
močje držav bivše Jugoslavije,
kjer so sicer dejavni že nekaj
časa. V hrvaškem Samoboru
imajo svojo družbo in prodaj-
ni center s 5.000 kvadratnimi
metri, v Pločah prodajni cen-
ter in v Vojvodini podjetje.
S Skopskim saemom imajo
zelo ambiciozne načrte, saj na-
meravajo iz njega narediti po-
slovno, trgovsko in tranzitno
središče Makedonije in tudi
vseh sosednjih držav. Prepriča-
ni so, da bo podjetje stičišče in
promotor makedonskih in
evropskih povezav, v okviru ka-
terih se bo poleg razstav in sej-
mov odvijala še trgovinska de-
javnost, in da bo generator pre-
strukturiranja makedonskega
gospodarstva. Prav to in tudi
načrti, da v nekaj letih vložijo
v podjetje blizu 8 milijard to-
larjev, naj bi privabilo še dru-
ge strateške partnerje, tako da
bi Skopski saem postal uspe-
šen mednarodni poslovni si-
stem. Era se je že uveljavila v
mednarodnih tokovih, saj se je
že pred leti povezala s podjetji
v Španiji, Avstriji, haliji, Nem-
čiji, Veliki Britaniji, Franciji,
na Poljskem, Danskem, Nizo-
zemskem in na Češkem. Vse do-
sedanje izkušnje in poznanstva
s strateškimi partnerji, doba-
vitelji in proizvajalci bo izko-
ristila za vključitev Skopskega
sama v globalno gospodarstvo.
Sejem, ki je največje podjet-
je za sejemske in druge prire-
ditve v Makedoniji, ima šest raz-
stavnih dvoran, nekaj skladišč
ter za šest tisoč kvadratnih me-
trov pisarniških prostorov. Vseh
površin, od katerih jih je kar
nekaj praznih, je okrog 200 ti-
soč kvadratnih metrov.
■■■■■■■ JANJA INTIHAR
Skupina Era, ki jo poleg ve-
lenjske Ere sestavlja še osem
slovenskih trgovskih podje-
tij, ima 1.800 zaposlenih in
130 prodajaln. Njihov lanski
promet je znašal blizu 50 mi-
lijard tolarjev. Era je vklju-
čena tudi v holding Suma
2000, ki z več kot 150 mili-
jardami letne realizacije pred-
stavlja drugi najpomembnejši
trgovski steber v Sloveniji.
Domotechnica
brez Gorenja
Gorenje in tudi vsi ostali ve-
liki evropski proizvajalci gos-
podinjskih aparatov letos niso
sodelovali na sejmu Domo-
technica v Kblnu. Sejem je po-
tekal od 7. do 9. marca in je
doslej veljal za največje in
najpomembnejše srečanje
proizvajalcev bele tehnike v
svetu.
Kot je povedal član uprave Go-
renja Franjo Bobinac, so se za
bojkot Domotechnice, ki je po-
tekal vsako drugo leto, odločili
v Evropskem združenju proi-
zvajalcev bele tehnike. V zdru-
ženju je deset največjih proizva-
jalcev v Evropi, Gorenje pa v
njem neposredno sodeluje šele
zadnje leto in je edini član iz-
ven Evropske unije. Združenje
je že pred dvema letoma opo-
zorilo, da je treba Domotech-
nico posodobiti in jo odpreti za
obiskovalce, zahtevali so tudi
ureditev infrastrukture, vendar
mu organizatorji sejma niso ho-
teli prisluhniti. Zato so se, po-
jasnjuje Bobinac, člani združe-
nja odločili za organizacijo svo-
jega sejma. Prvič ga bodo pri-
pravili 27. februarja prihodnje
leto v Berlinu. Hometech, kot
se bo imenoval nov največji sve-
tovni sejem gospodinjskih apa-
ratov, bo dva odprt tudi za širšo
javnost, prinesel pa bo nekaj vse-
binskih novosti. Med drugim se
bodo na njem predstavljali tu-
di proizvajalci kuhinjskega po-
hištva. Tako kot doslej Domo-
technica, bo tudi Hometech po-
tekal vsaki dve leti in se bo selil
po pomembnejših evropskih me-
stih. JI
Comet letos preko
sedem milijard
v zreškem Cometu so tudi
v preteklem letu poslovali us-
pešno, saj so izpolnili veči-
no zastavljenih ciljev. Čiste
prihodke od prodaje, ki so
znašali nekaj več kot 6,3 mi-
lijarde tolarjev, so v primer-
javi z letom 1999 povečali za
19 odstotkov, za naložbe pa
so porabili 511 milijonov to-
larjev.
Zaradi rasti cen nekaterih
strateških surovin in materia-
lov ter višjih stroškov dela in
financiranja je bil čisti dobi-
ček nekoliko nižji od načrto-
vanega. Znaša 340,5 milijona
tolarjev, kar je za 9,4 odstotka
več kot v predhodnem letu. Do-
nos prodaje je bil 5,4-odstoten,
donos sredstev 5-odstoten, do-
nosnost kapitala pa je bila niž-
ja kot v letu 1999, saj je znaša-
la 8,2 odstotka. Dodana vred-
nost na zaposlenega se je prib-
ližala 37.000 markam. Za 'le-
tos napovedujejo v Cometu 10-
odstotno rast prihodkov, kar
naj bi dosegli z osvajanjem no-
vih trgov in z uvajanjem novih
izdelkov. Ker pričakujejo, da
se bodo cene surovin dvigale
še do sredine leta, so pripravi-
li vrsto ukrepov, s katerimi že-
lijo omiliti negativni vpliv po-
dražitev. Med njimi je tudi dvig
prodajnih cen.
Na zadnji dan preteklega le-
ta je bila knjigovodska vrednost
Cometove delnice 2.452 tolar-
jev, tržna pa le 1.486 tolarjev.
V Cometu pravijo, da je pod-
cenjenost njihove delnice mor-
da tudi posledica načrtnih ak-
tivnosti zainteresiranih vlaga-
teljev. JI
Pivovarna Tara se je
izognila stečaju
Večina upnikov Pivovarne
Tara, ki je od lanskega no-
vembra v prisilni poravnavi,
je sprejela načrt finančne reor-
ganizacije podjetja, kar po-
m.eni, da bodo v petih letih do-
bili povrnjeno petino svojih
terjatev.
Največji upnik Tare, ki po-
sluje v prostorih nekdanje Šta-
jerske pivovarne v Mariboru in
je last Celjana Hermana Mal-
gaja, je država. Podjetje ji na
račun carinskih zahtevkov iz
preteklosti dolguje 440 mili-
jonov tolarjev, oziroma glede
na 80-odstotni odpis terjatev
»le« še 88 milijonov tolarjev.
Za razliko od ostalih upnikov
bo treba ta dolg poplačati v
enem letu.
Vseh terjatev, ki jih je mari-
borskemu okrožnemu sodišču
poleg države prijavilo še 97 pod-
jetij, je bilo za 800 milijonov
tolarjev, največji upniki pa so
še Leske tovarne, Telekom, Er-
tex Žalec, Kemoplast, Nigrad
Maribor in Cetis Celje. Med več-
jimi upniki sta še Abanka in
Nova Ljubljanska banka, ki sta
Taro podprla pri nakupu Šta-
jerske pivovarne, vendar gre pri
tem za hipotekarne upnike.
Kot je povedala prisilna upra-
vitelj ica mag. Irena Lesjak, na-
laga načrt finančne organiza-
cije, ki so ga člani upniškega
odbora pozitivno ocenili šele
v drugem poskusu. Pivovarni
Tara zelo velike obveznosti.
Podjetju jih bo uspelo porav-
nati le ob zelo aktivnem delo-
vanju, saj bo moralo v nasled-
njih petih letih krepko pove-
čati rast prodaje in agresivno
nastopiti na trgu.
JI
Najboljši inovatorji in
gospodarstveniki
s slovesno podelitvijo priz-
nanj in diplom najboljšim
inovatorjem ter priznanj za
izjemne gospodarske in pod-
jetniške dosežke je v torek Sa-
vinjsko-šaleška območna
zbornica Velenje proslavila
150-letnico Gospodarske
zbornice Slovenije. Poleg di-
rektorjev številnih podjetij in
županov, sta je proslave ude-
ležil tudi podpredsednik zbor-
nice Samo Hribar-Milič.
Komisija za ocenjevanje ino-
vacij, ki jo vodi Dragica Cam-
loh, se letos odločila za šest zla-
tih, pet srebrnih in pet brop4r
stih priznanj, podelila pa je tudi
pet diplom in dve posebni priz-
nanji, ki sta ga prejela Kuhinj-
ski center Gorenje in Evgen
Treven, restavrator starih stolp-
nih ur. Evgen Treven je tudi do-
bitnik zlatega priznanja ki si
ga je prislužil za posebno kon-
strukcijo ohišja kamere za opa-
zovanje težko dostopnih mest.
Sicer pa je med »zlatimi« ino-
vatorji kar tri priznanja dobil
Janez Špeh s sodelavci iz Go-
renja Indop. Med dobitniki zla-
tih priznanj sta še skupini av-
torjev iz podjetja BSH in iz Go-
renja.     , ,
Po enoletnem premoru je ve-
lenjska gospodarska zbornica
podelila letos tudi priznanja za
dosežke v gospodarstvu. Pri iz-
biri je upoštevala kriterije, ki
veljajo pri podeljevanju nagrad
Gospodarske zbornice Slove-
nije za izjemne podjetniške in
gospodarske dosežke trajnejše-
ga pomena. V kategoriji sred-
njih in velikih podjetij je priz-
nanje dobila direktorica velenj-
skega Ecotecha Zofija Mazej
Kukovič, v kategoriji malih
podjetij pa Mirko Cigale, di-
rektor podjetja Kovinska galan-
terija Cigale iz Nazarij.    . JI
BAROMETEg
SRD prodaja
Rogaško
Slovenska razvojna družJ
ba je objavila razpis za proJ
dajo ostanka družbe Zdra-
vilišča Rogaška. Gre za 57-^
odstotni lastniški delež ozi-
roma za paket 571.898 na-
vadnih imenskih delnic.
Razpis je že tretji po vrsti,
pozornost pa zbuja pred-
vsem zaradi tega, ker mo-
rajo ponudniki kot jams-
tvo, da mislijo resno, pri-
ložiti k ponudbi 15 milijo-
nov tolarjev. Ker so are obi-
čajno 10-odstotne, bi to po-
menilo, da država svoje pre-
moženje v Rogaški Slatini,
za katerega imiogi menijo,
da ni vredno več kot 10 mi-
lijonov tolarjev, ocenjuje
kar na 150 milijonov tolar-
jev. Za nakup delnic so se
še pred razpisom zanimale
Terme Rogaška, Kolinska in
Rogaška Crystal skupaj z
družbo Zdravstvo, ki je ve-
činski lasti blejskega Diag-
nostičnega centra.
Gorenje praznuje
v petek, 16. marca, bo-
do v Gorenju s priložnost-
no prireditvijo ob vhodu v
tovarniški kompleks posta-
vili skulpturo kiparjev Sto-
jana Batiča in Matjaža Po-
čivalška, s katero so že lani
želeli trajno obeležiti 50-
letnico podjetja, pa so po-
tem zaradi požara v Galva-
rii morali načrte spremeni-
ti. Uradna otvoritev nove
Galvane in tudi nove tovar-
ne hladilno zamrzovalne
tehnike, ki je ena največji
naložb Gorenja v zadnjih
desetih letih, bo 23. mar-
ca, udeležil pa je bo tudi
predsednik Milan Kučan. Še
prej, 20. marca, bo Gore-
nje prejelo certifikat za si-
stem ravnanja z okoljem
ISO 14001. Certifikata bo-
sta dobih tudi Gorenjevi
hčerinski družbi Orodjarna
in Indop, podeUl pa jih bo
minister za okolje Janez
Kopač.
Alposlani
uspešen
šentjursko podjetje Alpos
je lani ustvarilo s prodajo
10,5 milijarde tolarjev či-
stih prihodkov, kar je 2,5
milijarde tolarjev več kot v
letu 1999. Dobiček se je v
primerjavi s predhodnim
obdobjem povečal za tret-
jino in znaša 95,9 milijona
tolarjev. V Alposu, ki večji
del izdelkov prodajo na tr-
gih Evropske unije in sred-
- njeevropskih državah, na-
povedujejo 20-odstotno rast
prihodkov tudi za letos, za
naložbe pa bodo namenili
600 milijonov tolarjev.
Ekonomisti O
mesu
Društvo ekonomistov Ce-
lje bo 20. marca pripravil
okroglo mizo o aktualnih
problemih mesno-predelo-
valne industrije. Uvodoma
bo o tej temi govoril direk-
tor Jurmesa Rado Tržan.
JI
Vas zanima
zakaj?
Preberite na strani 311
GOSPODARSTVO
7
Prvi doma in pri sosedili
Semenarna Ljubljana utrjuje tržni položaj in izboljšuje poslovanje - Veliko zanimanje tujcev za kapitalske deleže - Še vedno cenjeni na jugoslovanskih trgih
IVlinister za kmetijstvo
p^aiici But in direktor Seme-
ijgrne Ljubljana Anton Pra-
j^ikar sta konec minulega
(gdna v Celju uradno odprla
^^ni center Kalia, ki ga je naša
največja semenarska hiša v
fgkordnih petih mesecih zgra-
dila ob Kidričevi ulici. Nalož-
[,a je veljala 360 milijonov to-
larjev, v centru pa naj bi na
leto ustvarili okrog 400 mili-
jonov tolarjev prihodka.
Semenarna je od leta 1994
(Jo danes zgradila po Sloveniji
že enajst večjih ali manjših vrt-
nih centrov, celjski pa velja za
trenutno največjega. Postavitev
mreže vrtnih centrov v vseh več-
jih regijskih središčih je eden
najbolj pomembnih projektov
Semenarne na domačem trgu,
končni cilj pa je povečahje rea-
lizacije v maloprodaji za 40 od-
stotkov. »Želimo ostati vodil-
ni ponudnik kakovostnega bla-
ga in storitev za polje in vrt ter
glavni oskrbovalec kmetijstva
s semeni, prvi pa želimo biti
tudi s posebej razpoznavno
mrežo vrtnih centrov Kalia,«
poudarja Anton Prašnikar.
Lani je Semenarno s 460 mi-
lijoni tolarjev dokapitaliziral
italijanski strateški partner Cec-
cafo Sementi Group, ki ima se-
laj v lasti 24 odstotkov kapita-
a podjetja. Povsem mogoče je,
pravi Prašnikar, da se bo v pri-
hodnje število tujcev še pove-
čalo. Že sedaj se namreč za ka-
pitalske deleže zanima kar ne-
kaj sorodnih podjetij oziroma
Semenarninih dobaviteljev,
med katerimi še posebej izsto-
pa eden od nizozemskih part-
nerjev. »Semenarske hiše dru-
god po svetu so večinoma spe-
cializirane, mi pa smo ohrani-
li univerzalno ponudbo in prav
vtem vidijo tujci veliko pred-
nost,« ugotavlja direktor Seme-
narne. Vstop tujih družb v pod-
jetje otežuje dejstvo, da delni-
ce Semenarne še niso v borzni
kotaciji. Anton Prašnikar na-
poveduje, da se bo to zgodilo
šele čez pet let.
S tujim kapitalom je Seme-
narna utrdila svoj tržni polo-
žaj, ki se je začel majati leta
1993, ko so zaradi denaciona-
lizacije izgubih več kot polo-
vico nepremičnin, pred tem pa
jih je krepko prizadela še iz-
guba jugoslovanskega trga. Te-
žave so imeli tudi zaradi pla-
čilne nesposobnosti in neustrez-
ne kapitalske strukture. S sve-
žim denarjem so pokrili neka-
tere obveznosti in zaustavili ne-
gativne trende, tako da zdaj že
poslujejo z dobičkom. »Tujci
se obnašajo povsem drugače
kot domači institucionalni last-
niki, ki so jim pomembni pred-
vsem dobiček in dividende,«
meni Prašnikar. Njihova raz-
mišljanja in delovanje so na-
ravnani veliko bolj razvojno,
njihovi poslovni izzivi pa so več-
ji kot bi si jih Semenarna po-
stavila sama. Zato si od itali-
janskih lastnikov obetajo veli-
ko. Poleg krepitve lastne bla-
govne znamke doma in veča-
nja obsega poslovanja se želi-
jo še bolj uveljaviti tudi na tu-
jih trgih. Na prvo mesto postav-
ljajo jugoslovanske trge, nato
države Cefte in Evropske uni-
je. Partnerstvo z Italijani bodo
skušali izkoristiti tudi izven
Evrope, zlasti tam, kjer ima
Ceccato Sementi Group pove-
zana podjetja. Argentinski trg,
na primer, je zaradi zamika let-
nih časov zanimiv tudi za pri-
delavo semen.
Blagovna znamka Semenar-
ne je na jugoslovanskih trgih
še vedno znana in cenjena, pravi
Prašnikar. Prav v tem je njiho-
va prednost pred tujci. Tržni
položaj so si za sedaj najbolj
utrdili na Hrvaškem, kjer ima-
jo tudi hčerinsko podjetje z več
kot milijardo tolarjev letne rea-
lizacije, prodajo pa povečuje-
jo tudi v Bosni in Hercegovini,
Črni gori, Mekedoniji in na Ko-
sovu. Letos so prve posle skle-
nili v Srbiji. Tako kot doma na-
meravajo vrtne centre graditi
tudi v tujini. Prvega bodo že
prihodnje leto odprli v Zagre-
bu, sledili pa mu bodo še dru-
gi v ostalih večjih mestih na ob-
močju bivše Jugoslavije.
V novem petletnem strateš-
kem načrtu so si v Semenarni
zastavili povečanje prometa za
več kot dve milijardi tolarjev,
kar naj bi dosegli predvsem s
širitvijo mreže vrtnih centrov in
z dvainpolkrat večjim izvozom
lastnih semenskih blagovnih
znamk. »Lastnikom družbe smo
se zavezali, da bomo v nasled-
njih letih donos na kapital, ki
znaša sedaj od 2 do 3 odstotke,
povečali na 8 odstotkov. Glede
na to, da imamo dolgoročno stra-
tegijo, donosne lastne izdelke,
dokaj stabilen in obvladljiv do-
mači trg, velike izvozne mož-
nosd ter sposobne in ambiciozne
ljudi, nam bo to tudi uspelo,«
je prepričan Anton Prašnikar.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Anton Prašnikar
Celjski vrtni center Kalia v Celja, v katerem je zaposlenih dvanajst ljudi, ima 4.500 kvadrat-
nih metrov površin, od tega je preko 2.000 kvadratnih metrov prodajnega prostora. Izbira je
bogata in raznolika, saj so v objektu poleg osrednje prodajalne s klasično ponudbo Semenar-
ne še cvetličarna, kmetijska apoteka z zaščitnimi sredstvi, rastlinjak ter zasipnica z okrasni-
mi in sadnimi sadikami.
Letos denar za servise
Avto Celje je lani povečal prihodke in dobiček - Najboljši prodajalec tovornjakov
Iveco v Sloveniji
Medtem ko je prodaja no-
vih avtomobilov v Sloveniji
lani padla kar za petino, so v
Avtu Celje v primerjavi z le-
^om 1999 prodali tri odstotke
Več novih vozil, prodaja rab-
ljenih pa se je povečala celo
2a 30 odstotkov. S tem so ta-
1^0 v fizičnem kot finančnem
^mislu krepko presegli vse na-
črte in še bolj okrepili svoj trž-
ili delež.
^IMMMMMMMMMMMMM
»Primerjava preteklega leta
^predlanskim sicer ni povsem
^^alna, saj se je zlasti v prvi po-
lovici leta 1999 prodaja avto-
''^obilov nenormalno povišala
zaradi pričakovanja davka na
podano vrednost, vendar podat-
o rasti prodaje kažejo, da
krepko presegamo slovensko
povprečje,« pojasnjuje predsed-
nik uprave Avta Celje Anton
Guzej, ki je z lanskim poslo-
vanjem zelo zadovoljen. Druž-
ba je ustvarila 4,4 milijarde to-
larjev prihodkov, kar je 20 od-
stotkov več kot predlani, čisti
dobiček pa je večji za skoraj
40 odstotkov in znaša 64,5 mi-
lijona tolarjev. »Med blagovni-
mi znamkami, ki jih zastopa
naše podjetje, je nekaj takšnih,
ki gredo zelo dobro v proda-
jo,« pojasnjuje Guzej. To velja
zlasti za avtomobile Peugeot in
tovornjake Iveco, pri katerih se
v Avtu Celje lahko celo pohva-
lijo, da je proizvajalec enega
od njihovih trgovcev proglasil
za najboljšega v Sloveniji.
Anton Guzej meni, da so k
dobrim poslovnim rezultatom
pripomogle lani tudi 400 mi-
lijonov tolarjev vredne nalož-
be, na račun katerih se je amor-
tizacija podjetja povečala za 30
milijonov tolarjev. V Velenju
so zgradili.nov prodajni salon,
ob Ipavčevi ulici v Celju pa nov
prodajno-servisnega salona za
vozila Peugeot in prizidek k
prodajnemu servisu za tovor-
njake Iveco. Na Ravnah so ku-
pili zgradbo bivšega Avtomo-
torja in v njej prav tako uredili
prodajno-razstavni salon Peu-
geot.
V Avtu Celje, ki je še vedno v
večinski lasti velenjskega Afi-
ninga in njegovih povezanih
družb, letos ne pričakujejo bis-
tvenega povečanja prihodkov.
»Avtomobilov ni več enostavno
prodajati, še zlasti na Celjskem
ne, saj se zaradi nizke kupne mo-
či ljudje raje odločajo za manj-
ša in cenejša vozila,« pravi Gu-
zej. Podjetje bo za naložbe na-
menilo 300 milijonov tolarjev,
od tega bodo največ denarja po-
rabili za posodobitev in razši-
ritev servisov, saj so prepriča-
ni, da je njihova konkurenčna
prednost prav v kakovostnem
servisnem omrežju.
JANJA INTIHAR
Anton Guzej
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijsicih družb
Tečajnica
Borzni indelcsi
8
KULTURA
O ljubezni in teatru
Po premieri Stoppardove Prave stvari
Za predzadnjo premiero v
letošnji sezoni so v celj-
skem SLG pripravili slo-
vensko praizvedbo igre so-
dobnega britanskega dra-
matika, scenarista in reži-
serja Toma Stopparda (r.
1937) Prava stvar (1982).
Besedilo je v prevodu Jako-
ba Jaša Kende ter ob sode-
lovanju dramaturga Igorja
Lampreta in lektorja Simo-
na Šerbineka postavil na
veliki oder režiser Zvone
Šedlbauer.
Svotoviu) ziuiiu književnik
prikazuje v Pravi stvari ljudi
iz gledališkega okolja, ki jih
sam najbolje pozna. V sre-
dišču pozornosti je drama-
tik Henry, v katerem lahko
zaznamo določene avtobio-
grafske poteze, in njegovo
ves čas v jedko luč dvoma
postavljeno ustvarjanje
»prave stvari« za gledališki
oder ter iskanje prave resni-
ce o ljubezni, življenju.
Skozi dve dejanji svoje bi-
stroumne in duhovite kon-
verzacijske igre nas avtor s
pirandellovsko veščino vodi
med izmišljenim videzom,
ki je videti kot resničnost,
in resničnostjo, o kateri
dvomimo kot o odrski pre-
vari. Pomaga si s postmo-
dernističnimi skonstruira-
nimi citati iz domnevne He-
nryjeve igre Hiša iz kart ali
iz odrskega skropucala
uporniškega škotskega voja-
ka Brodieja, a tudi z odlom-
ki iz Strindbergove Gospo-
dične Julije ali Fordove igre
Škoda, da je vlačuga, da bi
nam pokazal, kako »zlahka
nasedemo, veliko težje pa
ugotovimo, kaj je prava (re-
snična) stvar« (I. Lampret).
Do besedila spoštljiva
uprizoritev je v prvi vrsti ute-
meljena na igralskih prispev-
kih in njihovi polni preprič-
ljivosti, a bi najverjetneje
prišla mnogo močneje do
izraza na komornem prizo-
rišču ter ob mnogo bolj ne-
posrednem stiku protagoni-
stov z občinstvom. Kljub re-
žiserjevemu deklarativnemu
odrekanju režijski preten-
cioznosti, scenografiji in ko-
stumografiji, se je med pred-
stavo po nepotrebnem rah-
ljala in zgubljala napetost in
intenzivnost dogajanja zara-
di prepogostih »zamenjav«
mikroprizorišč kot zgolj raz-
ličnih videzov enega samega
abstraktnega sodobnega sta-
novanjskega interierja sce-
nografinje Sanje Jurca. Prav
tako zgoščenosti in stopnje-
vanemu tempu dogajanja ne
bi škodovala še kaka odločna
dramaturška črta. Če je glas-
beni izbor Iva Meše razmero-
ma zvesto sledil avtorjevemu
časovno ilustrativnemu citi-
ranju popularnih uspešnic z
britanskih in ameriških les-
tvic zabavne glasbe sedem-
desetih let, pa je uporaba
nekaterih rekvizitov (preno-
sni računalnik, brezžični te-
lefon) ter razmeroma časov-
no univerzalnih sodobnih
kostumov Cvete Mirnik prib-
liževala dogajanje domala
sedanjiku.
Nosilno vlogo dramatika
Henryja, ki stremi visoko, a
vse bolj spravljivo sprejema
življenjske in ustvarjalne
kompromise, je s pravo me-
ro razumniške samozavesti
in človeške negotovosti us-
tvaril Jožef Ropoša. Njegovo
ljubezen, ambiciozno igral-
ko Annie, ki je še sposobna
mladostnega navdušenja in
tveganja ter že tudi zrelega
sprejemanja dejstev, je pla-
stično izoblikovala Barbara
Vidovič. Annienega gostobe-
sednega prvega moža Maxa
je s prikrito zgroženostjo in
nemočjo v ozadju očrtal Ma-
rio Šelih. Henryjevo elegant-
no prvo ženo Charlotte, ki ni
več sposobna »poleteti« in
navdihniti partnerja, pa je
izrisala Jagoda. V vlogi nju-
ne mladostno naivne in ne-
posredne hčere Debbie je na-
stopila Barbara Medvešček,
mladega in prostodušnega
igralca Billyja je prispeval
Damjan Trbovc in življenj-
sko »ubitega« osvobojenega
zapornika-upornika Brodie-
ja Miha Nemec.
SLAVKO PEZDIR
Savinjčani radi berejo
v Občinski matični knjiž-
nici v Žalcu so te dni zaklju-
čili z zbiranjem podatkov za
lansko leto. Številke so zelo
zgovorne in v prid trditvi, da
je v Spodnji Savinjski dolini
veliko ljubiteljev dobrega
branja, saj so lani opravili
kar 132 tisoč izposoj.
Žalska matična knjižnica je
imela ob koncu leta 6010 čla-
nov, ki so knjižnico obiskali
kar 53-tisočkrat. To je seveda
osnovna dejavnost knjižnice,
ki nenehoma skrbi, da se njen
knjižni fond povečuje. Po be-
sedah vodje knjižnice Irena
Štusej so lani kupili 5847
enot knjižnega gradiva, po
170 za knjižnici v Šempetru in
Grižah, ter 351 enot n^knjiž-
nega gradiva. Lani so pridobili
324 novih članov, od tega jih
je bilo 110 mlajših od 15 let. V
knjižnici imajo za uporabnike
terminal za iskanje gradiva in
osebni računalnik z dostopom
na svetovni splet.
V okvir knjižničnega delo-
vanja sodijo tudi razne prire-
ditve. Pripravili so šest pogo-
vorov z ustvarjalci, po dve
razstavi, delavnici za mlade in
predstavitvi knjig, štiri orga-
nizirane oglede knjižnice, tri
pravljične ure in slovenski
knjižni kviz.
Glede žalske matične knjiž-
nice pa prav ta čas v šestih
občinah Spodnje Savinjske
doline potekajo razprave o
odloku o ustanovitvi Zavoda
Medobčinska matična knjiž-
nica Žalec.
T. TAVČAR
Grad naj bo - razvalina!
Monografija o Starem gradu na drugačen način
Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje je izdal in založil knjigo
kastelologa dr. Ivana Stoparja z naslovom
Stari grad Celje - med včeraj, danes in jutri.
Knjigo označuje avtor kot »monografijo na
drugačen način«, ker je v knjigi o tem spomeni-
ku, ki je gotovo med najbolj znanimi na
Slovenskem, končno zbrano skoraj vse, kar
lahko vednost o gradu dopolni. In vsakdo bo
lahko iz tega obsežnega in dragocenega gradiva
na 180 straneh, kjer so zbrane ^ fotografije
skoraj pozabljenega fotografa Lenza, izmere in
izrisi ter rekonstrukcije Stoparjevega dolgolet-
nega sodelavca z Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine in sodelavca pri ostalih
njegovih delih, Iva Gričarja, lahko izbral ali
našel tisto, kar ga zanima.
V uvodu v knjigo z enajstimi poglavji in
dodatkom pogosteje citirane literature ter pre-
vodi v nemščino avtor kar z nekakšno nostalgi-
jo do »celjskega očaka«, ljubljenca med njego-
vimi gradovi zapiše: »...knjiga ne velja zgod-
bam, ampak izročilu, o katerem pripovedujejo
ohranjeni zidovi. To je pripoved o postopnem
odkrivanju grajske preteklosti, o iskanju resni-
ce o grajski stavbi, pa tudi o zablodah, ki sta jih
včasih povzročila naša nevednost, včasih naša
nemoč...,« priznava dr. Ivan Stopar. Knjiga zato
govori o prehojeni poti, o prvih raziskavah,
prvih novih, včasih tudi spornih in pozneje
preseženih ugotovitvah. Hkrati meni: »Grad
naj ostane razvalina! To je za celjski grad
karakteristično, zato mu ne delajmo sile! Seve-
da pa poskrbimo za dela, kakršna je z obnovo
zadnja leta tudi deležen.«
Knjiga Stari grad med včeraj, danes in jutri je
izšla sicer v skromni nakladi 400 izvodov. Izid
je omogočilo Ministrstvo za kuUuro Republike
Slovenije.
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIC
Dr. Ivan Stopar
Ubijalci v
Kranju
Na Tednu slovenske dra-
me, ki se je začel minuli
teden v Prešernovem gleda-
lišču Kranj, bodo jutri, v pe-
tek, nastopili tudi Celjani.
Tamkajšnjemu občinstvu
se bodo predstavili z dramo
Matjaža Zupančiča Ubijalci
muh v režiji Mileta Koruna.
Spomnimo se, da je mladi
igralec Primož Pirnat za vlo-
go Petra v tej predstavi lani
prejel nagrado na Borštniko-
vem srečanju.
Sinoči je Ubijalce muh an-
sambel gledališča pred od-
hodom v Kranj še enkrat
uprizoril na odru domačega
gledališča. MP
iy ZAPISOVANJA
iz cirkuške arene
Ne vem kdo, ampak nekdo
prav gotovo beleži obiske raz-
noraznih cirkusov od Moire
Orfei do Medrana v Sloveniji.
Urad za statistiko Republike
Slovenije? Morda. Čeprav
upam, da ne. Najvišji in naj-
večji aparat za najbolj dolgo-
časne podatke v državi se je
sposoben za kakšen dan od-
praviti na dopust iz enostav-
nega razloga, ker jim crknejo
računalniki. Kdo bi jim po-
temtakem zaupal? Klovni?
Artisti? Žonglerji? Akrobati?
Dreserji živali? Lepotice iz
Kampanije z juga Italije na
andaluzijskih konjih?
Hmm, saj nam ne morejo z
gotovostjo zatrditi niti tega,
ali je brhka mladenka s tra-
peza zletela naravnost med
občinstvo ali ne. Pa čeprav bi
to videli vsi skupaj na lastne
oči. Nepomembno. Ampak
brez tega cirkusa v institucio-
nalni obliki statističnega
aparata je domala nemogoče
normalno zaživeti. Preprosto
ni reči, ki je ne bi opravljali
preko njih. Kot davkarija, de-
nimo. Naj gre še za takšno
nesposobnost, nihče jih ne bo
ukinil. Do samoukinitve pa
tudi ne bo prišlo. Za razliko
od cirkusa. In gledališča.
Če nam nekaj ni všeč, gre-
mo drugam. Če se nam zdijo
klovnovske točke nekoliko ce-
nene, če so sloni in tigri že
malce načeti od starosti in, če
nas ob prihodu v pokriti del
arene spremljajo stare dame
z ruskim naglasom, bomo cir-
kus preprosto zamenjali. Če
nam je estetika tega in tega
gledališča všeč, bomo prise-
gali na to gledališče. In
obratno; če se nam zdi, da so
predstave v tem in tem gleda-
lišču dolgočasne, se ga bomo
pričeli ogibati. Kot davkarije.
In statističnega urada. Za-
menjali jih pa ne bomo. Pa
čeprav se bo naša najbolj pri-
kupna referentka premestila
v sosednjo občino. Ja, toda ne
na drugo davkarijo. Ne na
drug statistični urad. Na vse
to smo obsojeni. Cirkusi in
gledališča pa prihajajo. In
gredo. In spet pridejo. In spet
gredo.
Kot je pred nekaj dnevi od-
šel slavni Medrano. Dobri sta-
ri Medrano, ki šteje že 128
let. In se še ni utrudil. Še več;
Casartellijev je vedno več.
Sorodnikov in potomcev us-
tanovitelja Piera Casartellijj
Samo v Medranu jih nastop,
več kot štirideset. Dvainštirj
deset, natančno. In vsi so ro
jeni v cirkusu. Rojeni cirky
santi. Sedaj si pa predstavljaj
te, da bi bila tudi Mickey Ji
Mallory iz Stoneovega film,
potomca morilcev? Serijski!
morilcev. Kdo bi jih sploi
lahko ustavil? Celo Oliverji
Stoneu ne bi uspelo. Natura
Born Circus Artist. Za to mo
raš biti rojen. Kot za statisti
ka. In za davkarja. Ali si ali p,
nisi. Tistega vmes ni. Tistegi
kr'neki. Ta ne obstaja. Serij
ski morilec si ali pa nisi. Al
pa te ujamejo že po prven
umoru. In kje so potemtakeo
vse te ideje? Motivi? Sporofi
la?
Nekdo je dejal, da ko enkn
začutiš kri, se njenega vonj
več ne znebiš. Ja, ko se emoc
je enkrat napolnijo s suhopa
nimi podatki, se menda i
vselej. In, ko si enkrat v cirki
su, tam za vedno ostane
Morda le kot dopoldanski č
stilec konjev in popoldansk
prodajalec sladkorne pem
pa vendar v cirkusu. Ja, in h
enkrat začutiš ves blišč kame
in poglede tistih prekrasnil
ljudi tam zadaj, kot bi dejak
Gloria Swanson v Sunset Bon-
levardu, hočeš to čutiti vedno^
In za vselej. Kot mamilo. Kd
droga. Hej, vse do overdosea
Do zadnjega šusa-. Streznitvi
ni. Vprašajte Jimmyja Hen
dricksa. Pa Sida Viciousa
Vprašajte vse tiste mrtve. Po
govarjajte se z njimi in povi
dali vam bodo, da tam nekji
zgoraj ali spodaj, ni pomem
bno, žurajo skupaj z zavara
valniškimi agenti, dacarji ii
statistiki.
Oziroma drugače; če hoče
razumeti statistika, možiclf
z usnjenimi flikami na ko
molcih svojega suknjiča, i
benti čez petnajst let star ro
čunalnik, potem moraš bil
cirkusant. Vsaj to. Gledališč
nik. Obsedenec s svojim dt
lom. Zadet od dela. Pod upli
vom mamila. Ali kako i'
pravijo; narkomanovo to
lahko prepozna le narko
man. Hmm, bolj po kranjski
- isti tiči vkup letajo! Kar spe
utegne pomeniti, da bi bil^
Mickey in Mallory vsaj taU
uspešna kot pri serijskih
umorih tudi pri statistični^
izračunih! Ne vem. MordaP^
Piše: TADEJ ČATER
Vas zanima
zakaj?
Preberite na strani 31!
KULTURA
9
pol stoletja
glasbene
vzgoje
Glasbena šola Frana Ko-
^yna Koželjskega Velenje
Ijo polstoletno tradicijo
glasbene vzgoje v Šaleški
dolini in širše obeležila
predvsem delovno. Februar-
ja so se pričele jubilejne pri-
reditve, nadaljujejo pa se
Hidi v marcu.
50-letnica načrtne glasbe-
ne poti je dogodek, ki bi se
i^aj po težko prehojeni inve-
jticijski dobi minulih potih
let, ko so zgradbo te ustanove
povečali in posodobili, pom-
nil predvsem po pedagoških
in strokovnih dosežkih.
Na predvečer dneva žena
50 v Orgelski dvorani pripra-
vili koncert profesorjev kon-
certantov, v katerem so na-
stopili David Špec Jezernik,
Tania Petrej, Ana Mladeno-
vic, .Monika Krajnc Štih, Bo-
ris Štih, Oto Kožuh, Katja
\larin, Nikolaj Žiičar kot di-
rigent Godalnega komorne-
ga orkestra. Zmago Štih,
Igor Ulokin, Jerneja Greben-
jek, Blaž Zupan, Gorazd To-
polovec, Liljana Dukič-Šku-
iar, Trobilni kvintet, Alenka
Goršič ter Trio trobent.
JOŽE MIKLAVC
Zlate
I Žalčanke
Na državnem tekmovanju
mladih glasbenikov konec
neseca v Ljubljani se bodo
)redstavile tudi štiri učenke
llasbene šole Rista Savina
lalec.
Na regijskem tekmovanju
enajvečji uspeh s 97,33 toč-
le dosegla Jera Petriček
(davta) pod mentorstvom
prof. Diane Pajk. Iz njenega
razreda se z zlatimi priznanji
lahko pohvalita tudi Melanija
Pintar (91,33) in Urška Za-
ložnik (90,67). Pri klavirju je
zlato priznanje prejela Vesna
fcrbnjak (94,33).
MAJA KEBLIČ
Spored za razva jence
3. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra
Pretekli teden se je Celjski
godalni orkester v Narod-
nem domu ponovno predsta-
vil s svojim abonmajskim
koncertom, tretjim po vrsti.
Tudi tokrat je bil to zanimiv
glasbeni večer, vreden uvr-
stitve med pomembnejše
kulturne dogodke.
Dirigent Nenad Firšt je za
tokratno predstavitev pripravil
precej raznolik spored, ki je
lahko zadovoljil še tako razva-
jenega poslušalca. Uvodna
glasba italijanskega klasicista
Giuseppa Torellija Concerto za
godala op.6, št. 10 je izzvenela
čisto z lepim komornim zvo-
kom. Nekoliko romantično
zastavljeno interpretacijo je
morda zmotilo le nekaj ritmič-
nih neskladnosti v hitrejših
stavkih. Druga točka pestrega
sporeda je bila skladba diri-
genta Nenada Firšta Monotipi-
je (hommage a France Kralj) za
violino in godala, v kateri je
kot solist nastopil zagrebški
violinski umetnik Andjelko
Krpan. Skladba je nastala
prejšnje leto, inspirirana s ci-
klom štirih monotipij slikarja
Franceta Kralja in skuša slediti
umetnikovi likovni ideji. Pos-
večena je bila gostujočemu so-
listu, ki jo je že pred časom
izvedel na koncertu v Zagrebu.
Kompozicijsko je seveda so-
dobno zasnovana in s celotno
zgradbo primerno označuje
skladateljeva hotenja po obli-
kovanju melodične linije in
harmonskih postopov. Kljub
sodobnim kompozicijskim
sredstvom pa se je publika na
delo in izvedbo lepo odzvala,
kar kaže ne nazadnje še na to,
da si tudi sodobna dela utrjuje-
jo pot k celjskemu poslušals-
tvu resne glasbe.
V drugem delu sporeda je
Celjski godalni orkester izve-
del dve deli, ki že skoraj spa-
data v vrsto popularnih skladb
za tovrstno zasedbo. Istrska
suita Alda Kumarja je bila si-
cer sprva poznana kot zborov-
ski dosežek, ki pa prenesen v
instrumentalno izvedbo nika-
kor ni izgubil na muzikalni
vrednosti, saj so plesni in glas-
beni motivi z istrsko melodi-
ko še kako zanimivi in dovzet-
ni za vsakršno za glasbo do-
jemljivo uho. Podobno velja
tudi za Romunske plese Bele
Bartoka, ki so v izvedbi Celj-
skega godalnega orkestra in
dirigenta Nenada Firšta zvoč-
no bogato napolnili dvorano
in zaključili lep koncertni ve-
čer. Orkester, v katerem lahko
v zadnjem času zasledimo
vedno več mladih izvajalcev,
je tako spet upravičil svojo
kakovost in lahko z radoved-
nostjo pričakujemo njegove
nadaljnje dosežke.
EG
Musica noster amor
V začetku marca so se v
dvorani Narodnega doma
predstavile mlade glasbeni-
ce, sestri Benjamina in Kri-
stina Šuster, Mateja Kožuh
in Ana Planovšek, ter vokal-
na skupina Savinjski rož-
marin.
Benjamina Šuster (obiskuje
3. letnik gimnazije) je odigra-
la tri skladbe iz železnega re-
pertoarja klavirske literature:
Valse brillante op.24, št.2,
Friedricha Chopina; Ljube-
zensko sanjarjenje Franza
Liszta in Presto iz F-dur sonate
op.10 št. 2, Ludwiga van Beet-
hovna. Kristina Šuster (dijaki-
nja 4. letnika) je zapela dva
samospeva: Čc rdeče.rože za-
pade sneg Cirila Preglja in
Nezakonska    mati    Josipa
Michla ter arijo Voi, che sape-
te iz opere Figarova svadba
Wolfganga Amadeusa Mozar-
ta. V drugem delu celovečer-
nega koncerta smo slišali Kon-
certino za dve violini in klavir
Huberja v izvedbi Benjamine
in Kristine Šuster, slednja je
odpela še samospev Pomladni
veter Benjamina Ipavca in pe-
sem / got rhythm Georga
Gershwina, ki je bil uvod v
nastop vokalne skupine Sa-
vinjski rožmarin, ki deluje
pod dirigentskim vodstvom
prof. Tadeje Cigale. Slišah
smo pesmi: Gloria in excelsis
Deo Antona Foersterja, Moj
prijatelj si Ruuda Bosa, slo-
vaško narodno Tancuj, tancuj,
Zapuščena sirotica A.Bichler-
ja in Zapoj mi srce Eugena
Butlerja. Koncert sta popestri-
la še nastopa saksofonistke
Ane Planovšek (dijakinje I.
letnika gimnazije), ki je ži-
vahno odigrala Bluesette
Heinza Botha; živali iz Žival-
skega vrta Nielsa (Vigga)
Bentzona za akordeon pa smo
slišali v izvedbi Mateje Kožuh,
ki obiskuje 3. letnik Srednje
glasbene šole. Da je koncert
potekal v prijetnem ozračju,
sta poskrbela Maja Urbancl in
Sebastjan Vovk, ki sta povezo-
vala program, katerega bese-
dilo je prispevala prof. Katja
Kovač iz GŠ Nazarje.
Dijakinje I. gimnazije Celje,
ki svoje obvezno šolsko dejav-
nost uspešno dopolnjujejo z
ljubeznijo do glasbe (obisku-
jejo glasbeno šolo v Nazarjah)
so se v Narodnem domu pred-
stavile v vlogi interpretinj in-
strumentalne in vokalne glas-
be. Izbran spored je bil izjem-
no zahtevno zastavljen (pri-
ljubljena dela, ki smo jih sli-
šali, nudijo glasbenikom
možnost prikaza umetniške
vizije skladateljev), vendar
kljub .rahlemu spodrsljaju, ki
ga opravičuje mladostna neiz-
kušenost, solidno izveden.
Mlade glasbenice (predvsem
sestri Šuster), ki si tako utira-
jo svojo pot v svet glasbene
muze, so skupaj s svojimi
mentopji pripravile zanimiv
in prijeten koncertni večer, ki
ga lahko označimo tudi kot
pomemben prispevek ljubi-
teljske glasbene kulture, ki ta-
ko širi svoje obzorje ter s tem
tvorno vpliva tudi na glasbeno
zavest in izobraževanje obi-
skovalcev tovrstnih koncer-
tov.
KATJA KRAŠEVAC
Lisjak je zdaj prometnik
Celje se lahko pohvali, da ima kot edino
l^esto v Sloveniji tudi otroški muzej in da v
^jem kot maskota domuje Herman Lisjak. Ta,
^9zstavi primerno, spreminja svojo vlogo in
Podobo. Prejšnjo sredo, ko so v muzeju odprli
^^zstavo Prometna pot v Hermanov brlog, je
i'^ko postal prometnik.
Občasne razstave v otroškem muzeju, ki
^oiTiuje pod streho Muzeja novejše zgodovine,
^0 zelo dobro obiskane. V letu in pol je
Prejšnjo, Mamut v Hermanovem brlogu, vide-
^ rekordnih 27 tisoč mladih obiskovalcev iz
vse Slovenije. Številka, s katero se le stežka
lahko pohvali katerikoli muzej v Sloveniji.
Vsaj toliko otrok iz vrtcev in šol pričakujejo
tudi na tej poučno vzgojni in zabavni razstavi,
ki jo bodo spremljale različne dejavnosti na
temo, ubrano na promet. Že v prvem tednu
(fotografija je z otvoritve)- je imel Herman
Lisjak vehko družbe, radovednih oči in vpra-
šanj o prometu, plovilih, vozilih in drugih
prometnih sredstvih.
MATEJA PODJED
Foto: StlERPA
Sto enajst let zgodovine
v hotelu Hum v Laškem bo v torek ob 18. uri v okviru
občnega zbora laškega turističnega društva predstavitev knjige
rojaka in dolgoletnega člana Jureta Krašovca z naslovom Sto
in enajst let Turističnega društva Laško. V knjigi avtor z več kot
osemdesetimi starodavnimi fotografijami dopolnjuje opis
dela in razvoja Olepševalnega in kasneje Turističnega društva
skupaj z množico drugih, za zgodovino Laškega pomembnih
in zanimivih podatkov ter dognanj. Bo.J.
PRIREDITVE
GLEDAIIŠČE
SLO - Ubijalci muh 15. 3.
ob 19.30 za izven abonmaja;
Tri zgodbe o zajcu 17. 3. ob
10. uri za abonma družinski
lutkovni in izven; Markiza
De Sade 17. 3. ob 20. uri na
Odru pod odrom, za abonma
po posebnem razporedu in za
izven; Revizor 19. 3. ob
16.30 za abonma Poslovno-
komercialne šole II in 20. 3.
ob 11.30 za abonma Šolski
center II; V ozvezdju poste-
lje 21. 3. ob 10. in 11.30,
zaključeni predstavi; Trojka,
trojkica 18. 3. ob 19.30, za
izven, v izvedbi Gledališča
Dva obraza Celje.
Kulturni dom Šmarje pri
Jelšah 16. 3. ob 18. uri pre-
mierna uprizoritev komedije
Prosimo, oprostite, v izvedbi
KUD Antona Aškerca, Mla-
dinskega amaterskega gleda-
lišča - Center pozornosti
Šmarje pri Jelšah.
Kulturni center Laško 16.
3. ob 19.30 operna predstava
Giuseppa Verdija »La Travia-
ta«.
Dom kulture Velenje 19. 3.
za beli in 20. 3. ob 19.30 za
rumeni gledališki abonma
predstava psihološke drame
Mala Terezija, v izvedbi SNG
Drame Maribor.
Plesni forum Celje 17 3. ob
20. uri monodrama »Tajni
agent«.
KONCERTI
Narodni dom Celje 15. 3.
ob 19.30 koncert »Mala slav-
nostna maša za štiri soliste, 2
klavirja, harmonij in zbor«.
Dvorana plesnega foruma
Celje 16. 3. ob 21. uri Celjski
večer z... in koncert Adija
Smolarja.
Dvorana Tri lilije Laško
15. 3. ob 19.30 koncert
»Zvezd slovenske narodno-
zabavne glasbe v letu 2000«,
v okviru Vrtiljaka polk in valč-
kov Radia Celje.
Kulturni dom Zreče 18. 3.
ob 16. uri dobrodelni koncert
Karitasa »Dobrota opogum-
lja«.
RAZSTAVE
Savinov likovni salon Ža-
lec 16. 3. ob 19. uri bo otvori-
tev razstave Portretov aka-
demske slikarke Irine Ra-
hovsky-Kralj.
Likovni salon Celje 20. 3.
ob 19. uri otvoritev projekta
Zmaga Lenardiča in Jasne Hri-
bernik, na ogled do 7. 4.
Muzej novejše zgodovine -
otroški muzej občasna raz-
stava »Prometna pot v Herma-
nov brlog«.
Velenjski grad razstava
»Zgodbe muzejskih predme-
tov«, do 2. 4.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad Celje razstava
nagrajenih likovnih del slo-
venskih otrok na razpisu Pe-
trola »Otroci - odraslim
2000«. Razstava je na ogled ob
sobotah in nedeljah od 11. do
17. ure, do 31. 3.
Galerija Velenje razstava
slik Tanje Špenko.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
razstava akademskega slikarja
Domna Slane.
Razstavišče Kulturni cen-
ter Laško razstava fotografij
Borisa Skalina iz Žalca.
Pokrajinski muzej Celje
razstavi »Prazgodovinska
umetnost Slavonije in Bara-
nje« ter »Potočka Zijalka - no-
va izkopavanja«.
Pokrajinski muzej Celje,
pritličje Stare grofije Prazgo-
dovinska umetnost Slavonije
in Baranje, do 1. 5.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju in Slovenska
zobozdravstvena zbirka, stal-
ni razstavi. Stari pisker stalna
razstava »Zatirani, a nikdar
poteptani«; fotografski atelje
Josipa Pelikana razstava »Ce-
lje, ki ga ni več«. V okviru
razstave Živeti v Celju - 15. 3.
od 10. do 11. in od 16.30 do
17.30 demonstracija obrtnika
krojača, 16. 3. od 16. do 18.,
17. 3. od 9. do 12. in 18. 3. od
15. do 18. ure pa zlatarska
delavnica.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško razstava Milana
Lamovca.
Galerija Volk Dragan Ilič,
do 31. 3.; galerija Borovo
Vesna Filipič, do 28. 3.;
Splošna bolnišnica Celje
»Kulinarika na Internetu«, do
4. 4.; Etol Rajko De Marti,
do 31. 3.; Merx Katja Jav-
šnik, do 31. 3.; galerija Otto
razstava Hranislava Kociča,
do 28. 3.
OSTALO
Mladinski center Celje 15.
3. ob 20. uri potopisno preda-
vanje o Filipinih, Matjaža Ne-
maniča; 16. 3. od 16. do 19.
likovna delavnica in ob 20. uri
impro večer; 17. 3. ob-21. -uri
predizborni koncert za Ročk
Otočec II. del; 19. 3. od 17. do
18.30 nemška in od 18.30 do
20. ure francoska delavnica;
20. 3. od 15.30 do 18.30 glas-
bena delavnica.
Plesni forum Celje - vabi v
spomladanske tečaje: jazz ae-
robika bo vsak ponedeljek ob
20.30, tae bo vsako sredo ob
19. uri, orientalski plesi za
ženske vsako sredo ob 20.30
in sodobni ples za otroke vsak
torek ob 15.30.
Knjižnica Laško 20. 3. ob
19. uri potopisno predavanje
o Škotski, Damijana Konšni-
ka.
Knjižnica Šentjur 15. 3. ob
19. uri literarni večer z Bori-
som A. Novakom.
Pokrajinski muzej Celje -
15. 3. od 16. do 17.30 delavni-
ca za šolarje do 10 let »Z
lončkom v preteklost«, 20. 3.
od 16. do 17.30 pa delavnica
za predšolske otroke »Nare-
dim si lonček«.
Knjižnica Velenje 15. 3.
ob 19. uri predavanje dr.
Igorja Kononenka »Slikanje
subtilnih energij (aure) s
pomočjo Kirlianove kame-
re.«
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Butler v Celjski dom
v celjski komisiji za oddajo poslovnih prostorov v najem
so s ponovljenim razpisom za najemnika prostorov v
Celjskem domu izbrali podjetje Butler Klemna Kovačiča. Kot
je znano, so bili prostori Celjskega doma, v katerih se je lani
med Celjani že uveljavila kavarna, zaprti od konca leta,
prav danes pa v njih začenjajo z delom Butlerjevi gostinci.
V podjetju Butler so za najem
prostorov v Celjskem domu
kandidirali že na prvem razpisu
v januarju, vendar se v komisiji
takrat zaradi nepopolne vloge,
ki razen gostinske ponudbe ni
vsebovala programa drugih de-
javnosti, zanje niso odločili. Za
Celjski dom tudi sicer ni bilo
pretiranega zanimanja, saj sta
se tudi v ponovljenem razpisu
prijavila zgolj dva ponudnika.
»A vendarle,« pravi predsednik
komisije Silvo Plesnik, »je bilo
drugače, saj smo z Butlerjevo
ponudbo obravnavali tudi pe-
ster program dodatnih aktivno-
sti, ki naj bi živele v Celjskem
domu.« Celjski dom namerava-
jo ponuditi podjetnikom in gos-
podarstvenikom za pripravo
poslovnih srečanj, promocij-
skih in drugih prireditev, dvora-
ne Celjskega doma pa tudi v
bodoče ostajajo odprte za kul-
turne in družabne prireditve,
pri čemer je zanimiva ideja o
oživitvi večernih plesov, ki so
bili v tej stavbi tradicija še vse
do sredine prejšnjega stoletja.
Glede na to, da v Celju resno
razmišljajo o možnosti preselitve
Osrednje knjižnice Celje v Celj-
ski dom - študija o tem, vključno
z možnostjo gradnje prizidka k
stavbi ob Ulici XIV. divizije, je v
pripravi - so v stanovanjskem
skladu sporazumno z novim na-
jemnikom sklenili pogodbo o
najemu za določen čas, z mož-
nostjo samodejnega podaljšanja
oziroma prekinitve takoj, ko bi
prišlo do vselitve knjižničnih od-
delkov v stavbo.
I. STAMEJČIČ
Podjetje Butler deluje od
leta 1998, mlad kolektiv z 21
redno zaposlenimi ter 12 di-
jaki in 15 honorarnimi sode-
lavci pa si je v tem času
nabral vrsto izkušenj. V na-
jemu imajo kar nekaj loka-
lov v Celju in okolici; Cash
bar v poslovni stavbi
Cash&Carry Tuš, okrepče-
valnico Bond, krčmo pri sve-
ti Ani na Teharju, okrepče-
valnico Terapevt v ZD Celje,
njihova je Hermanova krč-
ma ter celotna gostinska po-
nudba na Starem gradu, skr-
bijo tudi za gostinsko po-
nudbo v dvoranah A in B
Celjskega sejma, od letoš-
njega januarja pa še za po-
nudbo v okrepčevalnici in
restavraciji na Golteh.
Po prenovljeni Srčni poti
v ponedeljek so začeli s
prenovo Srčne poti nad mest-
nim parkom, ki naj bi bila
končana do konca meseca.
Izvajalec del je Gozdno gos-
podarstvo Celje, uredili pa bo-
do odvodnjavanje, utrdili pot,
ublažili strme naklone in sani-
rali erozijsko žarišče v spod-
njem delu poti. Obiskovalce
gozda na območju Srčne poti
prosijo, da so v času obnove
poti previdni in se izogibajo
območju gradnje.
V letošnjem letu se tako nada-
ljuje projekt obnove in izgrad-
nje omrežja gozdnih sprehajal-
nih poti na južnem obrobju
Celja. Projekt, ki ga v sodelova-
nju z Mestno občino Celje vse-
binsko in operativno vodi Za-
vod za gozdove Slovenije, Kra-
jevna enota Celje, se navezuje
na urbane gozdove v neposred-
ni okolici mesta. Zaradi pou-
darjenih ekoloških in socialnih
funkcij so bili ti gozdovi v letu
1997 zavarovani z občinskim
odlokom kot gozdovi s poseb-
nim namenom. S K
Kocbeicova soba v Gornjem Gradu
Gostišče Pri Trobej Jakoba
Filača v Gornjem Gradu ima
spet Kocbekovo sobo. Sim-
bolično sta jo v družbi pla-
ninskih prijateljev in funk-
cionarjev ter na pobudo vse-
stranskega Edija Mavrica
Savinjčana odprla gospodar
in gostilničar Jakob Filač ter
Martin Aubreht, predsednik
Savinjskega MDO.
Franc Kocbek, prvi načelnik
Savinjske podružnice Sloven-
skega planinskega društva, je
kot planinec in gornjegrajski
nadučitelj tudi sicer rad zaha-
jal v gostišče Pri Trobej - v isto
sobo, ki se zdaj tudi uradno
imenuje po njem. Zaenkrat jo
krasi velika Kocbekova foto-
grafija, na vratih pa se poslej
poleg napisa sveti značilna
planinska markacija.
O pomenu Kocbeka za slo-
vensko planinsko organiza-
cijo je spregovoril tudi pod-
predsednik PZS Adi Vidma-
jer, svoje pa so dodali še
ostali planinski in drugi vel-
možje; poleg gornjegrajske-
ga župana Tonija Riflja še
Božo Jordan, član predseds-
tva Savinjskega MDO in
Franci Ježovnik, tajnik PD
Zabukovica. Verjeti gre, da
bo Kocbekova soba poslej
gostila poleg planinskih nav-
dušencev tudi vse druge, ki
jim je skupna ljubezen do
lepot slovenske domovine in
njenega razvoja.
MITJA UMNIK
Lilijana Praprotnik
Zupančič
Rojena Celjanka se je po končanem študiju
arhitekture nekaj časa ukvarjala s projektira-
njem, urbanizmom in poučevanjem gradbenih
predmetov, zdaj pa se kot svobodna umetnica
preživlja z grafičnim oblikovanjem, opremlja-
njem prostorov, karikaturo in pisanjem ter
risanjem za otroke.
Ilustracije za otroke in slike za odrasle
razstavlja po različnih galerijah in knjižnicah v
Sloveniji. Njene ilustracije iz knjige Živalske
uspavanke so bile leta 1998 razstavljene na
prestižni mednarodni razstavi otroških ilustra-
cij v Bologni, ki je doživela reprizo še na
Japonskem in na Tajvanu. Na povabilo je v
Mezzagu pri Milanu s freskami opremila tam-
kajšnjo knjižnico. Leta 1999 je bila na bienalu
slovenske ilustracije nagrajena s Smrekarje-
vim priznanjem. Letos s svojimi ilustracijami
kot edina Slovenka sodeluje na pregledni raz-
stavi Vzhodonevropski ilustratorji v Italiji.
Poleg petih knjig za otroke, med njimi je tudi
prva slovenska avtorska slikanica, je napisala
več otroških iger za gledališče, plesni teater in
radio. Za svoje literarno delo je bila lani
izbrana med finaliste nagrade za otroško litera-
turo, Večernico. Že pred leti pa je za likovne
satirične prispevke prejela bronasto medaljo
Aritas na slovenskem trienalu satire in humor-
ja.
Nekaj časa se je poskušala tudi v politiki.
Bila je namreč poslanka v celjski skupščini v
prvem sklicu po osamosvojitvi Slovenije. Sa-
ma pravi, da je ponosna Celjanka, zato: »bo še
naprej vztrajala v Celju in se ne misli preseliti v
Ljubljano«.
BRANKO GOROPEVŠEK
Pohod po
obronkih Celja
Projektna pisarna Celje
zdravo mesto in Planinsko
društvo Celje organizirata v
soboto, 17 marca, 8. pohod
po obronkih Celja.
Zbrali se bodo ob 9. uri pred
drsališčem v Mestnem parku
Celje. Od tam bodo krenili po
»srčni poti« skozi Lisce do Ho-
ma (570 m), kjer se bodo obr-
nili in krenili skozi Zg. Košni-
co do Polul. Krajši počitek s
skodelico čaja si bodo privoš-
čili v lovskem domu Hom (Ra-
kuš). To bo predvidoma od 11.
do 12. ure, ko se bo tudi priče-
lo predavanje na temo »Dejav-
niki tveganja« z diapozitivi.
Predaval bo mag. Janez Tasič,
dr. med. V Celje se bodo vrača-
li po poti mimo Janca, Miklav-
ževega hriba do Maistrove uli-
ce; pohod bodo zaključili v
Mestnem parku. A A
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Snežnik
Planinsko društvo Celje
vabi to nedeljo, 18. marca,
na pohod na Snežnik.
Vsi, ki se boste pridružili
pohodnikom, se lahko zbere-
te v nedeljo ob 5. uri na postaji
ob Glaziji, od koder bo proti
Notranjski odpeljal posebni
avtobus. Prijavite se lahko v
pisarni društva na Stanetovi
ulici ali jih pokličite po telefo-
nu 492-48-51.
MOJCA MAROT
Ti si faca!
Spominjam se, ko so se v
raznih medijih, od časopisov
in revij, do filmov, ovitkov
plošč in umetniških fotogra-
fij, začele množično pojav-
ljati računalniško modifici-
rane fotografije. To je bilo
tam nekje v poznih osemde-
setih, ko so računalniki po-
stajati zares zmogljivi. No,
ja, za tiste čase, pač. Pro-
gramska oprema je morala
stati kupe denarja, smo si
takrat mislili in le zakaj bi
kdo odštel takšne vsote zgolj
zato, da bi lahko računalniš-
ko spremenil fotografijo? Te-
ga se ni počelo za šalo, tem-
več zaradi višjih, plemenitej-
ših ciljev kot so umetnost,
profit ali postavljanje v stilu:
»Poglejte, mi imamo pa do-
stop do strahotno drage stroj-
ne in programske opreme.«
Danes so takšni cilji več kot
preživeti, avantgardni umet-
niki se priključujejo na raču-
nalnike, si nadevajo umetne
ude, takšne in drugačne, spe-
cialne efekte, ki so v tistih
časih jemali dih, pa si lahko
vsakdo omisli kar na svojem
domačem mlinčku. Seveda se
takoj postavi vprašanje, zakaj
pod milim nebom bi si kdo šel
instalirati takšno programsko
opremo, če pa bi se rad le za
hipec poigral s kakšno foto-
grafijo. Tu vstopi Facegenera-
tor.com (www.facegnera-
tor.com), precej zabavna
spletna stran na temo fotoro-
botov, ki od programske opre-
me zahteva le Internet Explo-
rer (verzijo 4.0 ali višjo). Žal
je Netscape zaradi specifičnih
tehničnih zahtev izpadel iz
igre.
Facegenerator, po domače
generator ksihtov, počne na-
tanko to, kar obljublja naslov.
Iz množice različnih delov
človeške fizionomije v prede-
lu glave lahko poljubno se-
stavljate različne obraze.
Moške, ženske, ali pa kar
kombinirane. Kakor vas je vo-
lja, torej. Pa začnimo. Za za-
četek bo treba malce počaka-
ti, da vaš brskalnik s spletnega
mesta prebere programček, \
vam bo nudil naslednjih nekj
minut - ali celo uric - zabav^
Nato se bo na zaslonu, i-ne,
meniji, ki jih bomo spoznal
malce kasneje, naključno zg{
neriral obraz. To bo kar dobn
za začetek. Od tu vas prepuj
čam vaši sprijeni domišljij.
Dajte si duška. Naj vam ne
nerodno. Tudi mene je zan?
slo precej daleč in iz povsen
prijetne deklice sem v dvej
minutah naredil izvenzemelj
sko bitje presunljivih potez,;
mozoljasto kožo, ki je boj
spominjala na lunino površi
no kot na kaj drugega.
Na levi strani fotografije bo
ste našli opcije, s kateriij,
boste lahko izbirali in modid
cirali dele obraza, njih poslj
vitev in velikost ter seved,
nepogrešljive specialne efel
te, za zdaj omejene le na mo
zolje in očala. Ob izbiri vsak
opcije boste lahko potem n
levi strani nastavljali paranif
tre, ki bo ubogemu bitju n
fotografiji dajalo bolj ali man
pomilovanja vreden izgled.
Stvar je sicer namenjena \i
ključno zabavi in svojo moj
strovino lahko potem takoj poi
Ijete kakšnemu prijatelju ai
prijateljici, češ, poglej, našf
sem tvojo sliko, toda stvar (
tako dobro narejena, da bi lal
ko z malce bolj sposobnim bi
skalnikom, tako vsaj trdijo a\
torji, naredili povsem spodc
ben servis, ki bi ga s pridoii
uporabljali tako optiki in frizei
ji kot policija. Sicer pa: ali s|
začutili mravljince, ki so prat
kar zagomazeli po vaši hrbteri
ci navzgor in vas navdali z nei
stavljivo željo, da bi ustvari
nagravžno spako? Ne bojte st
podobno je čutil tudi dokto
Frankenstein. Pa še danes ži^
srečno in zadovoljno življenj'
V naših srcih, da ne bo pomotf
\^asja Ocv;:
vasja@slowwwenia.cc)i
AKCIJA
11
Naročniki 2001
Prve naročilnice že prihajajo, tudi nagrade najbolj prizadevnim bodo kmalu na vrsti
^ nami je prvi teden akci-
ja [Naročniki 2001, akcije, ki
^ trajala 10 tednov, do 10.
jj,3ja, z njo želimo povečati
ijfužino najbolj zvestih bral-
Novega tednika, naročni-
0 našega časopisa, hkrati
p3 navezati tesnejše stike s
Uami na Celjskem.
Za sodelovanje z nami so se
||e odločili v blizu petdesetih
snovnih šolah, v tednu, ki je
[a nami, pa smo prvim prijav-
ljenim razredom razdelili pro-
mocijski material ter naročil-
nice za časopis, vsak teden pa
bomo namenili tudi med 2 in
3 tisoč izvodov Novega tedni-
ka v presojo - tako si želimo -
našim bodočim naročnikom.
Šolarje, ki nam bodo poma-
gali pri širjenju družine zve-
stih bralcev, seveda čakajo na-
grade. Tiste sprotne, a vendarle
ne čisto zanemarljive za raz-
redne blagajne, iz katerih se
bo lahko primaknilo za konč-
ni izlet, ekskurzije ali pa kaj
drugega po izboru učencev, so
po tisoč tolarjev za vsakega no-
vopridobljenega naročnika ter
50 tisočakov za najuspešnejši
razred tedna. Glavne pa sledi-
jo ob zaključku akcije, po 10.
maju, ko si bo razred, ki bo
zbral največ novih naročnikov
Novega tednika, prislužil 500
tisočakov, drugouvrščeni raz-
red 300 tisoč in tretjeuvršče-
ni na lestvici najuspešnejših
200 tisoč tolarjev.
Dotlej pa? Vsak petek ob 12.
uri bomo potegnili črto pod
zbranimi novimi naročniki, jih
prešteli, učencem oziroma raz-
redom pa poplačali njihov
trud.
Razredi, ki so dosiei pristopili k akciji
zbiranja novih naročnikov
oš Slivnica pri Celju, 7. b razred; OŠ Primoža Trubarja
Laško, 6. a razred; OŠ Dramlje, 7. razred; II. OŠ Celje, 4. a
razred, 4. b razred, 4. c razred; OŠ Dobje, 8. razred; OŠ
Hruševec, 8. a razred, 8. b razred; I. OŠ Žalec, 6. a razred, 6.
b razred, 6. c razred, 6. d razred, 6. e razred; OŠ Frana Kranj-
ca Celje, 5. a razred, I. OŠ Celje, 7. a razred, 7. b razred, 7. c
razred; OŠ Griže, 7. a razred, 7. b razred; OŠ Polzela, 7. b
razred, OŠ Frankolovo, 5. - 8. razred (4 razredi); OŠ Ob
Dravinji Slovenske Konjice, 5. razred; OŠ Šmarje pri Jelšah,
6. b razred, 7. d razred, 8. b razred.
Prva je Ana Bratec
Kmečka gospodinja s Kozjanskega je bila dolgo krvodajalka
' v okviru akcije Novega ted-
Ika za pridobivanje novih
iročnikov smo prvo naro-
Inico prejeli iz Jelc pri Go-
ci pri Slivnici. Ano Bratec
t vnukinja Jasmina prepri-
jla, da je postala naša na-
očnica.
m
Jasmina Bratec je učenka 7.
azreda slivniške šole, ki je
irišla nekega dne iz šole ter
o povprašala, ah bi se naro-
ila na Novi tednik. Stara ma-
na ji je rekla, da bo še premi-
lila, nato se je po nekaj dneh
idločila. Za Ano Bratec je re-
jjski časopis stari znanec, ne-
»č sta bila z možem že naro-
ba nanj.
Kmečka gospodinja iz trikot-
|iika med Slivnico, Dobjem in
{"revorjem predvsem redno po-
sluša radio in gleda televizijo,
fla radiu jo zanimajo mali og-
ki in različne novice, na tele-
viziji najbolj dnevnik. Njen de-
lavnik je še vedno pester, saj
redno kuha, pospravlja ter skrbi
za vrt. Z zdravjem je še kar za-
dovoljna, čeprav bi lahko bilo
boljše.
Njeno življenje je razmero-
ma skromno, vendar pravi, da
še ni nikoli živela tako kot dan-
današnji. Včasih so bili zelo hu-
di časi. Najprej je z veseljem
skrbela za ostarela starša; očitno
zelo dobro, saj je oče umrl star
94 let ter mama 85 let. Sprva
ni bilo pri hiši nobene plače,
potrebe pa velike. Leta 1957 se
je poročila s Stankom Bratcem
iz pokrajine pod Lisco ter pre-
živela z njim skupnih 44 let.
Pred kratkim je umrl, zato vlada
v hiši žalost.
Zakonca sta začela tako re-
koč iz nič, saj ni bilo za potre-
be domače kmetije niti ceste,
vodovoda, niti elektrike. Sta-
ro, dotrajano leseno hišo sta na-
domestila z novo zidano stav-
bo, postavila sta gospodarsko
poslopje. Pokojni mož, ki se
je kmalu zaposlil kot delavec
v Alposu, je prinašal kvader za
kvadrom od glavne ceste dvaj-
set minut daleč, ko se je vračal
z dela. Ana Bratec se je, tako
kot mnoge kozjanske gospodi-
nje, povsem posvetila družini,
domu in zahtevni zemlji.
Bratčeva je mama štirih
otrok, ki so si ustvarili domo-
ve blizu rodne hiše. Z njo živi
hči Marjana, ki je invalidka vse
od rojstva, v veliko veselje ji je
prav tako šest vnukov. Pri vsem
skupaj je bila Ana Bratec še dol-
goletna krvodajalka, ki je zato
prejela priznanje Rdečega kri-
ža. Kri je darovala šestnajstkrat,
vsako leto enkrat. Med krvo-
dajalkami je bila ena redkih
kmečkih gospodinj. Sicer pa je
med njenimi priznanji tudi kra-
jevno priznanje Osvobodilne
fronte.
BRANE JERANKO
Ana Bratec iz Jelc pri Gorici pri Slivnici ima posebno veselje z vrtom.
Na Jožef ovo v
Petrovce
v ponedeljek, 19. marca, bo
v Petrovčah tradicionalni Jo-
žefov sejem. Letos bo to že tri-
najsta tovrstna prireditev, ki
si je v preteklih letih dodobra
utrdila svoje mesto med pro-
dajalci in obiskovalci iz ce-
lotnega celjskega in tudi slo-
venskega prostora.
Organizatorji sejma - Hme-
zad Kmetijska zadruga Petrov-
ce ter Enota za kmetijsko sve-
tovanje Žalec, Govedorejsko
društvo Savinjska dolina in
Društvo kmečkih žena Spod-
nje Savinjske doline, so se tu-
di letos odločili za ustaljen in
med obiskovalci dobro sprejet
koncept. Sejemski utrip bo mo-
goče začutiti že v zgodnjih ju-
tranjih urah, ko bodo razstav-
ljavci začeli postavljati stojni-
ce na osrednjem prireditvenem
prostoru. Ob S.uri bo v petrovš-
ki baziliki sveta maša, uradna
otvoritev sejma in razstave v za-
družni dvorani bo eno uro ka-
sneje. Organizatorji so se letos
odločili za razstavo na temo
»Mleko in meso iz naše doli-
ne«, na kateri si bodo obisko-
valci lahko ogledali prikaz re-
je govedi, pridobivanje in pri-
delavo mleka skozi čas ter pri-
kaz sledenja izvora mesa. Kmeč-
ke žene bodo pripravile razstavo
jedi iz mleka, teletine in gove-
dine, poskusiti pa bo mogoče
tudi mlečne izdelke Mlekarne
Celeia in mesne izdelke Celj-
skih mesnin. Pokušino svojih
izdelkov bodo pripravili tudi
savinjski vinogradniki.
Po 11. uri bo na prostoru pred
zadružnim domom prikaz raz-
nih kmečkih del in običajev,
ob 13. uri bo hcitacija kmetij-
skih strojev, obiskovalce pa bo
poleg drugih zabaval tudi »Šta-
jerski Mišo«. Kot je že običaj,
bo uradni zaključek sejma ob
19. uri. EP
Vas zanima
zakaj?
Preberite no strani 31!
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
OBMOČNA ENOTA CELJE
OBJAVUA PROSTO DELOVNO MESTO
UNIVERZALNEGA ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
ZA PODROČJE SLOVENSKIH KONJIC
Od kandidatov pričakujemo:
- najmanj srednješolsko izobrazbo V. stopnje
- vsaj eno leto delovnih izkušenj
- poznavanje operacijskega sistema VVINDOVVS 98
- da imajo osebno vozilo in vozniško dovoljenje
- veselje do dela z ljudmi
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v
8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Celje,
Mariborska c.1, 3000 Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
12
REPORTAŽA
Ob trto zaradi
spora z župnikom
Na Črešnjicah posekali 400 trsov, br se je župniku vino zdelo prekislo - Najemniki bodo zahtevali odškodnino
Na Črešnjicah, idilični va-
sici nad Frankolovim, se kra-
jani očitno ne razumejo naj-
bolje. Že ob predlogu o odda-
ji stavbe tamkajšnje šole v
najem so se razvnele strasti.
Tudi zaradi vodovoda so se
prepirali dolga leta. Tokrat je
za nov spor poskrbel kar
domači župnik, ki se je odlo-
čil posekati vinograd najem-
nikov.
»Pogodbo za najem vinogra-
da smo podpisan pred petin-
tridesetimi leti in s tedanjim
župnikom' Francem Krajncem
smo se dogovorili, da mu bo-
mo v zameno vsako leto dali
80 litrov vina. To se je nadalje-
valo tudi, ko se je v faro vrnil
župnik Štefan Kušar. Po vino
so cerkveni možje vsako leto
tudi prišH; včasih je prišel sam
ključar, večkrat pa je bil z
njim tudi župnik. Vino sta
vedno poskusila, popila sta
kozarček ali dva, rekla, da je
dobro, in potem je ključar
odpeljal škaf. Vedno smo dali
še kakšnih deset litrov vina
več,« pravi Marija Korže iz
Črešnjic pri Frankolovem, ki
je uradno najemnica cerkvene
zemlje, na kateri je bila spor-
na vinska trta. Sosed Ivo Ko-
klič jo je po naročilu župnika
v soboto posekal. »Res je, da
Koklič zdaj nima dostopa do
hiše, vendar je pri nas zelo
ozek dostop in ne moremo
dovoHti dostopa do njegove
hiše (ki je bila zgrajena pred
petnajstimi leti, še vedno pa v
njej ne živi nihče), tako da se
cesta zdaj gradi drugje,« pravi
Marija Korže.
Telcoča najemnina
Vsako leto so tako župniku
dah dogovorjeno koUčino vi-
na. »Potem je nenadoma začel
govoriti, da mu ne dajemo
dobrega vina, včasih pa, da
vina sploh ni dobil,« pravi Ma-
rija Korže. »Ne glede na to, ali
je bila letina slaba - župnik je
vedno hotel 80 litrov, ki jih je
tudi dobil. Lani je hotel mošt,
ključar ga je odnesel en liter,
župnik pa je pozneje rekel, da
je bil tako slab, da ga je moral
vreči stran.« Marija Korže je
jezna in vse od takrat, ko se je
pričel spor z župnikom, ne
hodi več v cerkev.
»V začetku letošnjega leta
sem od Štefana Kušarja dobila
pismo, naj pridem na sesta-
nek. Sina Venčeslava sem pro-
sila, naj gre zraven. Župnik je
rekel, da so se na sestanku
odbora odločili, da zemlje ne
smemo več imeti v najemu.
Rekla sem, da lahko zemljišče
odkupimo, pa je župnik rekel,
da ne, češ da je zemlja prema-
lo vredna.«
O tem, da nameravajo trse
posekati, Koržetovih ni obve-
stil nihče. »Če bi nas obvestih,
bi mlade trse pravočasno iz-
kopah in jih presadili, tako je
šlo pa vse v nič. Zdaj zahtevam
odkup ali vsaj plačilo za trse,«
pravi Marija Korže. Ko je svoj
predlog povedala župniku Ku-
šarju, se ta z njim ni strinjal.
Od trte na cerkvenem zemljiš-
ču so vsako leto dobili 250 do
300 litrov vina, če je bila do-
bra letina, pa tudi 350.
»Sram me je, da
imam talce
farane!«
Sicer želo priljubljenega žup-
nika Štefana Kušarja smo obi-
skali v župnišču na Črešnji-
cah. Najprej je dejal, da se mu
zdi nesmiselno, ker okoli sporne
trte povzročamo toliko hrupa,
potem pa se je vendarle razgo-
voril.»Najemna pogodba s Kor-
žetovimi je propadla že pred
leti, za prekinitev pa sem se
odločil, ker nisem bil zadovo-
ljen s tistim, kar sem dobil.
Njihovo vino pa se je vedno
spremenilo v kaj takšnega, če-
sar ne moreš ponuditi člove-
ku. Če bi to vino uporabljal
med mašo, bi bila ta neveljav-
na,« je povedal Štefan Kušar in
pokazal pismo, ki ga je podpi-
sal mariborski škof Franc
Kramberger, minuli teden pa
so ga iz mariborske škofije
poslali Koržetovim. V njem
piše: »Glede prodaje vinogra-
da se morate dogovoriti z gos-
podom župnikom in dekanom.
Leta 1992 vam je bilo sporoče-
no, da župnija vinograda ne
proda. Glede najema ima žup-
nik vso pravico, da najemno
pogodbo odpove in sprejme
pogodbo z drugim, saj je že
pred šestimi leti potekla na-
jemna pogodba z vami. Iz naše
dokumentacije je razvidno, da
se niste držali pogodbe. Ško-
fijski ordinat podpira gospoda
župnika in sklep Župnijskega
sveta, ki je letos januarja skle-
nil, da naprej z zemljiščem
opravljajo sami.«
In kaj namerava Štefan Ku-
šar z zemljiščem narediti se-
daj? »Prodali ga ne bomo, ker
za zemljo nič ne dobiš, pa še
škofija tega ne dovoli. Da bi na
zemlji delaU župniki, ne pride
v poštev, glede novega najem-
nika pa... vsi se bojijo, saj si
tam nihče ne upa obdelovati
zemlje. Tako nam je ostala
zadnja možnost: posekati, pa
bo mir. Tako ali tako nismo
imeli nič od te zemlje,« pravi
Štefan Kušar. »Zdaj bomo zem-
ljo zaradi ljubega miru vsaj
eno leto pustili pri miru, po-
tem pa lahko, če kdo želi, na
njej naredi krasno njivo ali kaj
podobnega.«
Na vprašanje, ali bo prihod-
nji najemnik zemljišča Ivo Ko-
klič, župnik odgovarja: »On bi
zemljo vzel v najem, vendar
mu Koržetovi ne dovolijo poti
čez svoje travnike,« ter doda-
ja, da je po sprejetju sklepa o
izseku trte nihče od članov
komisije ni želel sklepa izvrši-
ti. »Naši ključarji in drugi tega
niso hoteli, Ivo Kokhč, ki je na
Koržetove jezen, pa je bil ta-
koj za. Človeka je kar sram, da
ima take farane.«
Pogodba jim je
potelcia pred leti
Kot je povedal dekan v Novi
Cerkvi Alojz Vicman, je za
spor na Črešnjicah izvedel mi-
nuli četrtek. »Takrat sem tudi
sam dobil dopis škofa Franca
Krambergerja. Takoj sem po-
klical in isti večer tudi obiskal
gospoda Kušarja, v petek pa je
prišla k meni Marija Korže
Pogovarjali smo se in izrazil
sem mnenje, da bi bilo morda
dobro še nekaj časa počakati
vendar me je že naslednje ju-
tro po maši poklicala in pove
dala, da že sekajo,« pravi Aloj!
Vicman. »Vinograd je last ško
fije, zanj odgovarja župnik Šte
fan Kušar, dejstvo pa je, da j(
Koržetovim pogodba prenehali
že pred nekaj leti, vendar se
tem očitno niso sprijaznili,«
kratek Alojz Vicman, zgodbi
pa z vseh strani poraja mnoge
vprašanj. Če gre verjeti očit
ku, da je bilo vino s cerkvene
zemlje slabo, bi ga lahko žup-
nik še vedno zavrnil in zahte-
val denar (kar je pred leti po
besedah Marije Korže že storil
in ga tudi dobil), če gre za
kakšne druge razloge, pa je
vprašanje, koliko je smiselno,
da dušni pastirji, ki naj bi
skrbeli za mir in blaginjo pri
ljudeh, med svoje ovčice vna-
šajo še več slabe volje, prepi-
rov in nestrpnosti.
■ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
»Če bi vino, ki sem ga dobival kot najemnino za zemljo,
uporabil med mašo, bi bila ta neveljavna,« pravi župnik
Štefan Kušar.
Posekam trsi in izpuljeni koli, ki so ostali od nekdanjega
vinograda.
Marija Korže: »Zemljo smo želeli odkupiti, vendar župnik na to ne pristane. Zdaj želimo
vsaj nadomestilo za 400 mladih trsov.«
REPORTAŽA
13
Kosmati
obislcovdlci
Savinjsice
Na Celjskem so medvedje ponavadi le prehodni gostje
IJrsus arctos ali po domače
javi medved je konec prejš-
ijega stoletja v Sloveniji do-
ji dvojno vlogo. V urbanih
lioljih je postal slovenska
veta krava, ki se ji ne sme
Icriviti niti dlaka, medtem
0 si kmetovalci in prebival-
iz območja, kjer se kosma-
nci potikajo, želijo, da bi
1 bilo precej manj. Medve-
om pa je vseeno. Počasi se
rebujajo iz zimskega span-
1. Zares in simbolično.
To viharnih odzivih, ki jih je
iovzročila odločitev kmetij-
Icega ministrstva za časa ovč-
jrej skega ministra Cirila
mrkolja o odstrelu več kot
!demdesetih rjavih medve-
w, se sedaj v Ljubljani vroče
me lotevajo veliko bolj na-
tno in previdno. Tako te dni
mčujejo strategijo upravlja-
la z rjavim medvedom, v ka-
ri je natančno določena
oeksistenca človeka in naj-
ečje zveri v Sloveniji.
Medvedje
interesne sfere
Strategija Slovenijo deli v
tiri območja. V osrednjem
(očevsko, Notranjsko s
rimsko-mokriškim pogor-
'iii, del Dolenjske in Bele
rajine, Nanos, Hrušica, Tr-
ovski gozd in del Idrijskega
ribovja) je medved stalno
lisoten, odvzem medvedov
)dstrel ter vse poginule in
ovožene živali) pa je manjši
lienak povprečju zadnjih pe-
ti let. Okoli osrednjega je
»bno območje, kamor med-
edi občasno zaidejo, pred-
sem zaradi sezonske ponud-
^ hrane. Njegov namen je
fedvsem preprečiti njihovo
'fjenje iz osrednjega v druge
redele Slovenije. Odvzem ni
oločen in se oblikuje glede
i številčnost populacije v
srednjem območju in na po-
'ynost medvedov v območju
■jemne prisotnosti. To obse-
^ ozemlje osrednje-severne
' Vzhodne Slovenije, v njem
^ je dopuščena le začasna
"■isotnost medveda.
Ob upoštevanju, da so slo-
^nski medvedi edini vir za
''novno poselitev alpskega
je opredeljeno tudi pre-
•^no območje. To omogoča
osameznim živalim, ki uspe-
' prečiti robno območje, pre-
v Alpe in naprej v Avstrijo
^ Italijo. Celjska regija na
^hodnem in severnem delu
'^^i prav v slednje in je nekak-
medvedji most do sosed-
nje Avstrije. »Na območju
zgornjesavinjske nikoli ni ob-
stajala večja gostota medve-
dov, predvsem zaradi pomanj-
kanja ustreznih življenjskih
pogojev,« pravita Zdravko
Mastnak in Franc Rebeušek
s Savinjsko-kozjanske zveze
lovskih družin. So se pa med-
vedi ves čas potikali po tem
območju, predvsem na poti v
srednjo Evropo.
Kosmati
veleposestniici
Bivalno medvedom najbolj
ustreza območje sklenjenega
gozda, pri nas Dobrovlje in
Menina planina. To je tudi
prehodno območje, določeno
v strategiji. V njem se pojav-
ljajo mladi samci, stari dve do
tri, včasih tudi štiri leta, ki jih
samica ob skotitvi novega za-
roda ponavadi odžene.
Medved je teritorialna žival
z zelo velikim življenjskim
območjem. To obsega nekaj
sto včasih tudi do tisoč hektar-
jev. Zato mladi medvedi išče-
jo novo življenjsko okolje iz-
ven osrednjega območja na
širšem prostoru Slovenije. Pot
medvedov na Savinjsko pote-
ka okoli Litije, čez Savo preči-
jo v Zasavsko hribovje, kjer se
zadržijo tudi do tri mesece,
nato prečijo na Menino in se
odpravijo proti Avstriji, ali pa
se vrnejo nazaj.
Mladenič Z Mrzlice
Medveda so savinjski lovci
sledili tudi lani. Po besedah
Mastnaka so mlajšega samca
jeseni in pozimi videvali na
območju Mrzlice in Čemše-
niške planine, kjer je verjetno
prezimil. »Lovci pravimo, da
medved zimo ne prespi, am-
pak jo predremlje. Če je zima
mila, v tophh dneh pride iz
brloga in se sprehodi naoko-
li,« pravi tajnik tukajšnje zve-
ze lovskih družin. Na podlagi
odtisa, ki so ga napravili na
Paškem Kozjaku, so ocenili,
da gre za mlado žival, ki si išče
svoj življenjski prostor.
Odstrel je na našem območ-
ju bolj izjema kot pravilo. Ko
lovci zaznajo njegovo prisot-
nost, ga dlje časa pozorno
opazujejo, ah bo odšel naprej
ali pa se bo vrnil nazaj v osred-
nje območje. Če pa se začne
nenormalno obnašati in začne
povzročati škodo, potem Za-
vod za gozdove izda na podla-
gi odločbe kmetijskega mini-
strstva dovoljenje za izredni
odstrel. Načeloma je možno,
da medved ostane v Savinjski,
vendar je zaradi omejenega
življenjskega prostora to malo
verjetno. »Naselil bi se lahko
morda le na Dobrovljah in
Menini, težave pa bi imel z
iskanjem samice...« pravi Re-
beušek.   "
Medvedja
psihologija
In zakaj začne medved pov-
zročati ekscese, kot pravijo
lovci? Njihovo razlaga je psi-
hoanalitična. »Medvedi so kot
ljudje dovzetni za strese. Če
nima miru in se mu oža živ-
ljenjski prostor ter se mora
seliti v zanj neugodne življenj-
ske razmere, lahko postane
razdražljiv in napadalen. Po-
leg tega medved, ki okusi, da
lahko s pobijanjem drobnice
zlahka pride do hrane, včasih
spremeni obnašanje in se zač-
ne prehranjevati na ta način,«
je prepričan Mastnak. »Vsaka
žival se obnaša oportuno. Če ji
je nekaj ponujeno na krožni-
ku, bo to tudi vzela,« dodaja
Rebeušek.
Medved je vsejed. Vse, kar
je užitno, rastlinskega ali ži-
valskega izvora, mu je dobro-
došlo, od mravelj do poginule
divjadi, od sadežev in plodov
do nekaterih vrst trav in dete-
lje. »Če je naravne hrane do-
volj, škode ne povzroča. V
področjih, kjer zanj ni dovolj
hrane, pa lahko postane neva-
ren in napade tudi živino,«
pravi Mastnak
Po Rebeuškovih besedah je
eden od vzrokov za približe-
vanje medvedov naseljem tudi
ravnanje z odpadki, ki so do-
ber vir hrane, ter zakopavanje
ostankov črnega zakola v bli-
žino domačij. Živali se pač
prilagajajo novim razmeram
in se učijo lažjega preživetja.
V nacionalnih parkih Združe-
nih držav so jih celo poimeno-
vah smetarski medvedje, saj
se preživljajo pretežno s praz-
njenjem smetnjakov.
Prilagajanje
sodobnosti
Velik poseg v življenjski
prostor medvedov je tudi
gradnja avtocestnega omrež-
ja. Na srečo bodo predori in
viadukti na Trojanah omogo-
čili- njihovo nemoteno preha-
janje, saj avtocestna ograja za
štirinožce ne pomeni resnejše
ovire. Pred tremi leti, ko je
potekalo sledenje medveda,
pa so celo ugotovili, da so se
kosmatinci očitno že popol-
noma prilagodili avtomobil-
ski motnji, saj je imela med-
vedka brlog z mladiči komaj
petdeset metrov od avtoceste
Vrhnika-Razdrto.
Kljub temu pa lovci ugotav-
ljajo, da se je zaradi avtocest-
ne betonarne v Zajasovniku,
ki obratuje dan in noč, zača-
sno prenehalo prehajanje div-
jadi, tudi divjih prašičev in
jelenjadi. Zajasovnik je na-
mreč ena od prastečin, poti,
po katerih se živali premikajo
že tisočletja. Vsaj medved. Po
mnenju Rebeuška je morda to
razlog, da kosmatince zadnjih
nekaj let večkrat opazujejo na
območju Mrzhce in Čemše-
niške planine.
Plašni orjaki
Lov na medveda ima svoje
zakonitosti. Ker se ta giblje
predvsem ponoči, ga opazuje-
jo ob jesenskih in spomladan-
skih lunah, odstrel pa je dovo-
ljen z visokih prež ob sprems-
tvu izkušenega lovca, ki je od-
govoren, da se odstreli prave-
ga, določenega v odločbi. »Se
pa zgodi, da kakšen pade t-udi v
silobranu. Še ni dolgo, ko je
medvedka napadla dva lovca v
okolici Loškega potoka. Napa-
deni je ustrelil v zrak, a je
postala še bolj napadalna. Re-
šil se je s skokom v smrečje, ta
čas pa je pritekel njegov prija-
telj in z nekaj metrov pokončal
razjarjeno žival. Ob pregledu
so ugotovili, da je imela staro
rano, polno črvov, ki ji je pov-
zročala neznosne bolečine,« je
pojasnil Mastnak.
Medvedke napadajo samo v
primeru, ko so ogroženi mla-
diči. So izredno skrbne mate-
re in takrat ponavadi izgube
ves prirojen strah. »Res pa je,
da sem neke zime pred deveti-
mi leti doživel srečanje, ki ga
je le redko kdo,« pravi Mast-
nak »S še dvema kolegoma
smo naleteli na nekaj tednov
stare medvedje mladiče, še
slepe in gole, ki so ležali v
zasilnem brlogu pod podrtimi
smrekami. Medvedka nas na
srečo ni napadla.«
Oba poudarjata, da so med-
vedi izjemno plašni. »Če pa
pridemo v kritično razdaljo,
to je kakšnih 50, 60 metrov, in
medved oceni, da ne bo mogel
pobegniti, se postavi na zad-
nje noge v grozečo držo. Ta-
krat se je treba samo počasi
ritensko umakniti in ga imeti
na očeh. Potem bo pobegnil
tudi medved,« dodaja Rebeu-
šek. »Zgodbe, da se požene za
človekom, so le plod domiš-
ljije.« Medved pri nas ni po-
memben le kot divjad, marveč
tudi kot naravni spomenik, za
katerega obstoj smo odgovor-
ni vsi, poudarjata tako Mast-
nak kot Rebeušek.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Zadnji trije
Savinjski lovci se z medvedi ne srečujejo ravno pogosto. Še
redkejši so tisti, ki se lahko pohvalijo, da so v svojem lovišču
ustrelili kakšnega. Pravzaprav so v zadnjih dvajsetih letih
padU samo trije. Leta 1983 »lučki«, leta 1997 »matkov« in pred
dvema letoma zadnji, »meninski«, ki je postal razvpit po lovu
na živino. Janez Potočnik iz Mengša, po rodu pa iz Zadrečke
doline, je v polno zadel v lovskem revirju gornjegrajskega
lovskega društva. »Zvečer sem se namenil na divje svinje.
Pripeljal sem se do svojega brata, ki mi je povedal, da je Zavod
za gozdove dovolil odstrel medveda, ki je pobijal živino na
Menini tudi za naše lovišče. Takrat sem mu v šah dejal, da ga
grem ustrelit.« Z avtom se je odpeljal proti krmišču za divje
svinje, ki so ga lovci postavili kakšnih osemdeset metrov od
gozdne ceste. Ko je bil še kakšnih štirideset metrov stran, ga je
prešinilo, da so njegovi lovski kolegi očhno sredi krmilnice
postavili novo lovno napravo, saj črne gmote do sedaj še ni
videl. Snel je puško s hrbta, da bi si jo skozi merilni daljnogled
ogledal, ko je pomigala z zadnjo nogo. Pred njim je stal
medved in se mastil s koruzo. Hitro je počepnil, pomeril, nato
je počilo. Mrcina se je v velikanskem skoku pognala v gozd.
Sredi tretjega skoka se je zaslišalo divje rjovenje, po devetem
je vse utihnilo. Potočnik ni čakal, ampak se je odplazil do avta
in odšel v dolino. Ko je lovske kolege prepričal, da je uplenil
medveda, so kljub temi odšli do prizorišča. Več kot 150
kilogramov težka zver je ležala kakšnih 45 metrov od krmiš-
ča. Krogla ji je prebila srce. SKO
Gomjegrajčani so se radovedno zbirali okoli mrcine, ki jo je pred dvema letoma uplenil
Janez Potočnik. (Foto: Ciril Sem)
Vinko Knapič se je leta 1983 postavil zraven medveda, ki ga
je ustrelil v okolici Luč.
14
REPORTAŽA
Življenje na drsalkah
Polona Peunik se je z drsanjem srečala že v rosnih otroških letih - Od umetnostnega k hitrostnemu drsanju
Polona Peunik je pred
kratkim dopolnila devet-
najst let in se že skoraj vse
življenje ukvarja z drsa-
njem. Od umetnostnega dr-
sanja je presedlala k hitrost-
nem na kratkih progah, ta-
ko imenovanemu short trac-
ku in je trenutno edina tre-
nerka tega športa v Sloveni-
ji, poleg tega je tudi tekmo-
valka. Študentka prvega let-
nika na Fakulteti za šport
skoraj nima prostega časa.
Komaj tri leta in pol je ime-
la, ko so jo prvič postavili na
drsalke. Najprej za šalo, nato
je začela z umetnostnim drsa-
njem. Živahna in radovedna
deklica, ki je s svojimi drsal-
nimi gibi osvojila ledeno ploš-
čo, je imela pred vsakim tek-
movanjem nenavaden ritual:
»Kar nekaj časa sem verjela,
da bom, če grem večer pred
tekmovanjem na fishburger in
na coca-colo, naslednji dan
uspešna. Pa sem kaj kmalu
ugotovila, da to ni res. Še
vedno iščem svoj talisman za
srečo.« Princeska na ledu je
odrasla v pogumno dekle, ki
želi preizkusiti vse individual-
ne športne izzive. Polona do-
bro ve, kako zelo hladen in trd
je led, zato z dobro voljo,
nasmehom na obrazu in ži-
vahnostjo prebije še tako trd
led, tisti pri ljudeh.
Umetnostnemu drsanju se
je posvečala vse do drugega
letnika gimnazije, kjer je obi-
skovala športni oddelek v I.
Gimnaziji v Celju. Takrat se je
začela rekreativno ukvarjati z
Judom, pri čemer pa je stakni-
la poškodbo kolena, tako da je
morala za nekaj časa opustiti
umetnostno drsanje. Leto in
pol po poškodbi so ji koleno
operirali. Rehabilitacija naj bi
trajala osem mesecev: »Moti-
vacija, da se čim prej pozdra-
vim, so bili sprejemni izpiti
na Fakulteti za šport, saj so
bili ti, še preden sem popolno-
ma okrevala, zato sem se mo-
rala toliko bolj potruditi, da
sem bila sprejeta na želeno
fakulteto.«
Slovo od piruet
Mislila je, da bo še naprej
umetnostno drsala, vendar jo
je splet okoliščin odvrnil od
tega: »Po naključju mi je tre-
ner omenil, da se bo Slovenija
vključila v organizacijo Short
track in da bomo to obliko
drsanja začeli izvajati v Drsal-
nem klubu Celje. Vse skupaj
se je začelo konec lanskega
avgusta, ko je Mednarodna dr-
salna zveza organizirala med-
narodni Short track camp v
Celju, ki sta ga vodila trenerja
iz Velike Britanije in Kanade.
»Po posvetu z njima sem se
odločila, da bom zapustila
umetnostno drsanje in začela
redno trenirati hitrostno drsa-
nje na kratkih progah,« se spo-
minja Polona. Prizadeva si, da
bi zbrala čim večjo skupino
drsalcev, ki bi bili čim bolj
uspešni.
Trenutno je Drsalni klub Ce-
lje edini v Sloveniji, kjer mla-
di lahko trenirajo to, v Slove-
niji novo obhko drsanja. Po-
lona je hkrati trenerka in tek-
movalka, vodi pa tudi Short
track oddelek kluba.
Čeprav na začetku ni bilo
pretiranega zanimanja za hi-
trostno drsanje na kratkih
progah, ostaja Polona optimi-
stična: »Menim, da bi se ta
šport pri nas lahko razvil, saj
prihajajo tekmovalci iz vrst
bivših umetnostih drsalcev in
je zato napredovanje toliko
hitrejše.« Ne glede na to, da je
ta šport v Sloveniji prisoten
šele nekaj mesecev, so se ude-
ležili že mnogih mednarodnih
tekmovanj. V tako kratkem
času je Polona dosegla zelo
dobre rezultate. Na evrop-
skem prvenstvu v Haagu je
osvojila 25. mesto, na svetov-
nem mladinskem prvenstvu v
Varšavi se je uvrstila na 48.
mesto, na svetovnem pokalu v
Gradcu pa je na petsto metrov
dosegla 20., na tisoč metrov
pa 26. mesto. Do konca drsal-
ne sezone jo čaka še precej
napornih treningov in priprav
na tekmovanja, vendar pa z
ljubeznijo do športa Polona
premaguje še tako težke ovire.
Aprila bodo gostili poklic-
nega trenerja iz Madžarske,
poletje pa bodo skušali izkori-
stiti za treninge short tracka
izven ledu, najverjetneje se
bodo udeležili višinskih pri-
prav na Rogli. Avgusta bodo
pripeljali trenerja iz tujine in
začeli z njim redno sodelova-
ti. Polona se bo odpovedala
vlogi trenerke, saj se želi pos-
vetiti svoji tekmovalni karieri
in študiju.
»Trenutno poskušam zbrati
sredstva, da bi se lahko udele-
žila intenzivnih treningov v
Calgaryju v Kanadi, središču
short tracka, kamor zahaja in
trenira elita tega športa. Tam
bi imela priložnost trenirati
dvakrat na dan z najboljšimi
trenerji. Tako bi se lahko pos-
vetila zgolj treningu in ne toli-
ko administrativnim zade-
vam. Teh priprav bi se udele-
žila poleti pred obema svetov-
nima pokaloma, ki bosta v
Evropi. Moja glavna želja in
cilj pa sta udeležba na kvahfi-
kacijah za Olimpijske igre, ki
bodo oktobra letos, seveda
pod pogojem, da bo udeležbo
s postavljenimi normami odo-
bril slovenski Olimpijski ko-
mite,« pravi Polona.
Nevaren,
atraktiven in
adrenalinski
Drsalke za umetnostno dr-
sanje so višje od tistih za Short
track. Razlika med obema je
velika, saj so tudi različno
brušene. Bolj ostre in tudi pre-
cej daljše so drsalke pri short
tracku, predvsem zaradi vož-
nje po ovinkih. Rezilo na teh
pa mora biti zaobljeno kot
kovanec, da zaradi vbodov pri
padcih ne prodre skozi kožo.
Hitrostni drsalci se morajo
pred vsakim treningom lotiti
brušenja, pri umetnostnem
drsanju pa se drsalke brusijo
le dvakrat ali trikrat letno.
Kombinezoni so oprijeti zara-
di manjšega zračnega upora.
Mednarodna drsalna zveza
zadnje čase razvija kombine-
zon, ki bo odporen proti vbo-
dom, česar se drsalci zelo ve-
selijo. Nujni so tudi ščitniki
za vrat in čelada zaradi padcev
in stikov z drugimi drsalci. Ne
glede na vse te ščitnike pa ta
šport po Poloninem mnenju
ni nič bolj nevaren kot, na
primer, smučarski skoki.
Ali je za ta šport treba biti
zasvojen z adrenalinom? »Ve-
čina športnikov je tako ali ta-
ko zasvojena z njim. Meni je
ta šport všeč, ravno zato, ker
je tako adrenalinski, ker imaš
neposreden stik z nasprotni-
kom in ker so sodniki bolj
objektivni. Ni toliko subjek-
tivnega ocenjevanja kot pri
umetnostnem drsanju. Mi-
slim, da je tudi za gledalce
hitrostno drsanje bolj atrak-
tivno. Najbolj noro pa je, ko
zletim z ovinka in treščim v
oblazinjeno ograjo.« Po Polo-
ninem mnenju pa tudi umet-
nostno drsanje ni tako nedol-
žen in eleganten šport, kot
zdi na prvi pogled.
Želja po uspehih včasih nj
dovolj, poleg trdega dela sta
dobrodošU tudi prijateljsl^
podpora in pomoč: »Odnosi \
short track družini so velika
bolj prijateljski. Na tekme ho.
dim sama in če se počutim
izgubljeno, mi vedno priskoči
na pomoč kak tuj trener in mj
dovoli trenirati z njihovo ekj.
po. Zgodilo se je že, da mi je
kakšen trener izdelal program
za trening, to je kdaj, kaj ju
kako moram trenirati, pa gj
niti na pivo ni bilo treba pova-
biti,« pravi Polona.
In kdo so njeni vzorniki!
»Od Evropejcev mi je najbolj
všeč Italijan Nicola Rodigaii
zaradi njegove mladosti in fas-
cinantne tehnike. Od žensk pa
Bolgarka Radanova, edina iz-
med Evropejk, ki se je sposob
na kosati z Azijkami in Kanad-
čankami. Kljub temu, da so
Azijci mojstri v tem športu,
me ne navdušujejo, saj se je
pri njih vse preveč lahko povz-
peti po lestvici zaradi večje
naklonjenosti temu športu i
njihovih državah.«
Polona si želi postati kondi
cijska trenerka ali pa športna
psihologinja. Želimo ji, da bi
se njene želje uresničile, pred
vsem pa še veliko uspešnih
tekmovanj.
SABINA KRANJEC
Foto: GREGOR KATlČ
Short track je novejša raz
ličica hitrostnega drsanja,
ki se je v tujini - najbolj je ta
šport razvit v Aziji in v Ka
nadi - začel uveljavljati pred
tridesetimi leti. Zanj so se
prvi odločili v drsalnem klu
bu Celje, zaradi dobre orga
nizacije kluba in zadostne
ga števila prostih ur leda
Glede na to, da je šport šele
razvoju, so v tej sezoni
klubu štirje tekmovalci, os
tali pa se šele učijo drsalnil
spretnosti. Dobro sodeluje!
s tujci, predvsem z Madža^
s katerimi se skupaj udele
žujejo priprav v tujini, ii
Avstrijci, h katerim hodijo
na tedenske treninge.
Polona Peunik
Hitrostno drsanje je nevarno.
Polona v svojem ledenem svetu
NASI KRAJI IN UUDJE
15
MODRI TELEFON
preveč »krvava«
klavnica
gentjurski ribiči so se pri-
da iz Jurmesove klav-
^jj-e v rečico Vogla j no spuš-
.jjo ostanke, ki onesnažujejo
potok. Po njihovih besedah
je reka včasih spremeni v pra-
^Q krvavo povodenj.
po besedah Draga Pušnika,
^pjje vzdrževanja v šentjur-
Lj^ein Jurmesu, imajo od leta
L3 v tem podjetju čistilno na-
Lvo, skozi katero gredo vse
pdplake pred izlitjem v nara-
vo, »Naprava je res samo me-
,anska, ne pa tudi biološka,
vendar iz odplak odstranimo
jse trdne delce. Ne da pa se od-
straniti rdeče barve, ki zato
,5arva tudi Voglajno. Na izpuš-
lanio pa tkiv,« trdi Pušnik. Celj-
ski zavod za zdravstveno vars-
vo vsake tri mesece opravi pre-
jlede vzorcev odplak in do se-
laj menda niso imeli večjih pri-
)omb na kakovost vode, ki jo
zpuščajo. »Res pa je, da je v
;asu večjega obsega klanja v na-
iem obratu voda malenkost
močneje obarvana, v dneh, ko
ne koljemo, pa je popolnoma
irezbarvna. Poleg tega pa rde-
izcedek življu v potoku ne
(odi, ampak je hranljiv,« je pre-
iiričan Pušnik.
Oboževalec
Gašperja iz Letuša so nad-
vse prevzeli čari slovenske pev-
ke Karmen Stavec. Prosil nas
je, naj mu poiščemo naslov nje-
nega kluba oboževalcev.
V založbi Menart, kjer skr-
bijo za Karmen, so nam pove-
dali, da ji Gašper lahko piše kar
na njen domač naslov:
Karmen Stavec
Ravnikar jeva 7
1230 Domžale
SK
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu
sprejemala novinarka Bojana
Jančič. Na telefonsko števil-
ko 031/569-581 jo lahko po-
kličete vsak dan med 10. in
17. uro, svoja vprašanja za
Modri telefon pa lahko med
ponedeljkom in petkom do 17.
ure zastavite tudi po telefo-
nu 42-25-000.
Z Gatsbyjem
gostovali v Angliji
Dijaki gledališke skupine
Have Fun Club iz Gimnazije
Celje Center so se udeležili li-
terarnega festivala, ki je bil
od 26. februarja do 4. marca
na zasebni šoH Charterhou-
se v Angliji.
Nastopili so- s predstavo Ve-
liki Gatsby, ki so jo premierno
uprizorili 25. januarja v Slo-
venskem gledališču Celje. Di-
jake je v Londonu obiskal tudi
slovenski ambasador v Angliji
Marjan Šetinc, ki se je udele-
žil delavnice Telo kot osnovni
jezik gledališča. Le-to je vodi-
la mentorica gledališke skupi-
ne Karen Polimac Dobovišek.
Celjski gimnazijci so v An-
gliji zbudili medijsko pozornost
tudi zaradi bližajoče se dcsd^
obletnice samostojnosti, pose-
bej pa je gostitelje navdušila nji-
hova predstava. »Igrati so za-
čeli v slovenskem jeziku, po-
tem pa so prešli na angleščino
in tako pokazali, da so tujci,«
je povedala Karen Polimac Do-
bovišek in dodala, da je gosti-
telje navdušil tudi pristop h gle-
dališki igri ter spoznanje, da
sporočilo Velikega Gatšbyja na
enak način kot Angleži spreje-
majo tudi v Sloveniji. »Igralci
nastopajo brez kostumov in
brez maske, pa vseeno doseže-
jo želene učinke,« je še pove-
dala mentorica, ki predstave z
dijaki pripravlja skupaj z reži-
serjem Zijahom Sokolovičem.
Po vrnitvi v Slovenijo bodo celj-
ski gimnazijci s predstavo Ve-
liki Gatsby večkrat nastopili tu-
di doma, mentorica in režiser
pa že razmišljata o predstavi,
ki jo bosta z dijaki uprizorila
prihodnje leto.
AMS
ObSotli
zmaga
Zrečanov
Zmagovalec petkovega tu-
rističnega srečanja osnovnih
šol celjske regije, ki sodelu-
jejo na petnajstem turistič-
nem festivalu Turizmu poma-
ga lastna glava, je osnovna
šola Zreče. Zreški šolarji se
bodo tako udeležili državne-
ga tekmovanja, ki bo aprila
na Ptuju.
Na tekmovanju v osnovni šo-
li v Podčetrtku so prejeh zlato
priznanje šolarji osnovnih šol
Zreče in Pod goro iz Slovenskih
Konjic. Med dobitniki srebrne-
ga priznanja so osnovne šole Sliv-
nica pri Celju, Pranja Roša Ce-
lje, Griže, Vojnik, Podčetrtek in
Vitanje, bronastega pa so si pri-
služili učenci I. in II. osnovne
šole Rogaška Slatina.
Učenci, ki so letos ustvarjali
na temo Turizem in dediščina,
so morali oddati raziskovalne
naloge že januarja. V petek je
bilo mogoče v Podčetrtku vide-
ti še njihove razstave in dram-
ske uprizoritve. Podčetrteška šo-
la je pripravila regijsko sreča-
nje s pomočjo domače občine
in Term Olimia. BJ
Informator za praznik
z osrednjo slovesnostjo v te-
)vadnici III. OŠ Celje bodo v
IČ Center v ponedeljek ob 17.
iri počastili svoj krajevni
iraznik. V spomin na usta-
lovitev Narodne čitalnice v Ce-
ju leta 1862 praznujejo že 22
et, zadnja leta pa slovesnost
iripravljajo v tesnem sodelo-
anju s III. OŠ Celje.
\' MC Centci ohranjajo tra-
licijo izdajanja svojega glasi-
i, ob prazniku pa so gospo-
dinjstvom v mestnem središču
razposlali 1.400 izvodov Infor-
matorja, ki ob splošnih infor-
macijah v branje tokrat prina-
ša tudi nagrajene literarne pris-
pevke učencev III. OŠ o mla-
dih in njihovem življenju v
mestni četrti. V sodelovanju s
Centrom za socialno delo Ce-
lje, krajevno organizacijo Rde-
čega križa ter sponzorji pri-
pravljajo po prazniku, v apri-
lu, obdaritev 30 socialno ogro-
ženih družin in posameznikov,
za nakup košaric prehrambe-
nih izdelkov pa so letos zbrali
150 tisoč tolarjev. Zatem, v za-
četku maja med tednom starej-
ših občanov, bodo v MČ Cen-
ter obiskali okoli 130 svojih kra-
janov in krajank, starejših od
80 let, v konec aprila oziroma
začetek maja pa sodi tudi zdaj
že tradicionalna akcija ocvet-
ličenja oken in balkonov v mest-
nem središču. Za krajane ima-
jo letos pripravljenih okoli
1.800 cvetličnih sadik ter pre-
ko 600 vreč humovita.
IS
V znanju tujih jezikov je moč
v soboto je na Poklicni in
tehniški strojni šoli Šolske-
ga centra Celje potekalo dr-
žavno tekmovanje iz nemš-
kega jezika, ki ga vsako leto
razpiše Slovensko društvo
učiteljev nemškega jezika za
dijake tretjih letnikov sloven-
skih srednjih šol.
Tekmovanje, ki se ga je ude-
ležilo 295 dijakov iz sedemde-
setih slovenskih srednjih šol,
je potekalo na dveh zahtevnost-
nih stopnjah.
Razglasitev rezultatov bo 11.
maja v Narodnem domu v Ce-
lju, ko bodo zbrane tekmoval-
ce, njihove profesorje in člane
odbora Slovenskega društva
učiteljev nemškega jezika s svo-
jo prisotnostjo počastili tudi ve-
leposlanika Nemčije in Avstrije
ter predstavnik Goethejevega in-
štituta iz Zagreba. Najboljši tek-
movalci bodo nagrajeni z izo-
braževanjem nemškega jezika
v tujini.
JOŽICA SKORJA
Foto: GK
Še zadnji napotki pred tekmovanjem iz nemškega jezika.
VSPOMIN
Darko Bizjak
v ponedeljek, 5. marca,
smo se na pokopališču v
Šmarju pri Jelšah poslovili od
Darka Bizjaka. Človeka, ki
je svoje življenjsko poslans-
tvo, poleg velike ljubezen do
svoje družine, namenil po-
dročju družbenega, politične-
ga in gospodarskega delova-
nja na območju bivše občine
Šmarje pri Jelšah.
Iz kozjanskega okolja, kjer
je doraščal in kjer je imel pr-
vo delovno mesto, ki ga je
opravljal kot učitelj v Zagor-
ju pri Lesičnem, je črpal moč
za opravljanje izredno po-
membnih in odgovornih
funkcij in delovnih mest, ki
jih je opravljal v času svoje
aktivne delovne dobe.
V obdobja od zgodnjih šest-
desetih'let pa vse do leta
1978 je 'svoje delo opravljal
kot funkcionar v družbeno-
političnih organizacijah ta-
kratne občine Šmarje pri Jel-
šah. Z letom 1978 je bil izvo-
ljen na funkcijo predsedni-
ka skupščine občine Šmarje
pri Jelšah, ki jo je opravljal
do leta 1982. Vodenje obči-
ne, kije bila po razvitosti na
koncu lestvice slovenskih ob-
čin, je zahtevalo veliko mo-
či, energije in ljubezni do dela
in do ljudi, s katerimi in za
katere je delal.
Veliko dela je bilo v tem
času postorjenega, saj je bilo
še vedno potrebno nadalje-
vati s sanacijo posledic po-
tresa, ki je to območje priza-
delo leta 1974. Izgrajevala se
je komunalna infrastruktu-
ra, gradili objekti za potre-
be šolstva, zdravstva, kuUa-
re ter vaški in gasilski domovi,
pričel se je razcvet zdraviliš-
kega turizma v Podčetrtku z
izgradnjo hotela ter vrsta dru-
gih pridobitev za potrebe ob-
čanov. Darko Bizjak je želel
in si zastavljal cilje, ki so bi-
li včasih težko dosegljivi. Ve-
čino jih je zmogel, zato smo
mu hvaležni še danes.
Po letu 1982 je bil kratek
čas zaposlen v trgovskem
podjetju Jelša Šmarje, nato
pa je prevzel mesto general-
nega direktorja Zdravilišča
Rogaška Slatirm do leta 1994,
ko seje upokojil.
Zdravilišče Rogaška Slati-
rm, ki ga je vodil v času do
osamosvojitve Slovenije, je do-
življalo uspehe in rezultate,
ki so bili pomembni za sa-
mo zdravilišče kot tudi za slo-
venski turizem. Začetek de-
vetdesetih let je prinesel tu-
di veliko pridobitev, ki je bi-
la za Rogaško izredno po-
rnembna. Odkritje termalne
vode in s tem dopolnitev po-
nudbe zdravilišča je prav go-
tovo uspeh, za katerega gre
vso prizimnje Darku Bizja-
ku. Vtem času pa so se zače-
li pojavljati tudi problemi, ki
so jih prinesle vojrm v Slove-
niji z izgubo gostov, velike
spremembe, ki so jih prine-
sle nove razmere im področ-
ju gospodarstva mlade drža-
ve Slovenije. Darko Bizjak je
vso svojo energijo vlagal v ob-
vladovanje novih razmer in
z vsemi rmpori skušal obdr-
žati sijaj najstarejšega zdra-
vilišča v Sloveniji. Leta 1994
pa seje upokojil in predal delo
in vodenje zdravilišča svojim
naslednikom.
Leta upokojitve je posvetil
domu in družini. Pomemben
pa je njegov prispevek, ki ga
je v tem času posvetil usta-
novitvi Planinskega društva
v Šmarju, postal pa je tudi
njegov prvi predsednik.
Pred slabima dverrm leto-
rrm je njegove cilje in načrte
začela ustavljati bolezen, ki
je z vso svojo neusmiljenost-
jo dokončala njegovo življe-
nje v 63. letu starosti.
Končalo se je življenje člo-
veka, ki smo ga poznaU po
vedrini in prijaznosti, člove-
ka, ki je zrml s svojim iska-
njem poti do sočloveka ustva-
riti številne prijateljske, to-
variške in sosedske vezi, člo-
veka, ki je zrml prisluhniti
in tudi porrmgati tistim, ki
so potrebovali njegovo pomoč
in jmsvete. Zato mu ostaja-
mo iz srca hvaležni.
JOŽE ČAKŠ
Na podlagi 18. člena Statuta Javnega gospodarskega za-
voda za urejanje javnih parkirišč In gospodarjenje z javni-
mi objekti Celje, Dečkova cesta 1, Celje, razpisuje Upravni
odbor zavoda prosto delovno mesto za:
direktorja zavoda.
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kan-
didati Izpolnjevati še naslednje pogoje:
-univerzitetna strokovna izobrazba tehnične, pravne, ekonom-
ske ali druge ustrezne smeri,
-najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja in orga-
niziranja gospodarskih javnih služb in
■predložiti program razvoja dejavnosti zavoda ter ukrepe za
dosego programskih ciljev.
Direktor bo imenovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega ime-
novanja ter se zaposli za polni delovni čas.
Pisni prijavi morajo kandidati predložiti dokazila o izpolnjeva-
nju z razpisom določenih pogojev, življenjepis ter svojo zami-
sel programa razvoja dejavnosti zavoda in ukrepov za dosego
Programskih ciljev.
f^rijave kandidati pošljejo v zaprti ovojnici in v roku osem dni
Po objavi razpisa na naslov:
2P0 CEUE, Dečkova cesta 1, 3000 Celje, z oznako: »ZA
Razpis DIREKTORJA".  '
zavoda bo opravil izborv petnajstih dneh po zaključku razpi-
sa in o svojem izboru obvestil župana Mestne občine Celje.
Direktorja zavoda imenuje na predlog župana Mestni svet Mest-
občine Celje ter bo o odločitvi kandidat o imenovanju obveš-
čen v petnajstih dneh po sprejetju sklepa na mestnem svetu.
Upravni odbor
Javnega gospodarskega zavoda za urejanje javnih
parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje
Vas zanima
zakaj?
Preberite na strani 31!
16^
ŠPORT
Slovenska odprava zaostala za želenim
Na dvoranskem SP v Lizboni Čeplakova 6., Valantova 1., Acman pa 16. - Razočarana le Valontova
že po kvalifikacijskem te-
ku na dvoranskem atletskem
SP v Lizboni je bilo jasno, da
Velenjčanka Jolanda Čeplak
dozoreva in se razvija v eno
najboljših tekačic na 800 me-
trov na svetu, v polfinalu in
finalu pa je to le še potrdila. S
svojimi teki je potrdila vrhun-
sko formo in napovedala us-
pešno poletno sezono. Zado-
voljen je bil tudi Urban Ac-
man, čeprav je malce zaostal
za želenim rezultatom, kar ve-
lja za skoraj vse člane sloven-
ske odprave.
m
V znamenju štiric
Nekateri so kvalifikacijsko
taktiko Čeplakove ocenili kot
popolnoma zgrešeno, toda neiz-
kušenost je botrovala skrajno
previdnemu teku: »Ničesar ni-
sem želela tvegati, ker sem se
bala prerivanja, zato sem se dr-
žala bolj zunanjega dela steze,
izšlo pa se je po mojih željah,«
se je spomnila premiernega teka
v Lizboni. »Občutek je bil zelo
dober, ker sem dobro trenira-
la in sem čutila, da sem spo-
sobna poseči po visokih mestih.
Samozavest so mi vlivale tudi
nekatere malenkosti - spet sem
bila v sobi skupaj z Alenko Bi-
kar, tako kot lani v Centu, kjer
sva dosegli najboljši slovenski
uvrstitvi, kar se je ponovilo na
Portugalskem, kjer sva obe te-
kli v četrti kvalifikacijski sku-
pini na četrti stezi.« Po sijaj-
nem kvalifikacijskem teku, v
katerem je dosegla najboljši re-
zultat, je v polfinalu postalo ne-
koliko težje, saj se je že poja-
vila utrujenost.
V prvi polfinalni skupini je
bila hitrejša Mozambičanka
Mutola, skupno pa je Čeplako-
va s šestim časom prišla v veli-
ki finale, kjer več kot ponovi-
tve polfinalne uvrstitve ni mo-
gla pričakovati. »Zavedala sem
se, da so tekmice z Mutolo in
Grafovo na čelu izkušenejše, za-
to sem opustila misli na tek s
svojim tempom. S tem ne bi
dosegla ničesar, saj so nasprot-
nice vse štiri kroge nadzorova-
le dogajanja,« se spominja vr-
hunca letošnjega svetovnega pr-
venstva. Šele po vrnitvi v do-
movino je povsem strnila vtise
in občutke.-»Super je bilo, če-
prav sem kar vesela, da je ko-
nec. Bila sem namreč zelo utru-
jena, saj je za mano izjemno
naporna sezona.« Jolando Če-
plak so na Portugalskem spoz-
nale tudi tekmice, najboljše
srednjeprogašice na svetu. V po-
letni sezoni bodo najbrž mo-
rale računati tudi z njo. Ker je
že potrdila normo za SP v Ed-
montonu, se bo lahko posveti-
la izključno treningom in na-
stopom na uglednih mitingih,
ki jih bo zagotovil Avstrijec Ro-
bert Wagner, manager, ki skr-
bi tudi za Stefanie Graf. Naj-
prej pa si bo Velenjčanka od-
počila in si v Podčetrtku nabrala
novih moči.
Acman se bliža
O počitku razmišlja tudi Ur-
ban Acman, kajti tudi on se
lahko pohvali z rekordno se-
zono. Že v prvih štirih nasto-
pih je izboljševal najboljše
osebne znamke, nazadnje je
mejo šprinta na 60 metrov pri
nas pomaknil na 6,67 in priča-
kovati je bilo ponovitev dosež-
ka na dvoranskem SP. »Tudi sam
sem se ukvarjal s podobnimi
mislimi, oziroma cilji. Vendar
reakcijski čas je bil zelo slab,
v kvalifikacijah celo katastro-
falen - 0,200. Verjetno me je
zmedel zvok štartne pištole, ki
je bil specifičen, a so ga izku-
šenejši in hitrejši tekmeci očit-
no že vajeni,« predstavlja naj-
večjo lizbonsko težavo član celj-
skega Kladivarja Cetisa. Kljub
minimalnemu zaostanku za za-
črtanim ciljem je Acman za-
dovoljen z uvrstitvijo v polfi-
nale, saj je svetovni šprinter-
ski vrh izjemno širok, na naj-
večjih tekmah je tudi konku-
renca najhujša in se ne more
primerjati z nobeno drugo dis-
ciplino. Prav zato bo moral še
trdo delati, če želi uvrstitev v
polfinale ponoviti tudi na naj-
pomembnejših poletnih tek-
mah. »Mislim, da bom še na-
predoval, ker so že opazne spre-
membe, potem ko sem novem-
bra začel vaditi pod vodstvom
Boruta Bilača. Odtlej sem bis-
tveno popravil tehniko, boljša
je tudi psihološka priprava. Na-
predoval sem pri štartnem ko-
raku, manj pa sem delal na te-
lesni moči, ki jo le ohranjam.
S takšnim načinom treningov
bi se lahko redno spuščal
10,30 na 100 metrov, tu in ta,
pa bi mi lahko uspel tudi t{
pod 10,26, kolikor je predp
sana A norma za uvrstitev ^
kanadsko S P.«
Naslednje veliko tekmovanj
je že vpisano v urnikih vseh n,
boljših slovenskih atletov in Ai
ja Valant ni izjema, čeprav m
nuli konec tedna ni skakala^
ko, kot zna. »Pred tekmo sei
imela zelo dober občutek, s,
sem dobro trenirala in bila pt|
pričana v odlično pripravlji
nost. Toda izkazalo se je, d
forma le ni tako vrhunska, \
so kazala testiranja. Najprej sei
prestopila, nato sem se lovil
pri zaletu, zato sem zaostala;
rezultatom nad 14 metri,« je p
jasnila Valantova. Za razliko o
klubskega kolega Acmana, |
že včeraj začela s pripravan
za novo sezono: »Po uvodni
treningih v Ljubljani bom 0(
potovala na dvotedenske pi
prave v italijansko Formio, nai
še v grško Kalamato.« S temb
naša najboljša troskokašica p
novila lansko pripravljalno o|
dobje, ki so mu sledili odlič
rezultati vse do 01 v Sidneyji
Upati, je, da bo tokrat doda
še vrhunske skoke na najp
membnejši tekmi v Edmonl
nu.
TOMAŽ LUK^
Foto: GREGOR KAT
Razočarana: Anja Valant \
Miloviceva zadnja priložnost
Ali bodo pri Savinjskih Hopsih po številnih igralskih menjavah v soboto še drugič v tej sezoni zamenjali trenerja?
Med moštvi s Celjskega so s startom v dru-
gi del državnega prvenstva v Al ligi lahko v
popolnosti zadovoljni le pri Kemoplastu Al-
posu, saj so proti pričakovanjem gladko ug-
nali Loko kavo. Pivovarna Laško se je spret-
no rešila in v zadnji četrtini kaznovala nez-
branost Kraškega zidarja, Rogla ni imela ni-
kakršnih možnosti proti Unionu Olimpiji, Sa-
vinjski Hopsi pa so spet ostali praznih rok.
Zadnji poizelski poraz je opravičljiv vsaj za-
radi številnih poškodb, ki so dodatno načele
nekoč enega naših najboljših in najbolj ureje-
nih košarkarskih kolektivov. Z zdravstvenimi
težavami so se ubadali Milačič, Belina in To-
movič, Primož Kobale pa je že dlje časa celil
poškodbo Ahilove tetive. »Upam, da je poškod-
ba že preteklost. Predvčerajšnjim sem začel s
treningi in morda bom pojutrišnjem že lahko
pomagal soigralcem na izjemno pomembni tek-
mi,« je povedal Kobale, ob kapetanu Matjažu
Cizeju edini košarkar v sedanji zasedbi, ki je
na Polzeli doživel zlate čase
tamkajšnje košarke. Le-ti sicer
niso tako oddaljeni, da bi spo-
mini nanje že zbledeli, toda tre-
nutna agonija zamegli nekda-
nje svetle trenutke.
Posledice začetnih
napak
Poizelski klub več kot očit-
no plačuje davek na številne na-
pake, storjene v pripravljalnem
obdobju. Takrat so v Savinjsko
dolino »privlekli« kopico bolj
ali manj neznanih košarkarjev,
ki niso pokazali praktično ni-
česar. Izjema je organizator igre
Simič, katerega kvalitete je cenil
predvsem prejšnji trener Po-
ček, sedanji pa mu sprva ni naj-
bolj zaupal, zato se je moral
dokazovati, da si je zagotovil
bivanje na Polzeli do konca se-
zone'. Nenehne spremembe so
tako zmedle ljubitelje košarke,
da jih je trenutno le še peščica,
ki pozna polzelsko igralsko za-
sedbo. »Nomadsko« moštvo je
prejšnji teden postalo še moč-
nejše za Aleksandra Ivanoviča,
ki slovi kot nediscipliniran igra-
lec, tako da si lahko pri Savinj-
skih Hopsih obetajo še dodat-
ne težave. »Številne zamenja-
ve morajo pustiti negativne po-
sledice, to bi lahko pričakova-
li. Komaj smo se uigrali, že smo
ostali brez igralca ali dveh in
prišel je kakšen izmed novin-
cev. S fanti se sicer dobro ra-
zumemo, a kaj, ko igra ne ste-
če, nobenega učinka ni,« tarna
24-letni Primož Kobale, ki se
mu konec sezone izteče 6-let-
na pogodba s Savinjskimi Hop-
si. Dotlej podrobnosti - podob-
no kot soigralci - ne želi raz-
krivati, saj se boji za svojo uso-
do. Žalostno je še, da se je ob-
Milovičevem prihodu znašel
pod trenerjevim drobnogle-
dom, kritike, ki so sledile, pa
ga niso prizadele. »Ne zdi se
mi, da me naš trener ne ceni.
Na treningih in v pogovorih z
njim sem dobil kar dober ob-
čutek.«
Bleferali
nesrečnež?
v Sloveniji priznani strokov-
njak Predrag Milovič je po od-
ličnem startu v prvenstvo s Kraš-
kim zidarjem sprejel izziv v Sa-
vinjski dolini in takrat napo-
vedal nov preporod tamkajšnje
košare. Kot dolgoročni cilj si
je zastavil celo osvojitev naslova
državnih prvakov. Po začetnih
bombastičnih izjavah in zapo-
rednih porazih pa se je spet za-
tekel k iskanju moštva, ki bi
bilo sposobno Polzeli vsaj za-
gotoviti status A-l-ligaša tudi
za prihodnjosezono. Toda Sa-
vinjski Hopsi so ostali brez
zmage vse do 24. kroga. V so-
boto se bodo v lokalnem der-
biju pomerili s Kemoplastom
Alposom, vodstvo kluba pa naj
bi Miloviču postavilo ultimat:
tekma pojutrišnjem je trener-
jeva zadnja priložnost za osta-
nek na Polzeli. Seveda »igra«
le zmaga. »Pedini« dolgoročni
načrti so se tako sesuli. Ob pod-
pisu 4-letne pogodbe z novimi
delodajalci si najbrž ni mislil,
da si bo moral že po štirih me-
secih »reševati glavo. Sprva je
tarnal nad pripravljenostjo
moštva, nato nad sestavo, zad-
nje časa ga moti napačna mi-
selnost. Zato so ga mnogi oz-
načili kot bleferja, ki ne pre-
more veliko košarkarskega zna-
nja. Spomnili so se tudi uvod-
nih zapletov, ko ga ni bilo na
enega izmed prvih treningov.
ker mu baje niso izplačali po
letnega zaslužka vnaprej. M
mogrede: tudi Američan Huj
hes je imel prejšnji teden pi
dobne prebliske. Predrag M
lovič navzlic kritikam ponavlji
da je imel na Polzeli ogromn
smole in težav, ki jih pred p(
hodom ni predvidel. Najbolj ]!
mu kljub vsemu zamerijo izli
ro novih tujcev, saj naj bi šlo2
nekakšen črnogorski lobi z M
lačičem, Tomovičem in seved
trenerjem na čelu. Milovičevi
zagovornikov je vse manj, zal
bo polzelsko moštvo pojutri!
njem bodrila le manjšina, ki vfl
jame v čudežen preobrat. Zrni
ga Savinjskih Hopsov v loki
nem derbiju najbrž še ne bi p<
menila zanesljivega bega z dn
lestvice, poraz pa bi lahko b
celo usoden. In to v takšni m
ri, da se utegne ponoviti zgoi
ba iz Krškega ali Idrije, čepK
so podobne scenarije na Polz
li še lani vztrajno izključeval
TOMAŽ LUKAi
. Foto: GAŠPER DOMJ^
Se Predrag Milovič poslavlja?
Pusnik vabi
Nogometaši CM Celja Pub-
likuma so z odličnim startom
v spomladanski del sezone
napovedali zanimive nogo-
metne tedne v mestu ob Savi-
nji. V zadnjih sedmih tekmah
sploh niso bili poraženi, za-
poredni zmagi proti Korota-
nu in Taboru pa naj bi konč-
no napolnili Skalno klet.
To je bil tudi eden izmed po-
glavitnih ciljev trenerja rume-
no-modrih Marijana Pušnika.
Vse od svojega prihoda v Celje
je poudarjal, da želi s svojimi
zamislimi in pogledi na nogo-
metno igro ustreči predvsem
občinstvu. »Menim, da smo z
dvema dobrima partijama na-
povedali lepo predstavo v ne-
deljo, ko bomo gostili Muro.
Vabim gledalce, da si ogledajo
tekmo, saj jih ne bomo razo-
čarali,« je napovedal nedeljsko
prvenstveno srečanje s Prek-
murci, ki so namočili celo Ma-
ribora Pivovarno Laško. CM Ce-
lje Publikum bo sicer nastopil
brez »porumenelih« Gobca in
Križnika, vprašljiv je nastop poš-
kodovanega Bogatinova, vsee-
no pa bi ob ponovitvi iger z
uvodni spomladanskih krogC
moral premagati sicer neugoi
ne nogometaše Mure. I
Bolj zaskrbljujoč je bil RJ
darjev start, saj so »knapi« p
razu v Ajdovščini dodali reij
proti Kopru na svojem igrišči
Igra Velenjčanov še zdaleč i
takšna, kot si jo je zamislil stf
teg Toni Tomažič, zato tu^
smelih napovedi pred napo'
nim gostovanjem v Ljudske'
vrtu pri Mariboru Pivovar'
Laško ni bilo mogoče pričak'
vati: »Zelo težko se bomo ubr<
nili silovitih napadov vijolic'
stih, ki enostavno morajo zrn«
gati,« je opozoril trener Rud^
ja. Ti
ŠPORT
17
Le korak do senzacije
f^alskim rokometašicam ni
-pel nesluteni podvig - uvr-
stitev v polfinale pokala po-
^jlnili zmagovalk. V svoji
j^,orani so na povratnem
^Ijračunu slavile s 30:23, v
-olfinale pa se je uvrstil Be-
S^pcon, ki je v Franciji zma-
ai z 28:17._
iPMMHaMnHHMMi
i 2a izjemni preobrat, ki ga ro-
Lna srce ni pričakoval domala
itiče, Žalčankam ni manjka-
Lprav veliko. Skupina Flori-
[nov je za sabo potegnila 500
Kedalcev, podpora s tribun pa
^ nosila gostiteljice. Povedle
o s 4:1 in 5:2, francoski tre-
ler Christophe Marechal pa je
13 ogrevanje le poslal najbolj-
0 igralko Samiro Hasagič, ki
>na parket stopila v 12.minu-
1 Podcenjevanje je bilo očit-
10, cena pa bi bila lahko gro-
(lozanska. Na krilih dirigent-
e Sonje Zidar so Savinjčanke
ik pred odmorom povedle z
8:10. Potrebni so bili le še tri-
»ali morda štirje goli dodat-
lega naskoka!
Pred zadnjo četrtino so gost-
; malce umirile zadevo
23:19), novi zaplet pa so raz-
oložene, a že utrujene varo-
fanke trenerja Aleša Filipčiča
iprizorile v naslednjih minu-
in si priigrale 6 golov pred-
iosti - 25:19. Za nameček je
|ila izključena najučinkovitejša
|ri vodilni ekipi francoskega
rvenstva Svetlana Antič. Dve
jgi sta nato končali izven igriš-
i in sanj je bilo konec. »Pri
5:10 sem imela občutek, da
[e za znanstveno fantastiko,
es je, nekaj igralk nas je upa-
3 na nemogoče. Da ne bi pre-
[orele v preveliki želji, kar se
lam je že zgodilo, smo se v sla-
ilnici dogovorile za mirno na-
laljevanje brez prevelikih ape-
itov. Zaostanek iz Besancona,
ista mu botrovala grška sod-
ika, je bil previsok. A delne
evanše smo zelo vesele,« je de-
da Vanja Dolar, ki zaradi vi-,
oze na prvi tekmi ni nastopi-
i, v soboto pa je zadela pet-
rat in priigrala dve sedemme-
lovki. Vseh šest kazenskih stre-
ov je končalo v francoski mre-
i, po trikrat sta bili natančni
ijena sestra Tanja ter Zidarje-
a. Kapetanka Sergeja Kline
sploh ni zgrešila iz igre (4 go-
li), Mojca Derčar le enkrat (6),
Ljuba Korotneva je zaustavila
14 strelov. Manjkal pa je uči-
nek Barbare Uranker (v drugem
delu met 0-4 in 4 izgubljene
žoge). Danica Jukič je čakala
na klopi do konca, vzrok je bil
izostanek š treningov. »Nadi-
grali smo tekmeca, ki je izlo-
čil madžarskega Dunaferrja,
evropskega prvaka iz leta 99.
Večje apetite v prihodnosti ima-
nio, a na vidiku ni močnejšega
pokrovitelja,« je povedal sekre-
tar Roman Jaušovec. Brez pra-
ve levičarke se bodo Žalčanke
posvetile domači konkurenci.
Para polfinala sta norveš-
ki Nordstrand (Elda 51:50) in
Besancon ter romunski Silco-
tub (Kuban 53:42) in ukra-
jinski Motor (Napredak
65:48).
V DP sledi končnica štirih naj-
boljših klubov: Krima, Pirana,
Žalca in Olimpije. V pokalnem
tekmovanju je Žalec v Izoli iz-
gubil z dvema zadetkoma raz-
like, uvrstitev na final-four pa
ne bi smela biti vprašljiva.
Igrivo slovo od Evrope.
NAKRATKO
Praga: judoistke celjskega
ankakuja so s slovensko re-
prezentanco nastopile na tur-
'irju za svetovni pokal A. Naj-
'oljšo uvrstitev je dosegla Urška
•olnir, ki je v kategoriji do 63
g zasedla 5. mesto, Regina Jer-
'pjc in Maja Frece pa sta iz-
padli že v prvem krogu.
Nova Gorica: kegljavke Mi-
oteksa so po 62 tekmah doži-
^le poraz v domačem držav-
'^m prvenstvu. V 16. krogu so
zgubili proti Gorici s 3:5, če-
'fav so postavile rekord keg-
'šča (2716) in za 20 kegljev
'gnale domačinke.
Ljubljana: v 7. krogu 1. dr-
avne lige v streljanju z zračno
''štolo za mlajše mladinke in
'''adince si je ekipno zmago
'^'Streljala Strelska družina Du-
Poženel iz Rečice pri Laš-
kem. Njena člana Natalija Bu-
kovec in Uroš Taškar sta bila
najboljša med posamezniki.
Celje: na državnem prvens-
tvu za najmlajše umetnostne dr-
salce sta v ledeni dvorani v
Mestnem parku ostala dva na-
slova. Pridrsala sta si ju Matic
Gabrijel in Fina Umek. (J.K.)
Celje: na 2. mednarodnem
kegljaškem turnirju za slepe in
slabovidne so slavili tekmovalci
z Reke pred Bratislavo in Za-
grebom. Celje je bilo v postavi
Fras, Štemberger, Žnuderl in
Vodušek četrto. (J.K.)
Celje: rokometašice PUV Ni-
voja so z zmago v zadnjem krogu
proti Ketingu z 38:21 (19:15)
končale z letošnjimi nastopi v
drugoligaški konkurenci. Za-
sedle so 2. mesto za Škocja-
nom. (J.K.)
PANORAMA
NOGOMET
I.SNL
20. krog: Rudar - Koper 0:0,
Tabor - CM Celje Publikum 0:2
(0:1, Pekič (43.), Sivko (90.).
Vrstni red: Olimpija 42, Ma-
ribor Pivovarna Laško 38, HIT
Gorica 34, CM Celje Publikum
31, Rudar, Dravograd 28, Pri-
morje, Korotan 24, Mura, Ko-
per 22, Tabor 20, Domžale 18.
II.SNL
16. krog: Esotech Šmartno -
Feroterm Pohorje 2:1 (0:1);
Mujakovič (62.), Repovž (89.-
11 m). Železničar-Dravinja 2:1
(0:1); Sire (37). Vrstni red: Ži-
vila Triglav 35, Esotech Šmart-
no 31, Jadran Šešič 30, Elan 29,
Zagorje 28, Aluminij 27, Naf-
ta, Ivančna Gorica 26, Dravi-
nja 23, Železničar 19, Beltin-
ci, Feroterm Pohorje 16, Brda
7, Renkovci 5.
KOŠARKA
UGAKOUNSKA
23. krog, od 1. do 6. mesta:
Pivovarna Laško - Kraški zidar
76:73 (47:60,32:42, 15:14); Na-
kič 24, Jurak 17, Lisica 15, Duš-
čak 10, Ovčina 5, Udrih 4-, Bro-
lih 1. Rogla - Union Olimpija
76:122 (56j94,48:61,27:31); Zi-
nrajh 17, Šporar 14, Dundovič
12, Benič 9, Temnik 8, Zarič 7,
Starovasnik 4, Petranovič 3,
Herman 2. Vrstni red: Union
Olimpija, Krka Telekom 45, Pi-
vovarna Laško 39, Rogla, Kraš-
ki zidar 34. Od 7. do 12. mesta:
Kemoplast Alpos - Loka kava
89:62 (66:47,43:35,22:15); Mi-
sirača 26, Kahvedžič 18, Nova-
kovič 10, Jovanovič, Ribezi 7,
Kočar, Rovšnik 6, P. Maček 5,
Petrovič, A. Maček 2. Savinj-
ski Hopsi - Helios 83:90 (57:73,
39:50, 19:27); Hughes 17, Ra-
dič 14, Simič 12, Cizej 10, Ča-
tovič 9, Ručigaj 8, Gorjup 7, Iva-
novič 6. Vrstni red: Helios, Tri-
glav 33, Kemoplast Alpos 32,
Zagorje BZ 29, Savinjski Hopsi
28, Loka kava 26.
1.BSKL
22. krog: Elektra - Banex
98:84 (72:63, 52:45, 31:23).
Rizman 26, Tajnik 21, Vugda-
lič 19, Božič 15, Karlo 6, Nu-
hanovič 5. Milic 3, Rupreht, Ko-
vačevič 1; Ravnihar 21, Strnad
15, T. Keblič 14, Pučnik, To-
mašič 8, Lušenc 6, Pavlin 5, Go-
leš, Jesenek 4. Vrstni red: Ko-
per 38, Elektra 37, ZM Mari-
bor 36, Jurij Plava laguna, Hrast-
nik, Banex 34, Radenska Crea-
tiv, Ilirija, Union Olimpija ml.
32, Bežigrad 31, Nova Gorica
30, Radovljica 26.
ROKOlVgr
I.DRLH
15. krog: Celje Pivovarna Laš-
ko - Trimo Trebnje 38:28
(22:13); Pungartnik, KuUnčen-
ko 9, Vugrinec 6, Žvižej 4, Koz-
lina, Tomšič, Praznik 3, Stefa-
novič 1. Gorenje - Velika Ne-
delja 25:20 (15:7);Rutenko 11,
Plaskan, M. Oštir 4, Sovič 3,
Gajšek, Kavaš, Gavriloski 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna Laš-
ko 29, Prule 67 26, Prevent,
Gorenje 23, Rudar 18, Velika
Nedelja 16, Trimo 14, Termo
11, Slovan 8, Inles Riko 6, Do-
bova 5, Pivka Perutninarstvo 1.
POKALRZS(ž)
Četrtfinale, 1. tekma: Izola
-Žalec27:25 (13:13); Zidar 12,
Derčar 4, Potočnik, Kline, T.
in V. Dolar 2, Uranker 1.
PPZ
četrtfinale, 2. tekma: Žalec
- Besancon 30:23 (18:11); Zi-
dar 7, Derčar 6, T. in V. Dolar
5, Kline 4, Uranker 3.
I.DRL(Ž)
18. krog: Vegrad - Jelovica
20:29 (15:15); Strmšek 7, Ste-
vanovič 5, S. Boškovič 3, Bu-
bik 2, Nojinovič, Omerovič,
Halilovič 1. Vrstni red: Krim Eta
NR 32, M-Degro Piran 29,
Olimpija 23, Žalec 22, Jelovi-
ca 18, Izola 15, Sava 13, Gra-
miz Kočevje 10, Burja 8, Ve-
grad 4.
Ivezic vohunil
v Cordobi
španski rokometni klubi
poleg kraljevega pokala tek-
mujejo tudi za pokal lige Aso-
bal. Na zaključni turnir sta
se uvrstila oba polfinalista li-
ge prvakov, nasprotnik Celja
Pivovarne Laško Portland
San Antonio, in Barcelona, ki
sta se spopadla v finalu. Šport-
ni direktor Slavko Ivezič je
konec tedna preživel na pri-
zorišču zanimivih obraču-
nov, vsi trije so se končali z
golom razlike. Moštvo iz
Pamplone je v polfinalu ug-
nalo Ciudad Real s 23:22, Bar-
celona pa Ademar Leon po se-
demmetrovkah z 32:31.
»V finalu so Katalonci že imeli
pet golov prednosti, Portland
pa je poraz omilil na 28:29, ta-
ko da končni izid ne kaže ob-
jektivnega razmerja na igrišču,«
je povedal Ivezič in nadaljeval:
»Zbralo se je kar nekaj evrop-
ske smetane. Čeprav Cordoba
nima prvoligaša, je bila dvora-
na oba dneva polna.« Mateo Gar-
ralda in Mihail Jakimovič sta
bila najboljša strelca Portlan-
da z 11 in 10 goli na obeh tek-
mah. »Jackson Richardson vse-
skozi razigrava oba zunanja na-
padalca, pa tudi »črto«, krili in
krožnega napadalca. Na de-
snem zunanjem položaju Ga-
ralldo zamenjuje Albert Mar-
tin, ki je prav tako nevaren.«
Celjska 3-2-1 naj bi povzroča-
la silne težave, kajti španska ta-
ko kot tudi povečini druga
evropska moštva igrajo proti
manj globokim obrambam.
»Portlandova postavitev je 6-0.
Njihov »zid« sprva deluje za-
strašujoče. Mi se ga ne bojimo,
saj smo podobne težave že znali
dobro reševati. Imamo objek-
tivne možnosti za preboj v fi-
nale!« Za plitvo obrambo sta
najboljši rešitvi seveda bombar-
derja Aleš Pajovič in Branko
Bedekovič, ki sta na srečo hi-
tro pozdravila poškodbi iz bit-
ke s Francozi.
Včeraj so se pivovarji uvrsti-
li med najboljša štiri moštva v
slovenskem pokalu po drugi
zmagi z Gorišnico, jutri pa se
bodo v novi dvorani predstavi-
li Nazarčanom na prijateljski
tekmi s trebanjskim Trimom.
Po torkovem gostovanju v Hr-
peljah v DP bo trener Josip Šo-
jat začel z zaključnim piljenjem
forme pred potovanjem v Pam-
plono.
Že sedaj pa »pisarno« Celja
Pivovarne Laško pretresa nereš-
Ijiv problem - kako zadovolji-
ti tisoče telefonskih klicev, ki
zahtevajo ali celo prosijo za dra-
goceni listič, na katerem je iz-
pisan datum 31. marec, ko bo
v dvorani Golovec povratna tek-
ma s Portlandom. Predproda-
ja stojišč po 1500 tolarjev naj
bi se začela 26. marca ob 8.uri
na glavni blagajni Celjskih sej-
mov, kjer bo potrebno poskr-
beti tudi za varnost. Bomo v
Celju prvič videli čakajoče v
spalnih vrečah?
DEAN ŠUSTER
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTAJ7.3.
NOGOMET
I. SNL, 21. krog - Maribor:
Maribor Pivovarna Laško - Ru-
dar (15).
KOŠARKA
Liga Kolinska, 24. krog, od
1. do 6. mesta - Zreče: Rogla -
Pivovarna Laško (19); od 7. do
12. mesta - Polzela: Savinjski
Hopsi - Kemoplast Alpos
(19.30).
1. SKL (ž), 2. tekma finala
končnice - Celje: Merkur - Lek
Jezica (15.30).
NEDEUAJ8.3.
NOGOMET
I. SNL, 21. krog - Celje: CM
Celje Publikum - Mura (15).
II. SNL, 17. krog - Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Alu-
minij, Maribor: Železničar -
Esotech Šmartno (obe 15).
TOREK, 20.3.
ROKOMET
l.DRL (m), 16.krog-Hrpe-
Ije: Pivka Perutninarstvo - Ce-
lje Pivovarna Laško (19).
Merkur za naslov
•
Pojutrišnjem bo v dvorani Gimnazije Celje-Center dru-
ga tekma finala končnice košarkarskega državnega pr-
venstva za dekleta. V velikem finalu se po pravilu merita
Lek Jezica in celjski Merkur, v letošnji sezoni pa so v
prednosti Ljubljančanke.
Lek Jezica je v tej sezoni vselej znal izkoristiti boljšo igral-
sko zasedbo in je iz medsebojnih dvobojev prišel kot zmago-
valec. Po lanskem presenetljivem porazu v finalu bodo Ježi-
čanke tokrat zagotovo zaigrale na vso moč, a se tudi Celjanke
ne predajajo vnaprej. Po petih letošnjih porazih jiroti Ljub-
ljančankam upajo na sobotno zmago: »Letos smo imeli ogrom-
no težav z igro v napadu, večkrat je zatajila predvsem obram-
bna vrsta, katere učinek je bil katastrofalen. Doslej smo iz-
gubljali tudi preveč žog, zato moramo te pomanjkljivosti od-
praviti. Če bo dnevna forma vrhunska, lahko presenetimo,«
upa trener Merkurja Željko Ciglar.
V celjskem klubu pripravljajo pojutrišnjem tudi begat sprem-
ljevalni program. Drugo tekmo finala play-offa bo popestrila
godba na pihala, gledalce bosta zabavali plesna in akrobatska
skupina, vstop na tekmo, ki jo bosta sodila Mariborčan Bol-
tauzer in Sobočan Fišer, pa bo prost. T.L.
18
PISMA BRALCEV
^PREJEU
I SMO   J
Izjava za
javnost
Članice in člani Društva no-
vinarjev Celjskega območja in
aktiva Društva novinarjev Slo-
venije smo zgroženi in ostro
obsojamo brutalni napad na
novinarja Večera Mira Petka.
Napad ne pomeni le fizičnega
nasilja nad našim stanovskim
kolegom, temveč tudi napad
na svobodo novinarskega dela
in demokracijo v Sloveniji.
Novinarji s Celjskega ob-
močja tudi sicer z zaskrblje-
nostjo ugotavljamo, da je v
zadnjem času čedalje več po-
skusov ustrahovanja novinar-
jev z grožnjami, pa tudi s poli-
tičnimi in ekonomskimi priti-
ski. Brutalni napad na kolego
Mira Petka pa pomeni vrhu-
nec takšnih poskusov in zavrž-
no dejanje, vredno največjega
obsojanja.
Za 10 DNS-AC,
predsednik
MIRAN KOROŠEC
Napadi na
resnicoljubje
Ob nedavnem brutalnem fi-
zičnem napadu na Večerovega
novinarja Mira Petka sem bil
tako pretresen, da sem se od-
ločil, da napišem nekaj vrstic.
Novinarji so pri vsakodnev-
nem delu iskalci resnice, re-
snicoljubi, kot taki pa so izpo-
stavljeni pritiskom in osebno
ogroženi, saj so trn v peti ti-
stim, katerih delo in ravnanje
raziskujejo, jih razkrinkava-
jo, zbirajo podatke, da bi tako
zbrano gradivo obelodanili v
javnosti.  -
Sem proti vsakemu nasilju.
Zdi se mi pravi absurd, da
mora biti človek, ki si z vso
svojo predanostjo prizadeva
za poštenje in odkrivanje re-
snice, ogrožen, napaden, ne le
verbalno, ampak tudi fizično.
Človek se ob tem vpraša, ali
smo res že zapadli v globoko
kriminalno podzemlje? Če je
tako, potem je treba stvari
temeljito premisliti in ustrez-
no ukrepati v vseh vejah obla-
sti in institucijah civilne druž-
be, da se takšni pojavi, ki
imajo neslutene posledice za
našo mlado demokratično dr-
žavo, preprečijo in ustavijo.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
•
Odprto pismo
siovensici
javnosti
V zadnjem času se v javnosti
zelo veliko govori o ljudeh, ki
so jih v našo državo [za visoko
ceno) prepeljali organizatorji
ilegalnih prehodov meje. Bolj
malo obsojajočih besed pa sli-
šimo na račun tistih, ki služijo
z nesrečo drugih. Medijem in
politiki je uspelo obrniti po-
zornost k prebežnicam in pre-
bežnikom, kot da so to krimi-
nalci, ki se jih je potrebno bati,
ne pa oni drugi, ki jih sistema-
tično, organizirano in protiza-
konito vodijo čez mejo.
Če prebežnice in prebežniki
v javnosti ne veljajo za krimi-
nalce, pa so nam baje nevarni
iz drugih razlogov - ker smr-
dijo, pa zaradi nalezljivih bo-
lezni, ki naj bi jih prenašali, in
zato, ker naj bi bil naš socialni
položaj zaradi njih še slabši
itd. Socialna situacija v Slove-
niji res ni rožnata. Toda za to
niso krivi prebežnice in pre-
bežniki!
Zatočišče za te ljudi državo
res veliko stane. Toda, ali
smo prepričani, da bi denar,
ki ga država nameni zanje,
dobile res socialno ogrožene
družine? Ali mislimo, da bi s
tem denarjem rešili problem
revščine v Sloveniji? Ali mi-
slimo, da bomo plačevali
manj za zdravstveno zavaro-
vanje, če država ne bo zagoto-
vila zdravnika za prebežnike?
Ti hiso vzrok za omenjene
probleme, vzroki so drugje.
Vzrok je v socialni politiki
slovenske vlade, v neobčutlji-
vosti slovenske države oziro-
ma ljudi, ki jo vodijo, do
stisk ljudi.
Edina krivda prebežnic in
prebežnikov je verjetno njiho-
va želja po boljšem življenju.
Edina krivda matere z otro-
kom je njena želja, da bi imel
ta otrok lepše življenje, kot ga
ima sama. Mogoče je ta mati
svojo hčer želela obvarovati
pred obrezovanjem, mogoče
se je želela izogniti kamenja-
nju, ker je zapustila nasilnega
moža. Mogoče je želela ohra-
niti vero ali politično prepri-
čanje. Mogoče gre za begunce,
ki bežijo pred državljansko
vojno v svoji državi itd.
Zagotovo pa so vsi upali, da
bodo na svoji poti naleteli na
razumevanje in pomoč. Pre-
bežnice in prebežniki so mor-
da »zmotiU naš mir«, vendar
zato še niso zločinke in zlo-
činci. S sovražnim odnosom
do njih bomo največ izgubili
sami. Spomnimo se, da so bili
tudi naše babice in dedki, ma-
me in očetje nekoč prebežnice
in prebežniki, begunke in be-
gunci.
S tem pismom izražamo
podporo »miroljubni manife-
staciji v znak solidarnosti s
prebežnicami in prebežniki,
združeni s protestom proti šir-
jenju ksenofobije, rasizmov,
fašizmov in drugih oblik ne-
strpnosti v našem okolju,« ki
jo je 21. februarja pripravil
Urad za intervencije.
Slovensko vlado, stranke,
političarke in politike pa po-
zivamo k jasno artikulirane-
mu nestrinjanju z vsemi obli-
kami nestrpnosti in ksenofo-
bije ter k hitrejšemu in učin-
kovitejšemu urejanju nastalih
razmer. Prav tako pozivamo k
spremembi naziva Centra za
odstranjevanje tujcev, ker ta
izraža nestrpnost in nečloveš-
ki odnos do tistih, ki v njem
prebivajo.
ŠPELA VESELIC,
za Društvo SOS telefon,
Ljubljana
Zgodba o
čistilni napravi
v Vitanju
Kraj Vitanje spada med kul-
turne in naravne spomenike
Slovenije, česar pa se najod-
govornejši možje v občini Vi-
tanje ne zavedajo.
V 19. stoletju so v Vitanju
odmevali tokovi, ki so pretre-
sali takratno Evropo in vsepo-
vsod burili duhove. Meščans-
tvo se je prebujalo in pričelo
dvigati glavo. Danes, na začet-
ku tretjega tisočletja, pa na
južnem obronku Pohorja buri
duhove neprimerna lokacija za
čistilno iiapravo in razdvaja
občane.
Prizadeti občani Vitanja ugo-
tavljamo, da občinsko vodstvo
in polovica zavedenih občin-
^ skih svetnikov vztrajajo, da se
izgradnja prične na sporni lo-,
kaciji, med Gmajno in Štajn-
hofom, sredi urbanih naselij.
Največji interes, da se pričnejo
dela na sporni lokaciji, imata
direktor podjetja Vitpro, ki je
50-odstotni lastnik, in župan
občine s 25-odstotnim lastniš-
kim deležem. Gre namreč za
to, da bi se vsa dela vodila
preko navedenega podjetja in
da bi se finančna transakcija
(do izvajalca CMC Celje) spe-
ljala preko istega investitorja,
torej podjetja Vitpro. Vitanjča-
ni nismo proti razvoju kraja,
kot je bilo razbrati iz poroča-
nja nekaterih medijev, nismo
pa za razvoj, ki bi bil po volji
peščice občanov.
O čistilni napravi v Vitanj u se
je pričelo govoriti v sedemde-
setih letih, sočasno z odvze-
mom pitne vode iz reke Hudi-
nje nad Vitanjem za potrebe
občin Celje in Šentjur, s tem pa
je ostala še do danes neuresni-
čena obveza za izgradnjo čistil-
ne naprave. V času od leta
1980-1983 so bili zgrajeni le
kolektorji, ki so speljani mimo
sedaj sporne lokacije za čistil-
no napravo. Ti kolektorji naj
bi danes ne bi bili več primer-
ni, uporabni!?
Prizadeti občani smo za iz-
gradnjo čistilne naprave izve-
deli v sredini preteklega leta,
ko naj bi Občina Vitanje prido-
bila v$a »potrebna soglasja«.
Od občinske uprave smo zahte-
vali pojasnila, zakaj se tako
pomemben projekt zdaj tako
hitro načrtuje, in to mimo pri-
zadetih občanov. O tem nam
■ občinski svetniki, ki so spreje-
mali te odločitve (brez stro-
kovnih razprav) niso znali veli-
ko odgovoriti. Občane pa nas
skrbi skrajno neprimerna lo-
kacija izgradnje: v naselju,
kjer bi z regulacijo potoka
Hočna lahko pridobili približ-
no 2000 kvadratnih metrov ko-
ristnega zazidalnega zemljišča
za temu okolju prijazne pro-
jekte. Skrbi nas tudi, ker spor-
na lokacija zahteva prečrpava-
nje fekalij iz nižjega na višji
nivo po dolžini okoli 100 m.
Moti nas tudi, se ne upošteva
mnenje stroke, ki je izdelala
primerjalne študije lokacij či-
stilne naprave Vitanje. Loka-
cij, ki jih predlaga stroka, je
šest, štiri lokacije so sprejem-
ljive za vse krajane Vitanja.
Skrbi nas tudi smrad in ropot
ter to, da pri sofinanciranju
projekta ne sodelujejo večja
podjetja, naprimer Kovinar in
- Unior. Občani Vitanja smo pre-
pričani, da je za Mestno občino
Celje življenjskega pomena, da
bo čistilna naprava v Vitanju
čimprej zgrajena, in to takšna,
ki bo prisluhnila stroki.
Prizadeti občani Vitanja
smo v preteklem mesecu pre-
prečili, da se je gradnja odlo-
žila za nedoločen čas, nismo
pa prepričani, če smo prepri-
čali neprepričane, da čistilna
naprava ne sodi v urbano na-
selje. Zato želimo trmasto
vztrajanje občinskega vods-
tva predstaviti širši javnosti
in varuhu človekovih pravic'.
Zahtevamo, da trški svet ob-
činskemu svetu Vitanje pred-
laga ponovno odločanje o lo-
kaciji, ob upoštevanju pri-
pomb prizadetih, predvsem
pa mnenja stroke. Pridobiti
je treba tudi pojasnilo uprav-
ne enote Slovenske Konjice,
kako bilo lahko izdano grad-
beno dovoljenje brez soglasja
neposredno prizadetih obča-
nov in kako to, da v lokacij-
sko dokumentacijo ni vklju-
čena študija o vplivih na oko-
Ije.
PRIZADETI OBČANI
VITANJA
(ime avtorja pisma je v
uredništvu)
Robnik je
usoda
Neverjetno, kako je lahko
robnik med cesto in pločni-
kom usoden za celo ulico v
mestnem jedru, ki je že itak
bolj prazna - po zaslugi velja-
kov mestne četrti, ki zelo us-
pešno umirjajo živelj okoli
sebe. Govorim o Razlagovi
ulici v Celju.
Zgodilo se je pred gostin-
skim lokalom, v pozni uri
okrog Silvestrovega, ko so
policisti celjske Policijske
postaje zapeljali s ceste na
pločnik in na službenem vo-
zilu poškodovali pnevmati-
ko. Seveda je bilo ob popra-
vilu kolesa slišati iz zaprtega
lokala kakšno smešno na nji-
hov račun. Kaj hujšega! Že
drugi dan je odločni mož
postave začel deliti usodo v
obliki policijskih kazni za
nepravilnosti v zvezi z avto-
mobili. Na vprašanje, zakaj
naenkrat tolikšna skrb za na-
šo sosesko, če prej leta in
leta v tej ulici policistov
sploh nismo srečevali, je
gospod policist samozavest-
no pojasnil, da naj se zahva-
limo vodji gostinskega loka-
la. Na moje opozorilo, da se
ne more maščevati celemu
svetu, mi je pred pričami
odgovoril, da dokler bo ob
pri policiji, se bo maščeval,
to pa je izjavil vpričo svojih
še mlajših kolegov.
Na mojo pisno pritožbo na
Policijsko postajo Celje so mi
prijazno odgovorili, da je'po-
licist ravnal po zakonu, mene
pa so (naknadno) predlagali v
postopek pri sodniku za pre-
krške, ker da sem bil žaljiv.
Zdaj nas gospod policist, ki je
stvar vzel v svoje roke, obisku-
je vsak dan dvakrat in našim
strankam tanjša že tako črn
kos kruha. Pa naj še kdo reče,
da se usoda ne.imenuje (tudi)
robnik.
JANEZ RATEJ.
Razlagova uL, Celje
Čudna
zaljubljenost
nekaterih
pohodnikov
Konec leta 1996 smo v Do-
brini v KS Loka pri Žusmu
ustanovili turistično društvo.
Kako naprej? To vprašanje
smo si člani upravnega odbora
društva zastavili na prvem se-
stanku.
•Kot prosvetna delavka na
podeželju sem se že pred
mnogimi leti začela zanimati
za etnologijo in predvsem za \
folkloro. V šoli sem vodila
folklorni krožek, uspešno I
sem opravila diplomo po izo- j
braževalnih tečajih, ki jih v ^
okviru Zveze kulturnih orga- j
nizacij Slovenije organizira
znani prof. g. Mirko Ramovš.
Seveda, na podeželje sodi j
folklorna prireditev. In ta bi i
naj bila na prostem. Ampak |
šele poleti, ko bo toplo. S tem !
vprašanjem smo se člani [
upravnega odbora turistične- j
ga društva razšli po končanem •
prvem sestanku. Še isto noč se \
mi je porodila zamisel. V ne- '
posredni bližini mojega doma i
stoji farna cerkev svetega Va- ]
lentina - zavetnika zaljubljen- ■
cev. Kaj ni to nekaj čudovite- ;
ga? Nekoč so se fantje hodili j
peš »potepat« k dekletom, no- i
bena razdalja ni bila nepre-
magijiva. V temnih nočeh so si i
svetili z lahternami. Kaj, če bi j
v čast našemu farnemu patro- \
nu obudili spomin na tiste \
lepe davne čase, sem se vpra- |
šala in si že predstavljala: Va- 1
lentinov pohod, zvečer, z lah-
ternami od vznožja Žusma na :
vrh do-cerkve sv. Valentina. :
Članom UO TD sem na nasled- -
njem sestanku predstavila j
svoje zamisli, potem pa smo i
se hitro lotili dela, saj je bito :
Valentinovo v letu 1997 že i
skoraj pred vrati. i
Na Valentinovo soboto se je j
pred gasilskim domom v Do- |
brini ob vznožju Žusma zbra- i
lo preko tristo udeležencev, ki .i
so plačali simbolno startnino. .
Kupiti je bilo moč »pominke .
in oporne palice (s spomin-
skim napisom) za lažjo hojo.\
V imenu društva sem pohod- .
nikom zaželela srečno pot in ;
čimveč lepih, nežnih dožive- ^
tij, saj ima vsaka noč svojo
moč, Valentinova pa naj bo i
nekaj posebnega. ;
Za vodnikom, ki je na viso- i
kem držalu nosil veliko, rdeče ^
svetlikajoče se srce, se je vila '
dolga kolona pohodnikov, ki
so si svetili z lahternami. Že .
po dobrem kilometru hoje so '
pohodnike čakale dobrote, ki'j
so jih pripravile domačinke, \
članice aktiva kmečkih žena, ;
te pa so poplaknili z vinom ]
domačinov. Na vrhu Žusma je \
pohodnike čakal vroč Valenti-"
nov čaj in srčkov prigrizek, !
sledil je srečelov. Cerkev sve- i
tega Valentina pa najbrž še j
nikoli ni bila tako polna. \
Šmarski kaplan je pohodni-'
kom predstavil življenje in de- :
lo škofa Valentina, seveda pa:
ni pozabil povedati, kako le- '■
po, nežno in globoko je čustvo j
ljubezni. V naslednjih letih se j
je Valentinovega pohoda ude-J
ležilo veliko pohodnikov, le,'
da se pohod ni končal na vrhu,
temveč so se pohodniki vrnili ^
na startno mesto v dobrinski;
gasilski dom, kjer je sledila *
zabava. j
Pravijo, da dober glas seže v ■
deveto vas. Pa tudi lepo vreme ;
je na letošnji peti tradicional-
ni Valentinov pohod privabilo
rekordno-število pohodnikov,-
menda kar okrog tisoč petsto.;
Žal pa so prenekateri pohod-^l
niki Valentinovo razumeli kot;
zaljubljenost v alkoholno;
omamo. Oboroženi z litri žga-'
nih pijač so se podali na poti
zaljubljencev, potem pa iskali'
prepire in pretepe ter med =
domačini sejali slabo voljo in i
jezo. V gostinski lokal na Žu-;
smu so se potem nagnetli veči-1
noma pijani, pred lokalom pa^
so razbijali kozarce in stekle-i
niče. Posamezniki iz množice!
1
teh vrlih mladeničev so v.
na gostilničarki, tolkli po
ku in zahtevali takojšnjo
strežbo. Ker nisem imela cio,
ret, so me v lastnem lo)^
sramotili in poniževali. (
dala sem te mlade objestn«
ki jih nisem poznala. Dornj
ni so se stisnili v odiialj^,
kote, nekateri so raje odj
Spraševala sem se, kdo j^
vrle mladeniče učil kultu,
Ker pa se je njihovo noren
stopnjevalo, se je končno
našel  eden  od  domačin,
(Branko, hvala ti), ki jim
dvema karate udarcema po
nai strah v kosti. Šele takrat
utihnili in kmalu jih je vz^
noč.
Seveda se tradicija Valem
novega pohoda na Žusem i
radi tega ne bo prekinila. Le-
je namenjena zaljubljenii
parom, da se z roko v roki in
plemenitimi čustvi v srcu oi
pravijo na pot in tako počas:
jo spomin na sv. Valentina
zavetnika zaljubljenih. Pa n
kaj ekološke zavesti naj bi j
spremljalo na poti.
PRIDA UŽMAl
Žuse;
ZAHVALE-
POHVALE
Poštenje
Na cesti pred zdravstveni
domom v Laškem sem 2
februarja izgubila denarnico
dokumenti.
Kmalu sem ugotovila, da
nimam pri sebi, hkrati pa 4
se spomnila, kje sem jo izg
bila. Šla sem pogledat na tii
del ceste in, ne boste verje
tam sem naletela na gospoc^
ki jo je našel in se oziral nai
krog po lastniku. Ne vem, k
ko je temu gospodu ime, vei
pa, da je šofer v Pivovan
Laško. Prijazno sem se iH
zahvalila, zdaj pa mu izrekaj
še javno zahvalo za njegoi
poštenje. i
Slovenci, zgledujmo se p
takih ljudeh!
TONČKA DORNll
LašI
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19
20
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
21
22
INFORMACIJE

23
Samo za dobre krmarje
Irena Gorenak med interesi javnosti in policije
Trinajst let je poučevala v
jy. osnovni šoli v Celju. Sre-
jileta 1996 se je zaposlila kot
jjialitik v takratni Upravi za
notranje zadeve. Po dobrem
letu dni ji je takratni načel-
nik uprave Dušan Mohorko
(po odhodu Mirana Korena
y Ljubljano) zaupal novo de-
lovno področje - področje sti-
|[0v z javnostmi. Irena Gore-
jak. Poznate jo tudi z radij-
skih valov.
Redno ste v stikih z novi-
narji. Menite, da smo preveč
»vsiljivi« oziroma preveč neu-
(iakani, kadar smo željni in-
formacij?
Novinarjev ne morem in ne
smem ocenjevati kot tečne in
vsiljive. Vedno se skušam za-
ivedati, da opravljate svoje de-
lo. Novinarjevo delo je čim hi-
trejše in čim kvalitetnejše pri-
dobivanje informacij. Je pa res,
da včasih pričakujete odgovo-
re oziroma informacije, ko jih
^ti sama še nimam.
Se pa zgodi, da res ne dobi-
to informacij pravočasno.
Namernega zadrževanja in
rivanja informacij pred no-
vinarji ni. Če do tega pride, lah-
iko gre zgolj za tako imenovani
policijsko operativni interes
^eiskave. To pomeni, da do-
očene podatke policija ali jaz
ama imam, pa jih prav zato,
;er bi njihovo razkritje škodo-
falo interesom policijskih prei-
ikav, preprosto ne morem po-
sredovati novinarjem. Večina
novinarjev to razume. Sicer pa
je izredno pomembno, da gre
pri odnosu med menoj in
novinarji za določeno stopnjo
medsebojnega zaupanja.
Kako sploh deluje sistem
posredovanja informacij? Kdo
odloča, o čem boste seznani-
li javnost?
Zakonsko je za dajanje infor-
macij o policijskem delu pri-
stojen generalni direktor poli-
cije ali oseba, ki jo pooblasti.
V tem kontekstu je za dajanje
informacij javnosti na pohcij-
ski upravi odgovoren direktor
policijske uprave. Policija je po
zakonu dolžna informirati jav-
nost o svojem delu, hkrati pa
je to v njenem interesu. Polici-
ja brez sodelovanja javnosti tudi
v operativnem smislu pogosto
ne more učinkovito delovati.
V praksi predstojniki notranjih
organizacijskih enot in zlasti
vodje izmen OKC informacije
zbirajo in mi jih vsakodnevno
posredujejo. Seveda gre za do-
ločeno selekcijo informacij. Ve-
liko informacij o policijskem
delu je na primer nezanimivih
za širšo javnost. Kako pa bi na
primer izgledalo moje vsakod-
nevno javljanje v tri radijske
programe, če bi naštevala, ko-
liko voznikov smo ustavili, kaz-
novali in podobno? Veliko bo-
lje je, če javnost informiram o
aktualnih splošnih in konkret-
nih varnostnih dogodkih pre-
teklega dne in ob tem dodam
še kakšno prevendvno sporo-
čilo.
Novinarji beremo tudi »med
vrsticami«... Zdi se mi, da vča-
sih krmarite med interesom
policije na eni strani in inte-
resom javnosti na drugi?
Res je, da moram kar pogo-
sto krmariti med novinarji na
eni strani in policijsko organi-
zacijo na drugi strani, a takšno
je moje delo. Moj prvi cilj je
vsekakor podpora učinkovite-
mu policijskemu delu, to pa je
včasih tudi v taki fazi, da no-
vinarjem ob določenem času še
ne moremo povedati tega, kar
sami vemo. Novinarjem v ta-
kem primeru raje povem, da jim
določene informacije pač še ne
smem povedati, kot pa da bi jim
lagala, da nečesa ne vem.
Odkar ste del policije, je bi-
lo veliko primerov, ki bi bili
zanimivi za medije in ljudi,
pa javnost sploh ni zvedela
zanje.
Verjamete ali ne, v svoji praksi
se ne spominjam primera, ki
bi bil za javnost zanimiv in bi
ostal zanjo zaprt. Vprašanje je
le, kdaj ste novinarji seznanje-
ni z za javnost pomembnimi
varnostnimi dogodki, ne pa, ali
ste seznanjeni.
Ste prepričani, da svoje de-
lo opravljate dobro?
Sama svojega dela ne želim
ocenjevati v smislu ali ga oprav-
ljam dobro ali ne, to je v hie-
rarhični organizaciji, kakršna
je policija, stvar mojega pred-
stojnika, lahko pa rečem, da si
prizadevam, da bi bil z mojim
delom zadovoljen tako moj
predstojnik kot tudi vi novinarji
in seveda širša javnost.
So vam kateri poklicni pri-
meri še posebej ostali v spo-
minu?
Srečujemo se s takšnimi in
drugačnimi nenavadnimi do-
godki, človeškimi stiskami,
usodami, pa tudi z veselimi do-
godki. To vsekakor ni matema-
tika v petem razredu osnovne
šole, kjer že v naprej veš, kaj
bo katero šolsko uro. Morda
je tudi to pripomoglo k moji
odločitvi, da zamenjam šolske
klopi in zbornico za policijsko
delo. Kar pa se tiče večjih do-
godkov, ki mi bodo še dolgo
ostali v spominu, sta to dva, pri
katerih sem tudi sama sodelo-
vala v okviru svojega dela. Oba
sta širši javnosti dobro pozna-
na: štirikratni umor v Tekače-
vem in lanskoletni dvojni umor
v Belih Vodah.
SIMONA ŠOLINIČ
Irena Gorenak
NOČNECVETKE
• V Grevenbrojski ulici je v to-
rek, 6. marca, pogumnež za
|Svojo tarčo izbral renaulta in
si iz rezervoarja »odtankal« 20
Itrov bencina. Za lastnika Sreč-
ka je bil to nesrečen dan.
• Istega dne se je Alojzu zdelo
fudno, da pred njegovo hišo leži
neznan moški in mu je tam očit-
;iio tako prijetno, da se noče od-
jstraniti. Ležeči mož je bil Ro-
krt, ki je bil včasih njegov pod-
Pajemnik in ga je Alojz »vrgel«
pa cesto pred iztekom pogod-
ile. Sledi zasebna tožba.
•Neznani glas je v petek, 9.
liarca, možem postave sporo-
^^l da je v Osnovni šoli Lava
Podtaknjena bomba. Tako hra-
l^er glas naj bi bil od B. K., ki
Tavi, da s tem nima nič. Bom-
bica ni eksplodirala, mogoče
P3 so od jeze doma njegovi star-
ci- Kdo ve..
• Neki čudak naj bi minuli pe-
l^k vozil po knežjem mestu in
^ forda fieste meril s strelnim
|rožjem. Policisti ga niso naš-
i še manj pa njegovo pištolo.
• Igor se je na dan 40 mučeni-
kov tako razhudil, da so si
vzrok za njegovo jezo in prija-
vo morali ogledati mučeniki v
modrem. Če bi slednji prišli v
pravi sezoni, bi ga lahko tudi
pojedli. Vzrok je namreč hruš-
ka, ki mu jo je sosed podrl.
• Vesela trojica naj bi v sobo-
to, 10. marca, delala čudeže
pred 11. osnovno šolo v Celju.
Čudeži so bili vidni potem tu-
di ob Savinji v Celju, kjer naj
bi dva izmed njih, A. M. in J.
K., tresla svetilke javne razsvet-
ljave. Le kaj sta hotela s tem
doseči?
• Kako ga ni sram! V nedeljo,
11. marca, si je R. B. vzel čas,
ozmerjal osebje v celjski bol-
nišnici, za poslastico pa je ugriz-
nil celo zdravnico. Še en do-
kaz, da se je pametno cepiti...
• T. K. naj bi v nedeljo stopil iz
vozila in udaril E. C, ki se je
vozil na rolerjih. Sprašujemo se,
ali gre morda za nek nov šport.
Ob nedeljah bi vozniki potem
lahko čakali že kar v vrstah.
MINIKRIMICI
Ucvrlfo je Z blazino
v noči na torek, 6. marca, je
nekdo iz osebnega avtomobila
VW Passat demontiral in od-
nesel sopotnikovo zračno bla-
zino, prednji del odbijača ter
avtomobilsko anteno. Lastnik
R. M. je oškodovan za okrog
300 tisoč tolarjev.
Kje je avto
68-letni Celjan E. K. iz Ljub-
ljanske uUce je bil v sredo, Z
marca presenečen, ko je ugoto-
vil, da mu je nekdo vlomil v ga-
ražo in odpeljal lado samaro. V
avtu naj bi E. K. ne pustil samo
kontaktnih ključev, ampak tu-
di dokumente. Lada je bila ze-
lene barve in je imela registr-
sko oznako CE 44-46C. Takšna
kraja pomeni za lastnika več kot
milijon tolarjev škode.
Silno razočaranje
v sredo, 7. marca, je nekoga
jezilo, ker je na igralnem avto-
matu v igralnici Sokol na Ma-
riborski cesti v Celju izgubil
svoj denarni vložek. Pograbil
je nič kriv barski stolček in igral-
nemu avtomatu pokazal svoje.
Ker mu le-ta ni vrnil denarja,
jo je neznani besnež urno uc-
vrl iz lokala in za seboj pustil
za 100 tisoč tolarjev škode.
Ljubi sflorine
v noči na četrtek, 8. marca,
je neznani poznavalec starin v
Višnji vasi pri Vojniku iz neza-
varovane stare graščine odne-
sel 200 let staro ogledalo. Ob-
čino Vojnik je s takšnim deja-
njem oškodoval za okrog 600
tisoč tolarjev.
Peš Čez mejo
Policisti Policijske postaje
Šmarje pri Jelšah so v četrtek,
8 marca, na območju Sedlar-
jevega prijeli štiri državljane Hr-
vaške, ki so peš ilegalno pre-
stopili državno mejo. Po opo-
zorilu so zanje poskrbeli sosed-
nji varnostni organi.
Pregnan
v petek, 9. marca, zgodaj zju-
traj je nekdo vlomil v gostinski
lokal Konjiček v Gotovljah, last
S. N. Še preden se je posvetil
svojemu delu, se je moral hitro
pobrati pred domačimi.
Odpeljal se je
Konjiške policiste so obve-
stili, da je neznanec od srede
do petka pretekli teden iz ogra-
jenega dvoriščnega prostora
podjetja Avto-car v Slovenskih
Konjicah odpeljal neregistriran
osebni avtomobil Honda Civic,
kovinsko sive barve. Z.G. je s
tem oškodoval za okrog 900 ti-
soč tolarjev.
Zaklonišče ne
prepeva več
v noči na soboto, 10. marca,
so vlomili v prostore zaklonišča
v Nušičevi ulici v Celju, ki ga
uporabljajo za vadbo člani glas-
bene skupine. Kako bo to v bo-
doče, še ni znano, saj so iz no-
tranjosti odnesli kitaro, CD-pla-
yer ter ostalo glasbeno opremo.
Lastniku A.B. so povzročili za
okrog 400 tisoč tolarjev škode.
Ostra nad avto
M. J. iz Brega pri Polzeli je v
soboto, 10. marca, v dobri ve-
ri, da bo vse v najlepšem redu,
parkirala svojega jeklenega ko-
njička na Savinjskem nabrež-
ju v Celju. Neznanec ji je z os-
trim predmetom poškodoval
pokrov motorja in blatnike.
Parkiranje jo je tokrat stalo
okrog 150 tisoč tolarjev.
Spetvyuga
Na Dečkovi cesti je nezna-
nec v noči na nedeljo, 11. mar-
ca, vlomil v yuga, last M. D. iz
Trbovelj. Odnesel je štiri bun-
de, denarnice z dokumenti ter
mobilni telefon. Lastnike, ki
verjetno ne bodo več puščali
svojih stvari kar tako v avtu, je
oškodoval za okrog 130 tisoč
tolarjev. SŠ
Znano je, kdo [e vlamljal
Kaže, da so policisti prišli na sled vlomilcem, ki so vlo-
mili v Osnovno šolo Luče prvič lani junija, drugič pa letos
konec februarja.
Junija lani naj bi vanjo vlomili domačini 22-letni R. V., 21-
letni R R, 20-letni A. U. ter 19-letni J. R S seboj naj bi odne-
sli manjšo kovinsko blagajno s 120 tisočaki gotovine, video-
rekorder in video player. Ukradeni denar so si fantje razdeli-
li, ostale stvari pa prodali. V omenjeno šolo pa so vlomili
tudi letos , 29. februarja. Vloma in tatvine osebnega računal-
nika z opremo, telefona z ISDN priključkom, fotoaparata in
kamere je osumljen 19-letni J. P. iz Luč. Predmete so polici-
sti že zasegli, zoper vse osumljene pa bodo podali kazenske
ovadbe. SS,
PROMETNENEZGODE
S traktorjem po
klancu navzdol
Hudo telesno poškodbo je
terjala prometna nesreča iz-
ven naselja Ter pri Mozirju,
ki se je zgodila v četrtek, 8.
marca. V nezgodi je nastala
škoda za okrog 100 tisoč to-
larjev.
J. K. (36) iz Radmirja je vo-
zil neregistriran traktor s pri-
kolico, naloženo s peskom,
proti Radmirju. V strmem klan-
cu navzdol je izgubil oblast nad
vozilom ter zapeljal v potok
Gračnica, kjer je z vozilom ob-
stal. Voznika so hudo poško-
dovanega s kraja nesreče od-
peljali v celjsko bolnišnico.
Neslo ga je
s hudo telesno poškodbo in
gmotno škodo za okrog 200
tisoč tolarjev se je končala
prometna nesreča, ki se je
zgodila v soboto, 10. marca,
na lokalni cesti v naselju Breg
pri Polzeli.
23-letni B.G. s Polzele je v
ostrem nepreglednem ovinku
izgubil oblast nad vozilom in
zapeljal desno s ceste ter trčil
v drevo. V nesreči se je 19-let-
na sopotnica L. F. s Polzele hu-
do ranila, voznik pa je utrpel
lahko telesno poškodbo.
Pravračalseje
Dve osebi sta se v soboto,
10. marca, zjutraj hudo tele-
sno poškodovali v nesreči na
regionalni cesti izven nase-
lja Beli Potok. Nastala gmot-
na škoda je okrog 800 tisoč
tolarjev.
B.M. (26) iz Zlatoličja je vo-
zil osebni avtomobil iz Sloven-
skih Konjic proti Celju. V os-
trem nepreglednem ovinku ga
je na mokrem in spolzkem ce-
stišču zaneslo v obcestni jarek,
kjer se je vozilo prevrnilo in
obstalo na cesti na kolesih. Voz-
nik in sopotnica, 24-letna A.
P. iz Slovenje vasi, sta se hudo
ranila.
Nesrača S smrtnim
izidom
v naselju Zibika pri Šmarju
pri Jelšah, se je v soboto, 10.
marca, zgodila prometna nez-
goda s smrtnim izidom. Gmot-
na škoda na udeleženih vozi-
lih je okrog 250 tisoč tolarjev.
34-letni R. K. iz Šmarja pri
Jelšah je vozil osebni avtomo-
bil iz Spodnjega Mestinja proti
Vršni vasi. V desnem nepregled-
nem ovinku je zapeljal na levo
v trenutku, ko mu je nasproti
pripeljal voznik neregistriranega
motornega kolesa B. V. (20) iz
Vršne vasi s sopotnikom, 13-let-
nim R. P. iz Grobelc. Na kraju
trčenja je B. V. poškodbam pod-
legel, njegov sopotnik je dobil
hude telesne poškodbe, voznik
osebnega avtomobila pa je bil
lažje ranjen. Voznik motorne-
ga kolesa in njegov sopotnik nista
uporabljala varnostnih čelad. Po
nesreči je voznik osebnega vo-
zila peš zapustil kraj nesreče,
vendar so ga policisti ob pomo-
či občana kmalu izsledili.
Trčilvdravo
Na lokalni cesti v kraju Ma-
le Rodne pri Šmarju pri Jel-
šah sta bili 11. marca v pro-
metni nesreči ranjeni dve ose-
bi, nastala gmotna škoda pa
je okrog 800 tisoč tolarjev.
29-letni M. F. iz Rogaške Sla-
tine je vozil proti Kristan Vr-
hu. Pri klancu navzgor je v le-
vem ovinku zapeljal izven vo-
zišča in trčil v drevo. V nesreči
sta se voznik in sopotnica, 26-
letna A. B. iz Kristan Vrha, hu-
do telesno poškodovala.
Vas zanima
zakaj?
Preberil« na strani 31!
Radarske kontrole bodo...
o v petek, 16. marca, dopoldne na območju Rogaške Slati-
ne, popoldne pa na območju Šrnarja pri Jelšah,
O v soboto, 17. marca, dopoldne na območju Slovenskih Ko-
njic, popoldne pa na območju Žalca,
o v nedeljo, 18. marca, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Laškega,
o v ponedeljek, 19. marca, dopoldne na območju Mozirja,
popoldne na območju Šentjurja,
O v torek, 20. marca, dopoldne na območju Žalca, popold-
ne pa na območju Slovenskih Konjic,
o v sredo, 21. marca, dopoldne na območju Šmarja pri Jel-
šah, popoldne pa na območju Laškega,
o v četrtek, 22. marca, dopoldne na območju Šentjurja, po-
poldne pa na območju Velenja.
24
ZANIMIVOSTI
Nevarna razmerja
Tresla se je gora, rodila
se je miš, bi lahko rekli ob
bližnjem napovedanem
izidu knjige Bojana Požar-
ja Nevarna razmerja sleče-
ne Slovenije. Da bo to šo-
kantna knjiga, je napove-
doval njen avtor, ki ve, ka-
ko se streže reklami, po-
tem pa so odlomki, ki sta
jih objavljala tako Dnev-
nik kot tudi Večer, pokaza-
li, da tudi pri tej knjigi ne
gre za tako imenovano ra-
ziskovalno novinarstvo,
tokrat v zvrsti, ko je treba
gledati v posteljo znanih
Slovencev.
Vse skupaj se je ustavilo pri
tistem »ena gospa je rekla, da
ji je rekla druga gospa, ki je to
slišala od tretje gospe.« Res
je, da jo bo kupilo najmanj
1200 Slovencev in je njen
komercialni uspeh že prese-
žen, kajti v knjigi je veliko
imen in vsak bo hotel videti,
kaj je o njem napisal moški,
ki sicer nima dlake na jeziku,
zato pa tudi ne prijateljev na
pretek. Toda, že zdaj lahko
povemo, da marsikdo, ki ni
blizu tem krogom, ve več o
kakšnem znanem Slovencu.
O Miši Molkovi na primer, ki
je bila pred mnogimi leti re-
snično živahen deklic. Zaradi
enega od nevarnih razmerij je
pred mnogimi leti protestiral
danes že nekaj časa pokojni
bovški župnik, ki ga je opazo-
val skozi šipo.
Za novo ljubljansko prese-
nečenje bo čez nekaj dni po-
skrbel Uroš Godec, lastnik in
direktor Drogerije Ljubljana.
Kje se bo to zgodilo, še noče
povedati, ve se samo to, da bo
na promocijo pariškega par-
fuma prve lige prišla ena od
trenutno najbolj znanih ma-
nekenskih pariških obrazov,
Slovenka Špela Lenarčič. To
je dekle, ki se smehlja iz re-
klam in ni potrebovalo dro-
ge, da bi uspelo. Sicer pa je
slovenski maneken Alan Ko-
bilica, ki je doma iz Kopra in
trenutno zanje slavo najbolj
iskanega manekena tako v Ita-
liji kot tudi v Franciji, v tele-
vizijskem pogovoru dejal, da
lahko dobiš drogo tudi pred
televizijskimi vrati in da torej
ni problem ne v modi in ne v
drogi, ampak v tistem, ki jo
jemlje.
Poleg Godčevega dogodka
bosta vsaj še dva tako po-
membna. Prva je otvoritev
Rutarjevega pohištvenega sa-
lona na Rakovniku, za katere-
ga trdijo, da je največji ne
samo v Srednji Evropi in za
katerega njegov lastnik Josef
Rutar trdi, da bo prodajal
najcenejše pohištvo pri nas.
Na predvečer otvoritve pri-
pravlja pravcati velespekta-
kel s prek tisoč povabljenimi
gosti. Drugi veledogodek pa
bo ponovni izbruh Viktorjev.
Igor Savič, urednik Stopa in
njegov organizacijski sekre-
tar Jaka Rozman imata že
polne roke dela s povabljen-
ci.
W NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Maturanti, na plan!
Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji prilož!
imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnjel
prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na zadnje srednješolsj
dni in na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem ple'
izletu... Če fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Izpolnite kupon in dogovorjen^l
dne vas bo obiskal naš fotoreporter. Kupone pričakujemo na naslov: Novi tedni
Prešernova 19, 3000 Celje.
4. a razred I. gimnazije v Celju je na svojem maturantskem plesu zaplesal 16. februarja. Ob i
priložnosti je nastala fotografija, na kateri so (spodaj od leve proti desni): Aljaž Grosek, Pai
Platovšek, Miha Bojovič, Maruša Pemovšek, Urh Esih, Yasin Jodeh, Jaka Kobale, Tatjoi
Valek, Katja Kompolšek, Mateja Gojzdnik, Petra Marguč, Tjaša Podergajs, Sabina Grahi
razredničarka Tanja Thšek, Barbara Napret, Nina Napret, ravnatelj Jože Župančič,
Gajšek, Maja Sentočnik, Melita Breznik, Jasmina Oblak, Brigita Sajovic, Dajana Cimeša,
Cepin, Vesna Cokle, Ana Žekar, Marko Kunst, Urša Bagari, Bernard Belina in Tjaša Bomb^
NASI KRAJI IN UUDJE
25
Juhu, potujemo!
Na kmetiji odprtih vrat Fatur smo izžrebali potnice za izlet kmečkih žensk na morje
[prijetna dvorana kmetije
Iprtih vrat Fatur je bila tudi
[okrat premajhna, da bi
jprejela vse, ki so se želeli
pdeležiti javnega žrebanja
^ sodelovanje na 29. izletu
IflO kmečkih žensk na mor-
L ki bo v organizaciji
^&RC in pod pokroviteljs-
(vom Vrtnarstva Celje 6. in 7.
Urila v Lucijo pri Portoro-
p. Odziv kandidatk je bil
Ui tokrat dober, saj smo
pobili za sodelovanje v mini
|[vizu 1023 odgovorov, med-
lem ko je kupone z geslom
^zlet« poslalo 1017 kandi-
ilatk ali skupaj preko 2000!
Srečanje je začel ansambel
Inikat iz Gorice pri Slivnici,
i se je prvič predstavil v ta-
;em okolju. V skupini, ki
[inogo obeta in jo kot mentor-
a vodita Beno Pečar in Franci
ipičnik, igrajo Davor Pušnik,
,uka Polenšek, Uroš Tašner in
ipela Žafran. Po prijetnih me-
odijah so z nagovori pozdra-
ijli zbrane kmečke žene v
premstvu mož in fantov go-
dteljica Martina Fatur, vodja
izleta Mitja Umnik in pokro-
vitelj žrebanja, župan občine
Šentjur Jurij Malovrh. Pred-
stavniki zbranih na javnem
žrebanju so izvlekli dopisnice
s potnicami za letošnjo akci-
jo, ki bo v začetku aprila.
Mojca Marot in Vera Grešnik
sta vestno primerjali spisek
letošnjih potnic s prejšnjimi
spiski in kar nekaj jih je bilo
izločenih, ker so z nami že
bile. Tri kmečke žene, ki so
bile izžrebane, so prišle na
javno žrebanje, tako da je bilo
njihovo presenečenje še toli-
ko večje.
Po pregledu izbranih potnic
smo ugotovili, da bo imela
Darja Krašovec iz Spodnje Re-
čice pri Laškem na izletu
rojstni dan, blizu datuma izle-
ta pa sta še dve potnici, Ana
Lipuš iz Dolge Gore in Jožica
Čoki iz Šmarja pri Jelšah. Naj-
starejša udeleženka bo (če bo
seveda potovala!) 84-letna
Pepca Bršec iz Sedlarjevega,
najmlajši pa sta dve, rojeni
leta 1975, Jožica Povalej iz
Zlateč in Fanika Završnik iz
Dobrovelj. Po dolgem času bo
med potnicami kmečka žena,
ki je rodila deset otrok, in
sicer Veronika Laznik iz Steni-
ce v občini Vitanje.
Vse kmetije naših potnic so
skupaj velike 849 ha ali v
povprečju 8,5 ha, vse.potnice
pa so rodile 275 otrok ali ne-
kaj manj kot tri na potnico.
Skupna starost vseh udele-
ženk je 5112 let ali 51 let v
povprečju.
V tem tednu bodo izžreban-
ke dobile pisno obvestilo o
potovanju na morje. Ogledali
si bomo Postojnsko jamo in
Piran ter se popeljali z ladjico
po slovenskem morju. V Po-
stojnski jami bo koncert vo-
kalne skupine Trs, sicer pa nas
bodo na poti spremljali an-
sambel Okrogli muzikanti,
čarodej Jani Jošovc, trio Viki-
ja Ašiča, baritonist Andrej
Bremec ter v dveh avtobusih
harmonikarja Janko Mogu in
Stanko Mikola.
Pri javnem žrebanju je z
lepim spomladanskim cvet-
jem sodelovalo Vrtnarstvo
Valner iz Jakoba ter z veliko
torto za vse udeležence Slaš-
čičarne Jelka z Dolge Gore.
Po izletu pa se bomo takoj
lotili priprave jubilejnega izle-
ta, ki bo prihodnje leto že tride-
seti. In znova priložnost za tiste,
ki jih tudi letos ni zraven.
T.VRABL
mm Foto: GAŠPER DOMJAN
Javno žrebanje potnic na kmetiji Fatur.
Peta saiamiada
najuspešnejša
Letošnje že pete salamiade, ki so jo tudi tokrat pripravili
v Okrepčevalnici Marjeta v Rimskih Toplicah pod vods-
tvom Ivana Strniše, se je udeležilo kar 33 izdelovalcev
salam, kar je največ doslej.
Letošnje vreme je bilo po besedah predsednika ocenjevalne
komisije Vinka Križnika izjemno ugodno za pripravo suho-
mesnatih izdelkov. Zato je imela komisija zelo zahtevno delo,
saj so bile razlike v ocenah minimalne.
Na prireditvi, ki se je je udeležilo tudi veliko obiskovalcev,
so pokosili vse ocenjene izdelke in razglasili rezultate. Najviš-
je število točk je prejel Marjan Žikovšek iz Laškega, drugi je
bil Zlatko Cmok iz Laške vasi in tretji Marjan Čoklc iz
Strmce pri Laškem. VLADO MAROT
Potnice za 29. izlet
100 icmeciciii žensic na morje
Šentjur pri Celju: Vida Arzenšek, Škarnice
28, Dobje pri Planini; Jožica Bobnar, Dobje
20; Anica Brečko, Jakob 8, Šentjur; Antonija
ČacJej, Lažiše 32, Dobje; Martina Fatur, Slati-
na pri Ponikvi; Olga Golež, Okrog 10, Ponik-
va; .Vlarija Gubenšek, Žegar 40, Prevorje; Ana
K{^'ir, Ostrožno 18, Ponikva; Martina Koro-
lotunje 24 c, Ponikva; Slavica Kunstelj,
tfouiog pod Bohorjem 34, Šentvid pri Plani-
p; Fani Lenart, Voduce 2, Gorica pri Slivnici;
FAp   Lipuš, Dolga Gora 17, Ponikva; -Pavla
\0t  lonšek, Marija Dobje 8, Dramlje; Jerica
Pe   iiač. Gorica 8, DoJDJe; Marija Plemeni-
t.^    Dobje 6; Jožica Povalej, Zlateče 18,
ir; Mihaela Recko, Loka 92, Loka pri
UoRiu; Marija Rozman, Osredek 5, Šentjur;
larija Šumljak, Vodruž 37, Šentjur; Štefka
anšek. Bukovje 22, Gorica pri Slivnici;
ofija Uduč, Večje Brdo 7, Dobje; Jožica
orič, Dramlje 38 a; Marija Žerjav, Dobrina
3, Loka pri Žusmu; Marija Žlender, Dobrina
I, Loka pri Žusmu in Marija Žmahar, Bo-
rež 5, Grobelno.
Šmarje pri Jelšah: Justina Bevc, Babna
rda 20, Sv. Štefan; Marta Bizjak, Buče 9;
epca Bršec, Sedlarjevo 21, Buče; Marija
verhn, Vonarje 34, Pristava; Jožica Čoki,
robelce 7, Sv. Štefan; Marija Drozg, Kristan
^rh 25, Podplat;^ Frančiška Jecl, Brecljevo
'43, Šmarje; Apolonija Kolar, Drensko Rebro
esično; Julijana Marš, Močle 2 a, Šmar-
Karija Novak, Polžanska Gorca 9, Šmar-
larija Ogrizek, Žagaj pod Bočem 19 a,
ska Slatina; Marija Petek, Dol 8, Šmarje;
Siivd Planinšek, Kristan Vrh 8, Podplat; Ivan-
ina Potočnik, Bistrica 13, Lesično; Mira Rup-
nik, Zibiška vas 20, Pristava in Cvetka Zupan,
Ko-e 71.
Ije: Vlasta Apotekar, Riipe 4, Šmartno v
, Terezija Arčan, Brezova 40, Šmartno v
:.; Olga Blazinšek, Višnja vas 34 a,
^'ojiiik; Terezija Cvikl, Vizore 19, Nova
Cerkev; Jožica Germ, Rožni Vrh 17, Šmart-
no v R. d.; Kristina Geršak, Na Plate 6, Celje;
'^na Jošt, Pod gorico 4, Štore; Slavica Leva,
'^rankolovo 27; Elza Majoranc, Prožinska
!as 66, Štore; Jožica Planko, Svetina 9,
Store; Neža Roje, Brezova 1, Šmartno v R.
d.; Kristina Sitar, Gabrovec 9, Vojnik; Štefka
Smrečnik, Lokovina, Dobrna; Ana Sotelšek,
Zvodno 8, Celje, Elica Šantl, Pečovnik 57,
Celje, Ana Petek, Zavrh 28, Dobrna in Štef-j
ka Žlaus, Bukovžlak 64, Teharje.
Laško: Angela Dermota, Olešče 13, Laško;
Angela Bezgovšek, Doblatina 12, Laško; Sta-
nislava Hrastnik, Harje 7, Laško; Ljudmila
Juvan, Lahomno 58, Laško; Darja Krašovec,
Sp. Rečica 189, Laško; Angela Lipovšek,
Strensko 9, Rimske Toplice; Marija Maček.i
Olešče 16, Laško; Martina Maček, Olešče 2/a,^
Laško; Marija Mehle, Reka 30, Laško; Jožefa
Milošič, Rifengozd 19, Laško; Mimika Na-
pret, Zg. Rečica 63, Laško; Zdenka Oblak,
Lahomno 65, Laško; Anica Pečnik, Velike
Grahovše 4, Laško, Fanika Pirnat, Mala Breza
48, Šentrupert; Marija Pušnik, Mala Breza
26, Šentrupert; Gabrijela Šanca, Debro 6,
Laško; Stanislava Vodišek, Olešče 4, Laško in
Fanika Železnik, Trobni Dol 9, Šentrupert.
Žalec: Pavla Felicijan, Selo 8, Vransko;
Julijana Golob, Vransko 130 a; Irena Pečov-
nik, Tešova 6, Vransko; Emilija Pustoslem-
šek, Kapla 23, Tabor; Ivanka Senčar, Matke
65, Prebold; Dragica Špajzer, Liboje 88,
Petrovče, Minka Štifter, Čeplje 27, Vransko;
Vida Uratnik, Braslovče 14; Fanika Završnik,
Dobrovlje 7, Braslovče in Milka Žibret, Že-
lezno 16, Žalec.
Slovenske Konjice: Veronika Laznik, Ste-
nica 26, Vitanje; Marija Polh, Podob 5; Mar-
jana Strašek, Spodnje Laze 19, Loče pri
Poljčanah in Marija Temnik, Žiče 50, Loče
pri Poljčanah.
Velenje: Marija Hrusti, Podkraj 5 a, Velenje
in Minka Travenšek, Janškovo selo 28 a,
Velenje.
Mozirje: Jožica Bezovnik, Raduha 15, Lu-
če ob Savinji; Marija Kumprej, Ter 38, Ljub-
no ob Savinji; Zofija Marovt, Ljubija 13,
Mozirje; Bernarda Poljanšek, Florjan 44,
Gornji Grad; Slavica Robida, Planina 41,
Ljubno ob Savinji in Jožica Strojanšek, Do-
brovlje 8, Nazarje.
Ostale občine: Anica Kotnik, Kozjak 86,
Mislinja in Marija Urieb, Zg. Brežnica 15,
Laporje pri Poljčanah.
Zanimanje za rastlinjaice
v kozjanski občini Dobje opažajo zanima-
nje občanov za nakup pokritih rastlinjakov
za pridelavo vrtnin in cvetja. Zato se je občina
prejšnji teden med drugim odločila za sofi-
nanciranje njihovega nakupa, saj želijo po-
večati pridelavo v času izven glavne sezone.
Tako bo občina prispevala 10 odstotkov
denarja za rastlinjake, vendar največ v znesku
170 tisoč tolarjev. Občina se je tudi odločila za
regresiranje prevoza mleka na nerentabilni
progi Slatina-Dobje (po 15 tisoč SIT mesečno),
za kar je, preden so se pojavili viški mleka,
prispevala mlekarna. Brez tega bi namreč one-
mogočili oddajo mleka celotnemu vzhodnemu
delu občine.
Občina bo tudi v celoti povrnila stroške
zdravniškega pregleda za zbiralce mleka, ki je
po novem obvezen ter predstavlja za zbiralce
dodatni strošek. Po spremenjenem in dopol-
njenem pravilniku o finančnih intervencijah za
program pospeševanja proizvodnje hrane za
leto 2001 so se v Dobju še odločili, da ostane
regres za posamezno osemenitev goveda v
istem znesku kot lani, ko so plačevali po 1000
SIT. Z njim želijo izboljšati genetsko stanje
plemenske črede. BJ
Zimski večeri za ročna dela
Ob koncu letošnjega zimskega izobraževanja so se članice aktiva kmečkih žena
Braslovče, ki ga že štirinajsto leto vodi Ida Rojnik, zbrale na zaključni prireditvi, na kateri
so prikazale nekaj svojih izdelkov.
V dolgih zimskih večerih so opravile tečaj kvačkanja prtičkov, aranžiranja suhega cvetja,
zavijanja različnih daril, izdelovanja rož iz krep papirja ter tečaj makrameja. Zbrali so se na kmetiji
Turnškovih, po domače pri Cimperšek, kjer so imele precej tečajev, in medse povabile župana
Dušana Goričarja ter predsednika odbora za kmetijstvo Toneta Rožiča. T. TAVČAR
Aktiv kmečkih žena Braslovče z gostoma in razstavo.
26
NASI KRAJI IN UUDJE
S pridnostjo do odličja
Fizioterapevtka po naključju - Poklica ne bi zamenjala
Katarina Skaza s Franko-
lovega je na oddelku Fiziote-
rapija Visoke šole za zdravs-
tvo v Ljubljani diplomirala z
odliko, njeno diplomsko na-
logo so ocenili kot najboljšo,
temu pa je sledila še Prešer-
nova nagrada, ki je najvišje
priznanje tega visokošolske-
ga zavoda.
Življenje si bolj ali manj kro-
jimo sami, pa vendarle obsta-
jajo tudi naključja, ki nam ga
lahko dodobra spremenijo in
na katera ne moremo vplivati.
Usoda. Katarina Skaza je na ta
račun našla svoj sanjski poklic.
Osnovno šolo je obiskovala
na Frankolovem in šolanje na-
daljevala v Gimnaziji Celje -
Center. Ker se je ves čas ukvar-
jala s športom, se je želela vpi-
sati na fakulteto za šport. Toda
vmes je posegla usoda. Mesec
dni pred sprejemnimi izpiti si
je Katarina poškodovala desno
koleno, zato se jih ni mogla ude-
ležiti. Sprejeta je bila na fizio-
terapijo, ki jo je vpisala na drugo
mesto: »Sprva nisem bila pre-
več navdušena, nato pa mi je
študij postajal vedno bolj všeč.
Ugotovila sem, da je to pravi
poklic, ki ga imam danes naj-
raje in mi je pisan na kožo.«
Vendar pa v življenju nobe-
na stvar ni na pladnju prinese-
na in tudi Katarina je morala v
svoje diplomsko delo vložiti
ogromno truda, zato ji prizna-
nje pomeni še toliko več: »De-
narna nagrada, ki sem jo pre-
jela, pride prav za sproti, dol-
goročno gledano pa je bolj ko-
ristno priznanje. Tako se po-
nujajo večje možnosti za zapo-
slitev, verjetno te bolj prizna-
vajo, če še naprej raziskuješ,
sicer pa je to lep začetek karie-
re, če hočeš uspeti v njej. V ve-
liko pomoč mi je bila mento-
rica mag. Sonja Hlebš, hvalež-
na pa sem tudi vsem ostalim,
ki so mi pomagali pri nastaja-
nju diplome.« Še eno naključ-
je. Katarina si je med pisanjem
diplomske naloge poškodova-
la levo koleno, poškodba pa je
bila identična tisti, o kateri je
pisala. Ali ob vseh teh naključ-
jih verjame v usodo? »Če bi mi
kdo napovedal prihodnost, bi
verjela le, če bi mi bila všeč,«
pravi Katarina.
Danes dvaindvajsetletno de-
kle je v otroštvu zbiralo kaktu-
se in si želelo postati vrtnarka,
življenje pa jo je pripeljalo na
pot fizioterapevtke. Iz otroških
let ji je ostala tesna povezanost
z naravo, saj se v zadnjem času
ukvarja z gojenjem zdravilnih
zelišč. Tudi s športom je še ved-
no močno povezana, aktivno
igra odbojko in veliko kolesa-
ri.
Katarina trenutno opravlja
pripravništvo v Termah Zreče.
Je optimistka, ki ima rada de-
lo z ljudmi. Zna si pridobiti nji-
hovo zaupanje, kar je za njen
poklic zelo pomembno. »Do-
bra volja in smeh ne smeta
manjkati. Ljudje, ki pridejo k
meni, so zaradi poškodb že ta-
ko ali tako zafrustrirani, če bi
pa še jaz bila slabe volje, bi to
slabo vplivalo na njih.«
Za prihodnost Katarina ne de-
la velikih načrtov: »Mogoče
končati pripravništvo in uspe-
šno pozdraviti svoje koleno.,.
Seveda bi se rada uveljavila v
svojem poklicu. Želim si, da
bi bila dobra fizioterapevtka in
da bi me ljudje poznali, da bi v
primeru težav s koleni poiska-
li mojo pomoč. Sicer pa - pu-
stimo času čas.«
Za »piko na i« smo malce po-
kukali še v skodelico s kavno
usedlino. Zdravje in sreča ji bo-
sta naklonjena v veliki meri.
Po opravljenem pripravništvu
pa se morda svetlika še Študij v
tujini. Tamle je še nekaj. Mac-
hu Picchu? Obetajo se zasluže-
ne počitnice...
■SABINA KRANJEC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Katarina Skaza s Prešernovo nagrado za diplomsko nalogo.
Ptice v olcolici
Društvo za opazovanje in
proučevanje ptic Slovenije pri-
pravlja v torek, 20. marca ob
osemnajstih predavanje z na-
slovom O pticah okoli doma.
Predavanje bo v predavalnici
Zavoda za zdravstveno varstvo
Celje, predavala bosta Luka Bo-
žič in Damijan Denac.
AMS
Očistili so Rečico
Med prvimi so se organizirane akcije spomladanskega]
čenja okolja lotili v Rečici pri Laškem. 1
Tamkajšnja krajevna skupnost je s pomočjo Komunale iJ
in dvajsetih krajanov pospravila petnajst kubičnih metro\l
vinskih odpadkov, ki so jih krajani v jutranjih urah pripravi)!
rob glavne ceste, očistili pa so tudi okolici sindikalnega in g
skega doma, kjer se je prav tako nabralo za okrog petnajst
bičnih. metrov odpadnega materiala. Po mnenju organizato
je akcija uspela, od ponedeljka pa so v Rečici na običajnih
stih nameščeni kontejnerji za zbiranje in odvoz ostalih ko
nih odpadkov. VLADO MA
Taborčani zmagovalci
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline
v sodelovanju z Enoto za kmetijsko svetovanje iz Ža
pripravilo območno kviz tekmovanje Mladi in kmetijst
Pet ekip aktivov mladih se je pomerilo v znanju iz ekol
kega kmetijstva, varnosti in varovanja zdravja na malih ki
tijskih in kmetijsko gozdarskih obratih, o turizmu na kme
jah in o slovenskem kmetijstvu v Evropski uniji.
Največ znanja je pokazala ekipa Tabora, sledijo ekipe Šeir;
petra, Polzele, Ponikve in Petrovč. Zmagovalna ekipa iz T;
bora bo 31. marca nastopila na regijskem tekmovanju Kaj ve
o kmetijstvu, ki bo v Laškem. T. TAVČA;
Končno uporabna študija
plazu
Po deseti letih drsenja Ma-
cesnikovega plazu in vztraj-
nega dopovedovanja domači-
nov pristojnim na državni
ravni, kaj je potrebno storiti
za ustavitev največjega pla-
zu v državi, so na prometnem
ministrstvu končno izdelali
študijo, s katero so zadovolj-
ni tudi v Solčavi.
Študija poleg ostaUh prepo-
trebnih ukrepov predvideva tu-
di prestavitev ceste, ki jo od-
naša plaz. V doglednem času
naj bi se na skupnem sestanku
dobili krajani Podolševe in
predstavniki ministrstva. Ljudje
morajo biti s študijo seznai
ni in to na način, ki bo vs
razumljiv, pravi tajnik obč
Janez Čerček in dodaja, da
za prvi resen korak, ki pa
prinaša odgovora na najbolj
reče vprašanje. Kje vzeti de
za nujno sanacijo plazu, k
je v zadnjih treh mesecih
maknil proti Solčavi za a
35 metrov.       EDI MAV
Srečanje strojnih šol
V Zrečah bo jutri, v petek, srečanje strojnih šol koroške in
celjske regije.
Izbrani dijaki posameznih šol - strugarji, rezkalci in brusilci -
se bodo pomerili v praktičnem in teoretičnem znanju iz tehno-
logije. Najboljši bodo sodelovali še na državnem prvenstvu 12.
aprila. Kovinarska šola Zreče sočasno organizira tudi tekmova-
nje v malem nogometu. IR
Disco na
drsalkah
Drsalni klub Celje organiz
ra na drsališču v Mestnem pa
ku rekreativno dejavnost, o(
slej pa bo ob petkih zveče
organiziran tudi disco shov
Didžeja Z-man in Voice Freal«
bosta izpolnjevala glasben
želje, iz katerih bosta oblik(
vala mesečno lestvico. Vsa
petek bosta pripravila glasbi
no nagradni kviz in izbrala n
jatraktivnejšega drsalca tf
najlepšo drsalko. S
Večina bi šla na
gimnazije
Najkasneje do 26. marca bo-
do lahko učenke in učenci
svojo prijavnico za vpis pre-
nesli iz srednje šole, kjer jo
imajo sedaj, na drugo sred-
njo šolo, če menijo, da je to
za njih ustrezneje in si bodo
na ta način bolj zanesljivo za-
gotovili vpis.
Glede na razpisano število
mest je po 5. marcu preveč pri-
javljenih na Gimnaziji Celje -
Center v programu gimnazija
in predšolska vzgoja. Na Šol-
skem centru Celje, PokUcni in
tehniški elektro in kemijski šoli
Celje je preveliko zanimanje za
program elektrikar in elektro-
tehnik - elektronik. Prav tako
je preveč vpisanih na Splošni
in strokovni gimnaziji Lava v
program gimnazija. Na Vrtnar-
ski šoli Celje je več prijav kot
razpisanih mest v programu
cvetličar in aranžerski tehnik.
Na Srednji zdravstveni šoli Celje
zanimanje za program bolni-
čar - negovalec bistveno pre-
sega prosta mesta, prav tako za
program tehnik zdravstvene ne-
ge. Na I. gimnaziji Celje bodo
morali omejiti vpis za program
gimnazija in gimnazija šport-
ni oddelek. Na Srednji šoli za
gostinstvo in turizem Celje je
nekaj učencev preveč prijavlje-
nih v programu gostinska dela
za naziv kuhar, preveliko za-
nimanje pa je tudi za program
turistični tehnik. Na Poslovno
komercialni šoli Celje je v pro-
gramu ekonomski tehnik (ko-
mercialno področje) prijavlje-
nih skoraj dvakrat več učencev
kot je razpisanih mest. Na Sred-
nji strokovni in poklicni šoli
Celje ugotavljajo, da je za pri-
hodnje šolsko leto preveč pri-
javljenih v programu promet-
ni tehnik in programu frizer.
Na Kmetijski in gospodinjski
šoli Šentjur so dobili preveč pri-
jav za pomočnika peka in slaš-
čičarja. Na SIC Slovenske Ko-
njice, Kovinarsko šolo in šolo
za gospodinjske storitve Zre-
če, se je prijavilo nekaj učen-
cev preveč v program strojniš-
tvo. Na Steklarski šoli Rogaš-
ka Slatina so dobili nekaj pri-
jav preveč za program gimna-
zija. Na Šolskem centru Vele-
nje je v program elektrotehnik
za naziv računalniški tehnik ne-
kaj prijav preveč, prav tako za
naziv elektrotehnik elektronik.
Enako ugotavljajo za program
gimnazija in umetniška gimna-
zija.
Za nekatere razpisane progra-
me oddelka v prihodnjem šol-
skem letu ne bo, ker je prijav-
ljenih premalo učencev. Prijav-
ljeni učenci morajo zato obvez-
no prenesti prijavnico za vpis
v drug program oziroma na dru-
go šolo. To so v celjski regiji
predvsem nekateri dualni pro-
grami.
SIMONA BRGLEZ
Uspešni
izredni
študenti
strojništva
S predavanji je zaključila
prva generacija študentov ob
delu v višji strokovni šoli v
Celju, smer strojništvo. Pred
tremi leti se jih je vpisalo 54,
večina je pri študiju vztraja-
la, velik del pa ima že tudi
opravljene vse izpite in je pred
njimi samo še diploma.
Prejšnji petek, ko so se po
zaključku predavanj še zadnjič
zbrali, so spregovorili o svojih
študijskih izkušnjah, ravnatelj
Višje strokovne šole Šolskega
centra Celje Alojz Razpet pa
je izrazil zadovoljstvo nad
vztrajnostjo študentov, ki so pri-
hajali v Celje na predavanja iz
velikega dela Slovenije. Zani-
manje za študij v Celju je v po-
rastu, saj se študentje lahko po-
leg splošnega strojništva odlo-
čijo tudi za smer orodjarstvo .
Pri tem pa je opozoril na skrom-
ne dotacije, ki jih daje države,
saj komaj zadoščajo za mate-
rialne stroške, tako da morajo
za investicije in posodabljanje
opreme poskrbeti kar sami.
R.O.
Vrtnice za varno hišo
Na mestni zvezdi v Celju so člani Mladega foruma Celje skupaj z občinskim odboro
ZLSD, projektno pisarno Celje - zdravo mesto ter celjsko varno hišo v četrtek, 8. mar'
mimoidočim ob prazniku žensk prodajali vrtnice, nekaj pa so jih tudi podarili Celjankai
ki so se ustavile ob njihovi stojnici.
Po besedah predsednika Mladega foruma Primoža Brvarja, so stojnico postavili zato, da bi
dnevu žena opozorili na probleme žensk v današnji družbi, predvsem pa na nasilje nad ženskat
Tudi zato so nekaj več kot 32 tisoč tolarjev izkupička od prodaje vrtnic, ki so jih dobili
sponzorjev, namenili celjski varni hiši ter ženskam, žrtvam nasilja v družini, ki so v njej na^
zatočišče. IS, Foto: G. DOMJ^
NASI KRAJI IN UUDJE - FEUTON
27
Tri dni je bilo premalo
v razred je vstopiila sveto-
Llna delavka. Njenega obiska
L vedno razveselimo, saj po-
navadi prinaša dobre novice.
Tokrat je prišla z res dobro
lovico. Povedala nam je, da
)ruštvo prijateljev mladine
'odčetrtek organizira tridnev-
10 smučanje na Mariborskem
'ohorju in vsakemu je dala
irijavnico. To smučanje sem
11 zelo želela. Doma sta se
itarša strinjala, da grem.
Tisti, ki se niso odločili za
mučarski tečaj, so začeli ta-
[oj po prihodu prosto smuča-
i, nas ostale pa so učitelji
mučanja najprej razdelili v
skupine. Nato smo se tudi mi
spustili po strmini. Čas pred
malico nam je zelo hitro mi-
nil, čas po njej pa prav tako.
Na snegu smo zares uživali.
Nekaj časa smo vozili slalom
drug za drugim, potem smo
malo prosto vijugali in delali
tudi razne vaje za pridobiva-
nje spretnosti. Na smučišču je
zavladalo najlepše vzdušje, ko
je prišel čas za odhod. Vsak
dan je bilo tako. Vem, da smo
med potjo nazaj na avtobusu
imeli vsi vsaj eno skupno željo
- da bi se tridnevno smučanje
spremenilo vsaj v štiri ali
petdnevno.
MAGDA GROBELŠEK, 6. r.
OŠ Podčetrtek
Prišla bo pomlad...   ^IBR
Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje pripravlja v
centru Celja otroško prireditev Prišla bo pomlad, ki bo jutri
ob 11. uri. Nastopili bodo otroci Vrtca Tončke Čečeve in
učenci četrtih razredov I. Osnovne šole Celje. SK
Srebrno vezenje
Predstavnice turističnega podmlad-
ka OŠ Vojnik Maruša Oset, Urška
Oset, Urška Mirnik, Janja Jelen in
Urška Jurgec, pod vodstvom mentori-
ce Simone Žnidar, so zastopale šolo
na 15. regijskem festivalu Turizmu
pomaga lastna glava, ki se je letos
odvijal na OŠ Podčetrtek. Raziskoval-
no nalogo, razstavo in odrsko pred-
stavitev na temo Turizem in dediščina
je pripravilo deset osnovnih šol. OŠ
Vojnik se je predstavila z eno izmed
zelo razširjenih rokodelskih dejavno-
sti, vezenjem. Za delo, ki smo ga
vložili v pripravo in izvedbo projekta,
smo dobili srebrno priznanje Turi-
stične zveze Slovenije. SŽ
Kukavičja jajca
Društvo Center za pomoč mladim iz Ljubljane že
tretje leto zapored pripravlja natečaj Kukavičja jajca.
Projekt je nastal kot odgovor na pogosta opozorila
mladih, da so jim mnogi od problemov, s katerimi se
srečujejo, na različne načine podtaknjeni.
Z natečajem želijo spodbuditi k prevzemanju
odgovornosti zase, javnosti pa želijo sporočiti, s
kakšnimi problemi se srečuje današnja mladina.
Poleg tega, da mlade pozivajo k razmišljanju o
njihovih problemih, jih hkrati tudi spodbujajo k
ust\^jalnosti, saj svoje težave predstavijo z risa-
njem, fotografiranjem, glasbo, modeliranjem in pi-
sanjem. Prijave na natečaj lahko na naslov Društvo
Center za pomoč mladim, Kersnikova 4, Ljublja-
na pošljete do 15. aprila. SK
Matere z 10 in
več otroki
Gotovo najbolj odmevna
ednikova akcija je bila, ko
mo obiskovali matere, ki so
odile 10 in več otrok. Opisi s
iliko so izhajali pod naslovom
Njihovo življenje je materins-
vo«. Spet so sodelovali naši
uvesti bralci, ki so nam sporo-
ali naslove takšnih slovenskih
»tajerk. Kmalu smo morali že
'eni številki objavljati sestav-
ke o dveh, celo treh, V pisanje
e bila vpreženo celotno ured-
lištvo z urednikom vred. Ru-
•rika o takšnih materah je iz-
lajala skoraj dve leti, v naj-
lanj sto številkah tednika. Čez
Ivesto petdeset smo jih opisali
fi še bi jih bilo, če bi po prvem
Temoru ne odnehaU. Če se
Tav spominjam je zastavo no-
ila mama s Paškega Kozjaka,
^ je v zakonu z dvemi možmi
'lala življenje osemnajstim
%okom. Rodila je skoraj vsa-
leto, vmes tudi dvakrat v
•nem koledarskem letu in med
'ovorojenčki so bili dvakrat
Ivojčki. Pot k večini takih ma-
'^r ni bila enostavna. Večino-
'ia so živele v hribih, kamor so
"odili le kolovozi, zato je bilo
feba k njihovim domovom
•eš tudi po uro in več. Nekate-
smo našli prav zidane volje,
take, ki so tudi zapele kakšno
staro ljudsko pesem, takšne, ki
so naš časnik brale še brez
očal.
Drago Medved in Milenko
Strašek sta imela nekoč večji
del skupne poti. Mati in hči,
obe sta imeli nad 10 otrok, sta
živeli v različni vaseh. Pri hče-
ri se je oglasil Milenko, k
materi, ki je bila malo dlje, se
je zapeljal Drago. Kolega
Medved se je vrnil dobre volje
in hitel pripovedovati, kaj vse
mu je starka povedala, tudi
vesele, okrogle in še pela da
je. Milenko je bil bolj kislega
obraza in je potožil, da mu
njegova sobesednica ni ravno
veliko povedala. Pa se je v
mlajši od obeh prebudila ma-
mina jezičnost in je Milenku
odbrusila: češ, morebiti pa
vprašati ne znate.
V Celju bi ne dobili takšne
dvorane, pa tudi nemogoče je
bilo, da bi jih povabili in zbrali,
tudi če bi bilo mogoče. Pa tudi
zato ne, ker če bi prišli njihovi
sinovi, hčere ali celo vnuki, bi
bil stadion premajhen.
Kaže, da se mi je ideja za to
rubriko porodila pravi čas.
Dandanašnji bi s podobnimi,
novimi primeri, ne tistimi ki
smo jih objavili, končali že v
nekaj tednih.
Pred sto leti, tako kažejo
stare župnijske knjige, bi nam
jih sploh ne zmanjkalo. Sko-
raj pri vsaki hiši bi jih našteli
toliko, vendar pa tudi »angelč-
kov«, tistih ki jih je bog vzel k
sebi. Pred sto leti in več so bila
pokopališča do tretjine zase-
dena z malimi gomilami in
belimi križi ob vzglavju.
Moram poudariti, da je bila
ta akcija v uredništvu vzeta s
pozitivne plati, ker je res ju-
naštvo imeti toliko otrok in
jih spraviti pod vrh. Materam,
ki smo jih opisovali, je večina
zrasla pod vrh in bolj redke so
objokovale umrle. Zato so
zlasti v težkih vojnih časih
imele veliko truda in skrbi z
njimi, že za golo preživetje.
Letošnji novoletni dogodek
me je spomnil na edino, ki mi je
odklonila, da bi o njej pisal.
Tašča srečne mamice, ki je letos
prva rodila, jih je tudi imela čez
deset. Ne poznam razloga, da
me je, sicer prijazno, zavrnila,
saj se, roko dam v ogenj, svoje-
ga materinskega poslanstva go-
tovo ni sramovala.
Tak smisel za domoznan-
ske teme je pri tedniku gojil
tudi kolega Drago Medved,
ki je tudi sicer šel svojevrst-
no pot. K celjski časnikarski
hiši je prišel kot kvalificiran
tiskarski delavec za tehnič-
nega urednika in fotorepor-
tefja. Kar hitro je obojemu
pridružil še pisanje pri ted-
niku in postal še odgovorni
urednik. Med izidom dveh
številk je vse pogosteje sko-
čil naokoli in prinesel kak-
šno zanimivo reč. Tako mu
je tednik natisnil celo serijo
opisov nekdanjih mlinov ob
potokih in rečicah celjskega
območja, za tem pa tudi o
brodovih in brodnikih, ki so
v preteklosri nadomeščali
mostove, kjer so bili le-ti
daleč narazen.
Za njim ni zaostajal Milen-
ko Strašek, literarna duša, ka-
teremu sem nekoč kot ured-
nik zagrenil kak dan ali dva,
ko je kot nov član uredništva
prvič spremljal mladinski po-
hod po poteh XIV. divizije, v
kateri je kot komandant briga-
de padel njegov oče Milenko
Kneževič. Prinesel je odličen,
čustveno podkrepljen opis,
rekel bi pisatelja vreden spis,
vendar neuporaben za časo-
pis. Študent primerjalne knji-
ževnosti, a začetnik pri ak-
tualno-političnem časniku, je
pozabil zapisati kje in s kom
je živo opisane spomine podo-
življal. Bilo je še dovolj časa,
da je s šoferjem celjskega tiska
obvozil vso prejšnje dni pre-
hojeno pot. Nastala je res do-
bra in resnična reportaža.
Pri mojih začetkih pri Po-
ročevalcu so mi stari mački
dopovedovali, da je lahko no-
vinarska reportaža zelo pov-
prečen novinarski sestavek,
da pa zmore biti prava literar-
na mojstrovina. Spomnim se
vsaj dveh vzornikov, Heming-
waya in Kischa. Saj tudi da-
nes na novinarskem faksu ni-
kogar ne naučijo pisanja. No-
vinarstvo je brezkrajno vo-
dovje, ki vrženemu vanj omo-
goča plavanje, kako dobro in
hitro bo plaval, pa je odvisno
od vsakega posameznika.
(Sledi: Posledična Skoko-
va potegavščina)
Tole je imeniten foto dokument. Nekje v hribih je imel Drago Medved nalogo obiskati eno
opisovanih kmečkih mater. Ker še ni premogel avtomobila, je nagovoril prijatelja Vikija
Krajnca, da ga je popeljal s svojim fičkom. A fičak, znan premagovalec slabih poti, temu
zasneženemu klancu ni bil kos, zato je bližnji kmet priskočil na pomoč z volovsko vprego.
Danes bi bilo lažje, kajti brigadir Slovenske vojske Viki Krajnc ima menda na voljo tudi kak
tank in helikopter.
28

UTRIPSCEUSKE
TRŽNICE
Ste že videli prve jagode?
stojnice na celjski tržnici ,
te dni res še ne ponujajo <
veliko novega, pomlad še ni ]
prav zaživela, a branjevke
se kljub temu trudijo, da po-
nujajo vsaj tisto, kar se v :
tem času ponuditi da. \
Trenutno je še vedno naj- j
večja ponudba solat - ponu- .
jajo motovileč, za katerega ;
se kar izplača sprehoditi od j
ene do druge stojnice in pre- \
gledati cene, saj se te giblje- j
jo od 1.000 do kar 2.000 \
tolarjev. Te dni so s svojih i
vrtov branjevke prinesle na ■
trg tudi prvo berivko, za ki-
logram boste odšteli 2.000
tolarjev. Tudi prvi šopki \
rdeče redkvice so že na vo- '
Ijo. Za enega boste odšteli
150 tolarjev.
Razveseljivo je, da so te dni
na stojnicah že ponudili prve
jagode, za kilogram teh vablji-
vo rdečih sladkih sadežev pa
je treba odšteti 1.500 tolarjev.
Tudi manj znani, a priljublje-
ni, tropski sadež mango je
videti tu in tam, kilogram sta-
ne od 600 do 700 tolarjev.
Za okrasitev kakšnega na-
rezka ali pa kar tako je odlična
tudi dinja ali melona, kilo-
gram tega sadeža stane 600
tolarjev.
Na voljo pa so tudi sveži
šampinjoni, kilogram stane
700 tolarjev.
MOJCA MAROT
Cene na celjski tržnici 13. marca
MOJAPOKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vprašanja
zato odgovarja Peter Šalej,
vodja oddelka za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje pri celjski enoti ŽPIZ. .
Rojena sem IZ 5. 1949 ter
imam štiri otroke. Prva dva
otroka sem rodila v Nemčiji
in vsi otroci so slovenski
državljani. Porodniškega
dopusta nisem koristila, ker
nisem bila zaposlena vse do
tretjega leta starosti zadnje-
ga otroka. Slišala sem, da se
mi lahko izplača porodniš-
ka za vsakega rojenega otro-
ka. Na kakšen način naj to
uveljavim? Kdaj se bom lah-
ko upokojila, saj imam 21 let
delovne dobe, čeprav sem
trenutno zopet brez zaposli-
tve?
V zadnjem času se med ljud-
mi vse pogosteje govori, da je
stopil v veljavo zakon, ki omo-
goča izplačilo bolniškega sta-
leža vsem ženskam, ki so rodi-
le otroke in takrat niso dobile
nobenega nadomestila, ker ni-
so bile zaposlene. Kjer je dim,
tam je tudi ogenj, vendar ta
ogenj ne gori tako, da bi se
izplačevalo nadomestilo bol-
niškega staleža, marveč gre za
priznanje obdobja skrbi za
otroka v njegovem prvem letu
starosti.
Veljavni zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju jasno določa, da se v
zavarovalno dobo štejejo tudi
nekatera obdobja izven delov-
nega razmerja, kot je skrb za
otroke v prvem letu otrokove
starosti. Tako obdobje se šteje
v zavarovalno dobo staršem,
torej materi ali očetu, kar po-
meni,- da ne gre za priznanje
dobe le materi, marveč lahko
priznanje uveljavlja tudi oče,
če v času prvega leta starosti
otroka ni bil zaposlen oz. za-
varovan. Za enega otroka je
moč pridobiti v zavarovalno
dobo le čas enega koledarske-
ga leta, zato se morata starša
predhodno dogovoriti, kdo od
njiju bo uveljavljal čas prvega
leta otrokove starosti, če oba
izpolnjujeta zahtevane pogo-
je.
Zmotno je mišljenje, da se
bo staršem, ki so imeli več
otrok, priznal čas skrbi za otro-
ke, ter bodo tako pridobili pra-
vico do pokojnine, kljub dejs-
tvu, da niso bili nikoli zaposle-
ni oz. zavarovani. Obdobje skr-
bi za otroka se bo sicer prizna-
lo kot zavarovalna doba, ven-
dar za pridobitev pravice do
pokojnine je še vedno potreb-
no, da vsak posameznik izka-
zuje vsaj 15 let zavarovalne
dobe, med katero mora biti
tudi čas rednega zavarovanja.
Uvodoma je bilo pojasnje-
no, da nova zakonodaja ne pri-
naša izplačila bolniškega stale-
ža, marveč lahko uveljavljate
le dobo, ko ste v prvem letu
otrok skrbeli zanje. Vendar ste
živeli v tujini in v kolikor sta
prva dva otroka imela stalno
prebivališče v tujini v prvem
letu starosti, se vam to obdobje
žal ne more šteti v zavarovalno
dobo. Priznalo se vam bo lah-
ko obdobje skrbi za hčere v
skupnem trajanju dveh let, če
tega obdobja ni oz. ne bo uve-
ljavljal vaš mož.
Rok vložitve zahtevka za
štetje časa v zavarovalno dobo
izven delovnega razmerja ni
določen, določeno je samo to,
da se lahko šteje posamezno
obdobje le do uveljavitve no-
vega zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
kar pomeni, da se iz tega na-
slova lahko priznava le čas do
31. 12. 1999, ko je bil v veljavi
še stari zakon s področja po.
kojninskega in invalidskega
zavarovanja.
Vaša upokojitev ob dopol-
njeni pokojninski dobi, vklju-
čujoč dobo iz naslova otrok, ne
bo prav kmalu, kajti potrebno
bo počakati do 61.leta starosti,
če ne boste prej izkazovali več
pokojninske dobe.
BIO
KOLEDAR
KOZMEnCARKASVETUJE
Lepe z zelenim čajem
Uporaba zelenega čaja se
je danes razširila že v koz-
metiko, saj predstavlja ak-
tivno sestavino negovalnih
preparatov (od peelingov,
mask, podlag, anti-age
krem, krem za okolico oči,
šamponov, deodorantov,
mil...).
Zaradi značilne zelene bar-
ve se loči od črnega čaja pred-
vsem zaradi njegove pred-
hodne obdelave (ni fermenti-
ran). Njegove pomembne
snovi so: kofein (prej tein), ki
poživlja na daljši časovni in-
terval kot kava, vitamini - A,
C, E, ki organizem ščitijo
predvsem pred prostimi radi-
kali, ki so dandanes vedno
bolj navzoči.
Nekaj receptov za
pripravo
Pomirjajoči vonj zelenega
čaja kot sredstvo za dišavo:
v temni steklenički (dobite jo
v lekarni) pustite delovati dva
tedna naslednje sestavine: 10
ml hladno stiskanega jojobi-
nega olja, 10 g zelenega čaja
(ekstra kvalitete), 6 kapljic
ylang-ylanga (eterično olje)
in 4 kapljice jasminovega ete-
ričnega olja.
Proti utrujeni koži: bom-
bažno kompreso (pleničko)
namočite v toplem zelenem
čaju, v katerega ste predhodno
namočili dve vrečki čaja in ju
pustili 5 minut. Kompreso po-
ložite kot oblogo na svoj očiš-
čen obraz in vrat ter počivajte
15 minut.
Osvežilno-mlečni napitek
z zelenim čajem: potrebujete
liter hladnega mleka (s čim
manj maščobami), 20 g zele-
nega čaja in (po želji) 2 žlički
sladkorja. Sestavine premešaj-
te, precedite in pijte čez dan -
najbolj v dopoldanskem času.
Kozmetičarka VESNA
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pi
Dramljah na telefonu 749-06-00 in na spletni strani http://come.to/zdnzani.
V Celju so leto in pol staro samič-
ko - križanko našli 7. mamL
Na poti na Resevno so našli nemškega ovčarja,
starega pet let.
V Libojah so 2. marca našli leto dni starega
križanca.
Križanca, starega eno leto, so našli v
Brezovju pri Šentjurju.

29
KAJ BI DANES KUHAU
Čislana čebula
Ko lupimo in sekljamo če-
Ijjilo, nam gre na jok. Boljše
volj^ pa smo takrat, ko sede-
jo za mizo in poskusimo
jjebulno juho, čebulne zrez-
čebulno omako, solato s
Rebulo ali čebulno pogačo.
Jedi, ki jih pripravljamo s
Rebulo in iz čebule, so prijet-
jjega okusa. Za nameček je
jjebula še zelo zdrava zele-
njava, na voljo pa nam je vse
leto.
Čebule Z mesnim
nadevom
Za 4 osebe potrebujemo: 8
srednje vehkih čebul, 250 g
mešanega mletega mesa, 50 g
drobno sesekljane prekajene
slanine, žlico sesekljanega pe-
teršilja, sol, poper, 50 g nastr-
ganega sira, 1 kocko za omako
1( pečenki, 1 del belega vina, 1
del vode, veliko timijana.
Priprava: Čebule olupimo,
vosoljeni vodi jih kuhamo na
majhnem plamenu 15 minut.
Notranje plasti izluščimo, ta-
ko da ostane lupina izvotljene
febule debela še približno 1
cm. Del izluščene čebulne sre-
dice sesekljamo, zmešamo jo
zmletim mesom, slanino, pe-
teršiljem, soljo in sirom. Z
zmesjo napolnimo čebule.
Polnjene damo v namaščeno,
nepregorno posodo. Zalijemo
z belim vinom, dodamo tudi
mako, ki jo pripravimo iz
'/očke in decilitra vode. V
omako položimo vejico timi-
jana. Čebule damo v pečico,
15 minut jih pečemo v pokriti
posodi, 15 minut pa v posodi
brez pokrova, da se zapečejo.
Čebulna omaka
Za 4 osebe potrebujemo:
250 g čebule, 20 g masla ah
margarine, 1 žlico moke, še
20 g masla ali margarine, 2,5
del mleka, sol, poper, muškat-
ni orešček.
Priprava: čebulo olupimo in
narežemo na tanke pramene. V
kožici segrejemo maščobo, na
kateri prepražimo čebulo, da se
počasi zmehča. Čebula ne sme
zarumeneti. Ko je mehka, jo
pretlačimo skozi cedilo ali pa jo
sesekljamo v električnem me-
šalniku. Pripravimo bešamelno
omako: v kožici segrejemo ma-
slo ali margarino, dodamo mo-
ko, premešamo in zalijemo z
mlekom. Med mešanjem kuha-
mo, da se omaka zgosti. Omako
začinimo po okusu. Dodamo ji
tudi pretlačeno čebulo. Omako
ponudimo toplo, prilega se k
kuhani govedini iz juhe.
Madžarska omaka
Za 4 osebe potrebujemo:
20 g masla ali margarine, 200
g čebule, 75 g prekajene slani-
ne, 2 žhci sladke mlete papri-
ke, 1 del rdečega močnega
vina, 2 del kisle smetane, 1 del
vode, 1 kocko za omako k
pečenki, sol, poper.
Priprava: čebulo olupimo
in drobno sesekljamo. Slani-
no narežemo na majhne koc-
ke. V kožici segrejemo maslo
ali margarino, dodamo slani-
no, premešamo, počakamo,
da se slanina malo zapeče,
nato dodamo še čebulo, praži-
mo, da čebula rahlo zarume-
ni, nato jo potresemo z mleto
papriko in zalijemo z rdečim
vinom. Dodamo kocko za
omako. Kuhamo, da omako
malo povre, nato prilijemo
vodo in spet kuhamo 15 minut
na majhnem plamenu. Nazad-
nje zamešamo v omako kislo
smetano, solimo in popramo
po okusu in ponudimo k pe-
rutnini ali k pečenemu mesu.
Čebulna pogača
Za 4 osebe potrebujemo:
300 g listnatega testa, 700 g
čebule, 200 g narezane preka-
jene slanine, 40 g masla aU
margarine, 2 jajci, 2 del sme-
tane (pol sladke in pol kisle),
sol, poper, muškatni orešek.
Priprava: listnato testo od-
tajamo in razvaljamo. Z njim
obložimo dno in stene okro-
glega tortnega modela. V ko-
žici segrejemo maslo ali mar-
garino, na maščobi prepraži-
mo tanko narezano slanino in
tanko narezano čebulo. Ko
čebula postekleni, odstavimo
kožico in jo ohladimo. Čebu-
lo in slanino damo na listnato
testo v modelu. Razžvrklja-
mo jajca, smetano in začim-
be. Vse skupaj prelijemo čez
čebulo. Pogačo pečemo v pe-
čici pri 200 stopinjah 40 mi-
nut. Ponudimo jo, dokler je
še vroča.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Sajenje v posodah
Gojenje sadnih rastlin v
posodah je koristno, kjer je
prostor omejen. Posode po-
stavimo na sončna, zavetr-
na mesta, na primer na tla-
kovane površine dvoriščne-
ga vrta, kjer so hkrati okra-
sni aranžma in sadni vrt, ki
daje pridelek.
Večino sadnih rasUin lahko
uspešno gojimo v veUkem lon-
cu s premerom 40-50 cm. Mla-
de rastline pred sajenjem te-
meljito zalijemo. Uporabimo
vlažen sadilni kompost z veli-
kim deležem prsti. Med površ-
jem prsti in lončnim robom
mora biti do 5 cm praznega
prostora za zalivanje. Ob zasa-
ditvi ponovno zalijemo. Prst
naj bo vedno vlažna, dokler se
rastlina ne vraste. Naprej zaU-
vamo in dognojujemo po po-
trebi. Največkrat primanjkuje
dušika in kalija, zato dodaja-
mo takšno gnojilo. Sadnim
drevesom v posodah moramo
vsako zimo zamenjati vrhnjo
plast zemlje ali jih presaditi.
Pri zamenjavi odstranimo 5
cm vrhnje stare prsti in jo na-
domestimo z novo. Če je mo-
goče, rastlino vsako drugo zi-
mo presadimo. Dvignemo jih
iz posode in iz koreninske gru-
de narahlo odstranimo vso
prst. Odrežemo vse grobe ko-
renine, pri tem pazimo, da ne
poškodujemo rosnih korenin.
Presadimo jih v večjo in čisto
posodo.
MAJA PODGORNIK
Vrtnarstvo Celje
ZDRAVNIKSVETUJE
Motnja ritma srca
stara sem 24 let in se že
enajst let bojujem s tahikar-
dijo. Ko sem jo dobila prvič,
so mi dejali, da bo minila, ko
se bom nehala razvijati, kar
pa se ni uresničilo.
Najprej sem uživala lanicor,
kasneje lanitop, ki naj bi ga
jemala eno leto. Ker na srcu,
ščitnici in v krvi ni bilo nika-
kršnih posebnih znakov, ki bi
kazali na srčno napako, šum
na srcu.., sem jemanje tablet
opustila. Teža ve so se začele
ponavljati enkrat mesečno po
pol do ene ure. Kasneje so se
ponavljale dvakrat letno brez
pojemanja tako, da sem mora-
la v bolnišnico po injekcijo.
Predpisali so mi propranolol.
Kako dolgo bom morala je-
mati tablete? Ali se lahko pri-
javim na vsako prosto delovno
mesto, ki je odgovorno psihič-
no in fizično? Na razgovorih
to bolezen zamolčim. AU je
zaradi tablet res prepovedano
bedeti pozno v noč, piti kavo
in kakšen kozarec vina? Ali se
bom kdaj rešila te bolezni?
Menim, da ni na psihični os-
novi, saj sem jo dobila tudi na
dopustu na morju, ko sem bila
brez skrbi.
Odgovor: poleg pojava
prezgodnjih utripov srca so
tahikardne oblike motenj rit-
ma najbolj pogoste motnje, ki
jih človek sploh ima s srcem.
Pogoste so zlati v puberteti, ob
različnih stresnih situacijah,
lahko so posledica vnetnih
sprememb na srcu, pojavijo se
pri nepravilnem delovanju
ščitnice, pri motnjah prekrva-
vitve srčne mišice, pogosto pa
so tudi posledica prirojene na-
pake.
Normalni ritem in s tem
delovanje srca vodi in kontro-
lira skupina celic, ki se naha-
'jajo v levem atriju in jim pra-
vimo sinusni vozel. V teh celi-
cah nastaja električna nape-
tost v enakomernem ritmu in
se razširi kot električni tok na
preostalo srce. Napetost se
pojavlja v obliki pravilne si-
nusne krivulje približno 70-
krat v minuti. Zaradi te pravil-
ne oblike je ta skupina celic
dobila tudi ime sinusni vozel.
Električni tok se razširi naj-
prej na predvora. Signal potu-
je preko posebnih vlaken do
naslednje skupine celic, ki se
nahaja med predvoroma in
prekatoma. Tu se električni
impulz upočasni. V tem času
se predvora skrčita in potisne-
ta kri v prekata. Tej skupini
celic pa pravimo atrioventri-
kularni (AV) vozel.
Iz tega AV vozla vodi v pre-
kate skupna pot (Hissov
snop), ki se razdeli ha levo in
desno vejo. Vsaka oskrbuje
svoj prekat. Te poti predstav-
ljajo posebno fine ceUce, ki
prevajajo električni signal vse
do srčne mišic«, ki se zaradi
tega skrči. Razvijejo se lahko
tudi stranske veje teh poti, ki
gredo mimo skupine ceUc, ka-
terih naloga je upočasnitev
prenosa signala. Te stranske
poti omogočajo kroženje sig-
nala in takšno kroženje je
vzrok za nastanek nenadne ta-
hikardije. Ob razhčnih spre-
membah v srcu pa lahko posa-
mezna skupina celic kjerkoli
v srcu prevzame vlogo vodiča
in samostojno ustvarja elek-
tričen potencial, ki konkurira
normalnemu ritmu. Te mot-
nje so lahko občasne ah pa kar
pogoste. Če je del srca slabo
prekrvavljen ali razširjen, se
lahko pojavi lokalni blok, ki
tudi omogoči kroženje signa-
la. Vse je odvisno od organ-
skega stanja srca in celotnega
organizma.
Na srce ima velik vpliv tudi
živčni sistem, ki pospeši ali pa
upočasni ritem, a tudi preva-
janje skozi srce. Poleg živcev
pa ima veliko vlogo hormon-
sko stanje organizma. Kot že
veste, povečano delovanje
ščitnice povečuje delovanje
srca in povečuje tudi število
srčnih utripov. Pri slabem de-
lovanju ščitnice pa je ritem
upočasnjen. Pomembna sta še
dva hormona: adrenalin in no-
radrenalin. Oba povečujeta
delo srca. Tako se ob stresu
pojavlja tahikardija ali pospe-
šeno delovanje srca. Ta se po-
javlja tudi, če se ustrašimo in
ob nenadnem naporu. Tudi
sanje lahko sprožijo izločanje
hormonov in nepravilno raz-
bijanje srca, prav tako poživi-
la kot so kofein in tein. Podob-
ne težave so lahko posledica
vremenskih sprememb.
Tahikardna motnja ritma je
lahko prav neprijetna zadeva,
zlati če traja dlje časa. Takšno
pospešeno delovanje srca člo-
veka precej izčrpa, če pa ima
okvarjeno srce, je lahko zanj
tudi usodno. Vi pa ste še mla-
di, polni energije, kar se čuti
iz vašega pisanja. Ker na srcu,
ščitnici in na krvi ni nobenih
posebnih znakov, ste prav go-
tovo že opravili različne prei-
skave. Blokator beta receptor-
jev (propranolol) je zdravilo,
ki zmanjšuje vpliv adrenalina
in noradrenalina na srce. Zato
ga jemljite redno, kot vam je
predpisan. Opusti se lahko le
postopoma in pod kontrolo
zdravnika. Ker sedaj nimate
težav, vam priporočam redne
kontrole krvnega tlaka, a tudi
redno fizično aktivnost in
sprostitev.
Poživil vam niso odsvetova-
li zaradi zdravila, temveč za-
to, ker so lahko vzrok za na-
pad pospešenega razbijanja sr-
ca. Le alkohol se odsvetuje
tudi zaradi zdravila, saj so
medsebojne interakcije nepri-
jetne in nezaželene.
Izrazito stresno delo lju-
dem z napadi paroksizmalnih
tahikardij odsvetujemo. Ta-
ko ne morete postati pilot ah
kaj podobnega. Za odgovor-
no delovno mesto, ki pa zah-
teva psihične in fizične napo-
re, pa se prijavite, vendar ne
zamolčite vašega zdravstve-
nega stanja. Beg pred real-
nostjo je lahko tudi vzrok
poslabšanja stanja. Zato se
posvetite sebi in se naučite pre-
magati stres. Avtogeni trening,
joga, meditacija, sprostitev ter
redna rekreacija vsaj trikrat te-
densko vam bodo v veliko po-
moč. Velikokrat je že spre-
memba načina življenja do-
volj, da težave izginejo. Če pa
se bodo ponovile, bo potrebno
opraviti še kakšno preiskavo.
Dobro je razjasniti, ali se po-
javljajo napadi med obreme-
nitvijo, ali sproži napad pred-
hoden utrip, hormonske in
elektrolitske spremembe. Ta-
krat boste opravili še 24-urni
Holter EKG. Vendar naj vas ne
bo strah, saj je paroksizmalna
tahikardija ozdravljiva v veči-
ni primerov, se jo pa tudi do-
bro vodi in kontrolira z zdra-
vili.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
Prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Vivina akcija »Moj
zdravnik 2001«
Tudi letos lahko v Vivi, nekaterih lokal-
nih časopisih in na radijskih postajah gla-
sujete za zdravnika leta.
Izbiri družinske zdravnice ali zdravnika so
tokrat dodali še ginekologinjo ali ginekologa
in pediatrinjo ali pediatra. Med njimi bo tisti,
ki bo prejel največ glasov, prejel tudi laskavo
priznanje Moj zdravnik 2001. Akcija bo traja-
la do 30. marca. Glasujete lahko za enega od
teh aH za vse tri zdravnike. Med glasovalci
bodo v uredništvu revije Viva izžrebali lepe
nagrade.
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešerno-
va 19, 3000 Celje.
30
GUSBA
Nagrade Natalije in Zlatka
Na materinski dan, 25. mar-
ca, ob 18. uri, pripravljata Na-
talija Kolšek in Zlatko Dobrič
veliki koncert v dvorani Go-
lovec.V goste sta povabila še
nekaj svojih glasbenih prija-
teljev, pet naših bralcev pa bo-
sta nagradila z vstopnico za
koncert.
Na koncertu bodo nastopih
še Alfi Nipič, Jasna Zlokič,
Frajkinclerji, Vlado Kalember,
Karmen Stavec, Ansambel Pe-
tovio. Kvintet Dori, Dvojčici Ve-
sna in Vlasta ter Štamperlov Pe-
pi. Vstopnice so v predprodaji
v trgovini Big Bang v Celju in
Velenju, v TIC - Celje, na bla-
gajni bazena Golovec in v go-
stišču Rimljan v Šempetru.
Natalija Kolšek je čustvena,
romantična, nežna, po drugi
strani pa temperamentna in pol-
na energije. Poje že deset let.
Novembra lani je izdala kase-
to in ploščo Tretji priboljšek,
na kateri je avtorica sedmih pe-
smi. Leto prej je izdala kaseto
in CD ploščo z naslovom Za pri-
boljšek in dobila drugo plati-
nasto priznanje. Na tem albu-
mu se je tudi prvič preizkusila
kot avtorica glasbe in besedila
za vodilno pesem albuma pod
naslovom Ljubim te. V plati-
nasti nakladi je izdala že svoj
prvenec Ne odhajaj še, kar je
potrdilo njeno odločitev za šo-
lo kariero. Prej je namreč pela
pri ansamblu Ptujskih pet, ki
je z njenim prihodom zaplul
tudi v zabavne vode.
Zadnji album Zlatka Dobri-
ča nosi naslov Lumparija. Na
njem so pretežno živahne in ša-
ljive skladbe za vse, ki uživajo
v hitrih ritmih in se radi zaba-
vajo, nekaj pa tudi za ljubite-
lje nežnejših in bolj umirjenih
balad.
Natalija in Zlatko sta se od-
ločila, da nagradita pet bralcev
Novega tednika z vstopnico za
njun koncert. Odgovoriti mo-
rate na vprašanje:
Zlatko in Natalija sta sku-
paj posnela pesem. Kako se
imenuje?
a) Vražja Štajerka;
b) Najina ljubezen;
c) Hej, prijatelj.
Vaše odgovore na dopisnicah
pričakujemo do ponedeljka,
19. marca, na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje, s
pripisom: za Natalijo in Zlat-
ka. Izžrebancem bomo vstop-
nice za koncert poslali po po-
šti.
SIMONA BRGLEZ
Natalija Kolšek
Zlatko Dobrič
V Treh lilijah tudi Karmen Stavec
Nocoj (četrtek, 15. marca)
bo v Treh lilijah v Laškem pra-
vi glasbeni praznik, ki ga pri-
pravljata Kulturni center Laš-
ko in Novi tednik - Radio Ce-
lje s predstavitvijo najboljših
ansamblov v Vrtiljaku polk
in valčkov Slovenskih 5 v le-
tu 2000.
Na prireditvi, ki se bo zače-
la ob 19.30 uri, bodo nastopili
Čuki, ki so osvojili prvo in dru-
go mesto. Slapovi, Ptujskih 5,
Mladi Dolenjci in Nagelj izpod
Kamniških planin. Kot gostje
se bodo predstavili zmagoval-
ci Celjskih 5 v letu 2000, Trio
Vikija Ašiča z vokalno skupi-
no Trs in baritonistom Andre-
jem Bremcem ter humorista
Honza in Fonza.
Posebno presenečenje bo na-
stop Karmen Stavec, ki bo za-
pela s Slapovi ter dodala še dve
svoji uspešnici, med katerimi
bo tudi melodija z letošnje EME
2001 v Ljubljani, s katero je os-
vojila drugo mesto.
Za nekatere Jožete in Jožice
pripravlja presenečenje Turistič-
na agencija Dober dan iz Šem-
petra v Savinjski dolini, sicer
pa so sponzorsko podprli veli-
ko glasbeno prireditev Pivovar-
na Laško, Vinogradništvo Sla-
vinec iz Mihalovcev in Trgovi-
na - Okrepčevalnica Marjeta Iva-
na Strniše Rimske Toplice.
Program, kot ga v Laškem že
dolgo ni bilo, bodo dopolnili
fanfaristi godbe na pihala Laš-
ko in folklorna skupina Anton
Tanc iz Marija Gradca.
TV
Jubilejni Vurbek bo
trajal dva dni
Eden najprijetnejših slovenskih festivalov narodno za-
bavne glasbe, Vurberk 2001, bo zaradi jubileja letos tra-
jal dva dni.
V soboto, 16. junija, bo nastop ansamblov, ki se bodo
potegovali za nagrade strokovne žirije in občinstva, v nede-
ljo pa se bodo predstavili vsi zmagovalci na dosedanjih fe-
stivalih. 10. festivalu bosta veliko pozornost namenila tudi
slovenska televizija in radio, saj bodo sobotni festivalski
del neposredno prenašali. Za oba jubilanta, ansambla Dan
in noč iz Velenja ter Vigred iz Laškega, ki sta nastopila na
vseh dosedanjih festivalih, pripravlja organizator posebno
priznanje. Izdali bodo tudi kaseto in CD z novimi melodija-
mi. Prijave za letošnji festival bodo zaključene 20. marca,
za novince pa bodo pripravili predtekmovanje. TV
FULLCOOL DEMO TOP
Peto leto Full Cool Demo To-
pa je letos in včeraj so lahko
poslušalci na Radiu Celje pri-
sluhnili že tretji oddaji v tem
letu.
Štiri mlade pevke. Sanja
Marn s Kaple, Patricija Nemiv-
šek iz Črnega Vrha, Kaja Stan-
tar iz Stopnika in Nina Kristo-
vič iz Vranskega so v glasbe-
nem ateljeju Goda v Celju po-
snele skladbo Brez tebe. Tara
Hughes in Tanja Ravljen iz
Šmarja pri Jelšah sta se pred-
stavili s skladbo I will stil love
you. Skladba jima je všeč, ker
je duet in ker bi radi postali
pevki. Prisluhnili smo lahko tu-
di Kaji Arlič iz Šentjurja in Bar-
bari Volarič iz Grobelnega, ki
sta si izbrali skladbo popular-
nih Foxy teens Kje zdaj so vse
noči.
Glasujte, pomagajte dekle-
tom do finala! Vaše kupončke
pričakujemo na naslov: Novi
tednik & Radio Celje, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, s pripi-
som za Full Cool Demo Top.
Zmagovalka februarja je Ni-
na Pilih, ki se je predstavila s
skladbo Zdaj že vsi govorijo.
Nino boste lahko spoznaU 11.
decembra na javni finalni od-
daji.
SIMONA BRGLEZ
0 SANJA MARN, PATRICIJA NEMIVŠEK, KAJA STANTAR IN
NINA KRISTOVIČ - BREZ TEBE
(D TARA HUGHES, TANJA RAVUEN - I WILL STILL LOVE YOU
@ KAJA ARLIČ, BARBARA VOLARIČ - KJE ZDAJ SO VSE NOČI
Bumerangi glasbenikom
v četrtek, 8. marca, so v Ljubljani v klubu K4 drugič podeljevali edine domače glasbene nagra-
de Bumerang - Studio City music awards. Na precej zmedeni prireditvi so podelili sedem nagrad
- bend leta so postaU rockerji Psycho-Path (na sliki), nagrado za življenjsko delo pa je dobil
legendarni Aldo Ivančič (Borgesia, Bast...). S Celjskega so bili kandidati za nagrado le Dope
Control, ki pa so se domov vrnili praznih rok. Foto: GD
EKSPRESEKSPRES
• Prejšnji ponedeljek je izšel
nov album kitarskega polboga
Erica Claptona. LP »Reptile«
prinaša nekaj Claptonovih av-
torskih stvaritev in nekaj pri-
redb skladb že uveljavljenih av-
torjev. Med njimi je tudi prvi
single »I Ain't Gonna Stand For
It« slepega Stevieja Wonderja.
• Na veliki avkciji, ki bo 2Z
marca v londonskem Hard
Ročk Cafč, bodo spet prodaja-
li osebno lastnino znamenite-
žev iz sveta glasbe. Za klavir
Johna Lennona naj bi iztržili
več kot milijon funtov, za ne-
kaj stotisočakov pa bo lastni-
ka najbrž zamenjal tudi njegov
leta 1970 kupljeni Mercedez-
Benz 600 Pullman.
• Po razprodanem koncertu v
Gallusovi dvorani Cankarjevega
doma se je Gibonni zaprl v
ljubljanski studio TivoU, kjer
pripravlja svojo novo ploščo,
na kateri bo moč slišati kar ne-
kaj glasbenikov svetovnega slo-
vesa, med njimi tudi makedon-
skega kitarskega virtuoza Vlatka
Stefanovskega, bobnarja Ma-
nua Katchea in basista Pina Pal-
ladina.
• Najbolj vroča irska pop za-
sedba pretekle pedetke The
Corrs je s svojega v več mili-
jonski nakladi prodanega albu-
ma »In Blue« ta teden snela še
tretji single. Po uspešnicah »-
Breathless« in »Irresistable« se
je na tem formatu tokrat znaš-
la pesem »Give Me A Reason«.
• Kljub temu, da se lanski al-
bum »No Strings Attached« ob
Backstreet Boys najpopularnej-
še fantovske zasedbe 'N Sync
še vedno odlično prodaja, pa
je peterica na Švedskem že po-
snela nekaj skladb za nov LP.
Ta naj bi izšel junija sredi tur-
neje Pop Odyssey, v okviru ka-
tere bodo 'N Sync na nekate-
rih največjih ameriških kon-
certnih prizoriščih odigrali 35
koncertov.
• Ameriška glasbena TV posta-
ja VH-1 že nekaj let v največ-
jem Hard Ročk Caffeju na svetu
v Orlandu na Floridi priprav-
lja koncerte znanih izvajalcev,
letos pa je nekaj izbranih po-
snetkov skupin Hootie & the
Blovvfish, The Pretenders,
Traveler, Louja Reeda, Natalij
Merchant, Paula Colea in še^f
katerih pri nas manj znani
glasbenikov, objavila na ko^
paktni plošči »The Best of Har(
Ročk Live«.
• Po nekajletnem molku se n,
sceno spet vrača ena izmed naj
večjih še delujočih pop skupi,
vseh časov. Bratje Gibb po,
imenom Bee Gees ustvarjajo ^
vse od sredine šestdesetih, (],
sedaj pa so nanizali več kot tri
deset Top 10 uspešnic. Svoj noi
album »This Is Where I Cam,
In«, ki bo izšel 2. aprila, so nj
javili z istoimenskim singlom
• RTV Slovenija objavlja ja\
ni razpis za Slovensko popev
ko 2001. Avtorji morajo do i;
aprila na naslov TV Slovenija
Kolodvorska 2, 1000 Ljublja
na poslati prijavo, ki mora vse
bovati notne zapise pesmi, ko
ga avtor pesmi želi za izvajal
ca in aranžerja, demo posne
tek in privolitev, da lahko pe
sem izide na albumu, ki ga bi
ZKP RTVS po podelitvi izdala
Besedilo mora biti v slovenj
čini, pesem krajša od treh nn
nut, izvajalcev pa ne sme bii
več kot šest. Izbrane pesmi bo
do 30. junija v živo izveden
na Ljubljanskem gradu. Avtoi
ji morajo svoje prispevke po
slati pod šifro, svoje prave po
datke pa v zapečateni ovojni
ci, skupaj z izjavo, da pesen
ni bila objavljena pred prire
ditvijo Slovenske popevke.
• Nude v ljubljanskem stuk
Tivoli pospešeno pripravlja)
material za tretji album, ki b
pod naslovom »Drugačna gr;
vitacija« izšel še pred končen
pomladi. Na plošči bo pole
že znane »Narobe svet« seved
tudi njihova pesem »Ni čis
greh« z letošnje EME. Nudk
bodo 25. marca nastopili n;
podelitvi Viktor 2000 v Can
karjevemu domu.
• Prihodnji teden bo Aleksan
der Mežek objavil svoj nov L!
izdelek »Sopotja«. V Združe
nem kraljestvu že vrsto let de
lujoči Gorenjec bo svoje nov
viže prvič v živo predstavil 5
aprila v Studiu 14 Radia Slove
nije, kjer ga bodo spremljal
Hiša, Mladinski zbor RTV Slo
venija in klaviaturist Stev
Smith, za dober zvok pa bo po
skrbel tonski mojster Keitl
Bessy.
• Čez nekaj dni bo izšel noi
album ene izmen najboljši do
mačih ročk zasedb. Dicky S
Hardy bodo na LP »You Can
Go Halfway And Get In!« odti
snili enajst skladb.
STANE ŠPEGE
TY VODIC
31
32
TV VODIČ
TV VODIČ
33
34
TY VODIC
FILM - TELEVIZIJA - RADIO
35
Biliv Elliot
V glasbeno plesnih filmih
0idesetih - med najbolj
0iimi sta recimo Flasfidan-
^ Iji Footloose - se je plesalo
gadi približno takšnih vzro-
izkazovanja nstvarjalno-
golega uporništva, dokazo-
^ja svobode. AU pa, pri bolj
pjcumih filmčkih, ponavadi
pgem delu, zaradi reševanja
^§ne šole. Ampak omenjam
jj iva filma, ker včasih neka-
ki kadri Billyja Elliota spomi-
injo na Footloose tedaj, ko
gy bolj razbija kot pleše po
0vih okoli sebe, prav tako,
je počel Kevin Bacon v
jltem malem mestecu, kjer je
lil ples prepovedan. In na
i^hdance recimo tedaj, ko
gy zapleše pred žirijo, in se
piera počasi, od zadaj, spre-
^di od začetka mize do konca,
^ prvega rahlo afektiranega
parita do zadnjega - prav
ijjco kot ob plesu Jennifer
laik oziroma njene dvojnice,
iizlika med filmi je v tem:
'ivin ali Jennifer bi se ob
mspehu lahko obrnila in šla
\jmov in rahlo zagrenjeno
favljala svoj šiht naprej. Ne-
lijetno, ampak znosno: mož-
0i sta imela še cel kup.
^mialno, saj nista živela na
figleškem podeželju. Billy te-
p ne more. Njemu gre za živ-
Billyjeva druga možnost
(e ne poskusi izkoristiti svoje-
j plesnega talenta - je to, da
ipre/ aU slej nadene čelado in
fvsak dan spušča v temni
dniški jašek, zvečer pa si
idene boksarske rokavice in
mšča agresijo na treningih v
mačem ringu, če že slučajno
ga ne počne brez rokavic,
ijan, v najbližji gostilni. Nje-
m prihodnost se da napove-
sti brez minimalnih vedeže-
pkih znanj. Z velikimi
onskimi črkami je napisana
na njegovem čelu. On se
pravzaprav bori proti usodi.
Sinonim za usodo pa je v tem
primeru revščina. In tukaj
imate čustveno napetost, ob
kateri čustvene napetosti
obeh filmov na F in podobnih
zbledijo v neprepoznavnost.
Balet v rudarskem mestecu.
Predsodki. Socialno dno.
Upanje. To so naslovi skriv-
nosti uspeha tega filma. H
katerim lahko prištejete,
ena: izjemno igralsko ekipo,
v kateri se poleg povsem pre-
pričljivih Julie Walters ter
Garyja Leivisa seveda najbolj
izpostavlja briljantni mali
Jamie Bell, nazadnje oven-
čan z BAFTO, Britansko'film-
sko nagrado, za najboljšo
glavno moško vlogo.
Dve, tankočuten scenarij, ki
se - in to izredno natančno -
ne zaveda le ritmike komike
in ritmike zgodbe, temveč tu-
di ritmike gledalčevega
spremljanja filma; scenarij,
za katerega se zdi, da vedno
ve, kaj mislite, ko gledate
film... čeprav ta faktor ne bi
mogel tako dobro delovati
brez izjemne neverbalne go-
vorice igralcev. Lee Hali, sce-
narist, drugače predvsem piše
za TV, radio in gledališče.
Tri, fino režijo, ki je prepro-
sta, a obenem polna malih,
skorajda čarovniških trikov.
(Dežurni krivec je Stephen
Daldry.) Pa potem še fino foto-
grafijo. In če se že gre za
pretežno plesni film, je po-
trebno omeniti tudi koreogra-
fa: Peter Darling je delal reci-
mo pri filmu Howardov kot.
Nominacije in nagrade - od
tistih za zlati globus do British
Film Independent awards,
med drugim za najboljši film -
so zaslužene.
PETER ZUPANC
KEŠO
Celjski kinematografi si pri-
kujejo pravico do spremem-
e programa.
Union: od 15. do 21.3. ob
6.30, 18.30 in 20.30 ter 16.
1 17.3. ob 22.30 komedija
cary movie - film, da te kap.
Mali Union: od 15. do 21.3.
h 17.30 drama Daj naprej,
•iklus "Bitka za oskarje se je.
ačela": 15.3. ob 20. komedi-
i Njeni tastari (nominacija
Iskar 2001 za pesem "A fool
1 love"). Od 16. do 18.3.
^ama Erin Brockovich (5
lominacij Oskar 2001: film,
fžija, glavna ženska vloga -
ulia Roberts, stranska moška
loga - Albert Finney in izvir-
ni scenarij). Od 19. do 21.3.
drama Brodolom (2 nomina-
ciji Oskar 2001: glavna moška
vloga - Tom Hanks in zvok).
Kino Metropol: od 15. do
21.3. ob 16. in 20. slovenska
komedija Zadnja večerja, ob
18. drama Billy Elliot (3 no-
minacije Oskar 2001: režija,
stranska ženska vloga - Julie
Walters ia scenarij). 16. in
17.3. ob 22. drama Billy El-
liot. 17.3. ob 10. komedija
Scary movie - film, da te kap.
Kino Žalec: 16. in 18.3. ob
20. srhljivka Nezlomljivi,
17.3. ob 20. in 18.3. ob 18.
komedija Morilec mehkega
srca.
• Legendarni voditelj infor-
mativnih oddaj in zvezda
POP TVjevih 24 ur Matjaž
Tanko se zadnje čase pojav-
lja z bujno in predvsem zelo
barvito pričesko. Ni znano,
ali je na njegov nov mladost-
ni videz vplivala nova vodi-
teljica Tamara Vonta, ki je
uspešno zamenjala Natašo
Pire, ali pa je tako zaukaza-
la stilistka, ki sicer skrbi za
Matjažev videz. Tomaž Pe-
rovič, direktor informativ-
nega programa na POP TV
pa zagotovo s tem nima nič.
On svojim podrejenim pere
glave brez barvnega šampo-
na.
• Najboljša voditeljica naj-
boljše razvedrilne oddaje ter
večna in neuničljiva uredni-
ca razvedrilnega programa
na TVS Miša Molk še vedno
ne ve, kaj bi počela z dvema
rezervnima oblekama, ki so
ji ostale po prireditvi Ema.
Za vsak slučaj so nepredvi-
dljivi Mišiki za nastop na-
mreč sešili kar tri. Pa tudi
sicer stroški njenih oddaj
včasih tudi trikrat presegajo
normalne okvire, kar pa
očitno odgovornih na TVS ne
moti. Razen sindikalista
Rajka Geriča, ki je vso kriv-
do za takšno stanje pripisal
bivšemu generalnemu direk-
torju Janezu Čadežu.
• Natalija Racman postaja
vse bolj popularen in prepoz-
naven voditelj ski obraz infor-
mativnih oddaj na TVS. Men-
da gre zasluge za to, poleg
njene ambicioznosti in vztraj-
nosti, pripisati tudi uspešne-
mu mentorstvu urednika Vla-
da Krejača.
• Jonasov kviz na POP TV bo
kmalu spet dobil konkurenco.
Za tovrstno, očitno zelo popu-
larno oddajo so se odločih na
TV3. V vlogi voditelja pa se bo
spet pojavil vsestranski Borut
Veselko, ki je lahko hkrati T V
voditelj, igralec, zdravnik,
mestni svetnik in gledališki
direktor.
• Barbara   Lombergar   je
kljub odhodu z nacionalke k
Mobitelu, kjer skrbi za stike z
javnostjo, ostala voditeljica
televizijskih Odstiranj. Zlob-
ni jeziki trdijo, da je tako
okrepila tudi stike z Janezom
Lombergarjem, ki je še vedno
njen soprog in direktor slo-
venske TV.
Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Haley Joel
Osment je ostal v spominu po vlogi v filmu Šesti čut. Nagrajenci
so: Verica Skaza, Zlakovška 6, Zreče; Patrik Trobiš, Gotovlje
55a, Žalec in Miro Jernejšek-Perec, Dobovec 7, Ponikva. Prejeli
bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: katera igralka je prejela prejela Oskar-
ja za žensko vlogo v filmu Bolje ne bo nikoli?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 19. marca. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma.
VRTIUAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
36
ZA AVTOMOBILISTE
Moto dnevi na celjskem sejmišču
Celjsko sejmišče bo od prihodnje
srede (21. marca) do nedelje (25. mar-
ca) prizorišče treh vsebinsko poveza-
nih sejmov. V dvorani C in CI bo
potekal 4. Moto boom, sejem motoci-
klov in pripadajoče opreme, že dva-
najstič bo na vrsti sejem Avto in vzdr-
ževanje, letos pa bo druga ponovitev
lani uvedene Razstave gospodarskih
vozil.
Sejem Avto in vzdrževanje je edina
specializirana prireditev avtoremontne
stroke v Sloveniji. Letos bo tako mogoče
videti opremo za avtomehanične, avto-
kleparske, avtoličarske in vulkanizerske
delavnice, testne naprave in ostalo opre-
mo. Pred tremi leti so ga razširili še s
sejmom Moto booip, na katerem je poleg
novih motociklov in opreme mogoče vi-
deti oldtimerje, letos pa bo osrednja tema
1. Bike show, kjer bo na 700 kvadratnih
metrih moč videti atraktivne predelave
motociklov.
Tretja sočasna prireditev bo Razstava
gospodarskih vozil, logistike in transpor-
ta, ki so jo v Celju prvič organizirali lani.
Letos se je število prijavljenih še poveča-
lo, tako da bodo na ogled prav vse znam-
ke težkih gospodarski vozil, ki so napro-
daj v Sloveniji. Obiskovalti lahko vsa ta
vozila tudi preizkusijo na poligonu v
okviru sejmišča.
Ponovno bosta v živo pred publiko pote-
kali tekmovanji za vulkanizerja leta in avto-
mehanika leta, na sejmu bodo podeljena
priznanja za ekološko neoporečno vulkani-
zersko delavnico, sekcija avtoremontnih
dejavnosti bo v soboto pripravila dan avto-
remontarjev s strokovnim in zabavnim pro-
gramom, v nedeljo bo zbor avtoprevozni-
kov z glavno temo Problematika parkirnih
mest kot pogoj za licenco. Obiskovalci se
bodo lahko preizkusili tudi v treningu varne
vožnje Braneta Kiizmiča, v vožnji s skuterji
ali v vožnji gokarda. SKO ;
Renault z laguno nove generacije
Renault je svojo laguno
prve generacije predstavil
točno pred sedmimi leti, te-
daj samo v karoserijski raz-
ličici kombilimuzine. Sedaj
se tudi na slovenske trge vo-
zi laguna druge generacije
oziroma laguna II, pri čemer
je omembe vredno tudi to, da
bodo v prihodnje ponujali
dve karoserijski izvedenki
(kombilimuzino in kombi
ali karavan, ki se pri Re-
naultu po novem imenuje
grandtour).
Laguna 11 je precej daljša od
lagune I (457 centimetrov li-
muzina, 469 centimetrov
kombi oziroma grandtour),
vsaj pri kombiju pa bolj pou-
darjajo karoserijsko eleganco
kot pa razsežnost prtljažnika
(475 litrov ob osnovni postavi-
tvi sedežev). Notranjost lagune
11 oziroma njena armatura je
dokaz sprejemljive samosvo-
josti, pri čemer je posebnost
to, da po novem za zagon mo-
torja in zaklepanje avtomobila
ni potreben običajen ključ,
ampak posebna kartica. Pri Re-
naultu ne skrivajo, da bi radi s
tem avtomobilom uspeli še po-
sebej v Nemčiji, zato tudi pra-
vijo, da je laguna 11 »najbolj
nemški francoski avtomobil«.
Avto naj bi odlikovala tudi raz-
meroma bogata opremljenost,
saj so vse izvedenke serijsko
opremljene s protiblokirnim
zavornim dodatkom ABS, pa
sistemom za nadzor tlaka v
pnevmatikah ipd.
Sicer pa lahko tudi sloven-
ski kupci od 16. marca naprej
izbirajo med petimi vrstami
opreme. Različica grandtour
je od limuzine nekaj dražja, in
sicer za nekako 250 do 300
tisoč tolarjev, odvisno od
opreme oziroma motorjev.
Ponudba slednjih je nasploh
zelo pestra, saj jih je oziroma
jih bo na voljo devet, med
njimi pet bencinskih in štirje
dizelski. Osnovni bencinski
motor ima gibno prostornino
1,6 litra in ponuja 110 KM,
sledita dva 1,8-litrska motorja
z močjo 118 oziroma 123 KM,
potem je na vrsti 2,0 IDE agre-
gat (pride kasneje) s 140 KM,
najmočnejši pa je V6 3,0-litr-
ski motor s 210 KM. Turbodiz-
•11 so štirje, trije z gibno pro-
stornino 1,9 in eden z 2,2 litra
gibne prostornine, ponujajo
pa do najmanj 105 do največ
145 KM
Pri Revozu, ki pri nas zasto-
pa Renault, računajo, da se
jim bo letos posrečilo prodati
kar 1400 lagun 11, pri čemer
jih je 200 ta hip že v prodajni
mreži. Cenovno najugodnejša
je laguna 1,6 (3,84 milijona
tolarjev), najdražja izvedenka
je na voljo 6,37 milijona tolar-
jev.
Renault laguna H limuzina...
...in grandtour.
Februar kaže
navzdol
Naivno bi bilo pričakovati,
da bo prodaja osebnih avto-
mobilov v letošnjih mesecih
bistveno boljša kot je bila
lani, tako globokih padcev,
kot jih kažejo zadnje števil-
ke, pa ni pričakoval nihče.
Tako je bilo februarja pro-
danih 4857 novih osebnih av-
tomobilov. To je bilo za krep-
kih 25 odstotkov manj kot
februarja lani. V letošnjih
dveh mesecih pa se je v Slove-
niji za nove avtomobile odlo-
čil 9101 kupec, kar je za do-
brih 18 odstotkov manj kot v
enakem lanskem obdobju. Ob
teh številkah je še bolj skrb
zbujajoče dejstvo, da je bilo v
drugem letošnjem mesecu
največ avtomobilov prodanih
v nižjem razredu (skupaj 45
odstotkov), v nižjem sred-
njem razredu je bilo 27,4 od-
stotka kupcev, v srednjem pa
dobrih 16 odstotkov. Višji, be-
ri dražji, razred je bil februar-
ja skromno zastopan, saj je
bilo tam 1,6 odstotka kupcev,
medtem ko si je februarja te-
renske avtomobile omisli
2,9 odstotka kupcev.
V februarju je po pričakora
njih najbolje prodajal Rena^
Skupaj se je za te avtomob
odločilo 884 kupcev, vendar
bil ta dosežek za 30 odstotk:
skromnejši od onega v la
skem februarju. Na druge
mestu se je učvrstil Volksw
gen, ki je prodal 645 vozil,
dobrih 11 odstotkov skromn
je kot lani. Fiat je bil na tretje
mestu (425 avtomobilov), ni
gov padec v primerjavi z la
skim februarjem pa znaša k
49 odstotkov. S prodajnim pl
som so poslovali predvsem i
Peugeotu (plus 5,2 odstotk
Oplu (za pet odstotkov vd
največje povečanje prodaje
se je posrečilo Volvu, ki je si(
našel 22 kupcev za svoje avt
mobile, a je bilo to za 2
odstotkov več. Najbolje pro(
jan avtomobil je bil tudi
omenjenem mesecu renai
clio (384), na drugem mestu
bil fiat punto (304) in na tr
jem peugeot 206 (304 vozili
ZA AVTOMOBILISTE
37
Prihaja novi A4
slovenski avtomobilski
ostor se tik pred pomlad-
tako rekoč bliskovito
lini. Predvsem je velika
leča v tipičnem srednjem
loniobilskem razredu,
ijti tam se že drenjajo no-
ford mondeo, pa obnov-
ifli VW passat, prihajata
nova renault laguna in
troen C5. Gnečo bo še po-
ital novi audi A4, ki je bil
i doslej spoštovanja vre-
en tekmec v slovenskih
tajih in pri slovenskih
upcih.
V i
Novi audi A4 se od pred-
}dnika razlikuje po zunanji
)liki, pa seveda tudi zaradi
saenzij. Skupaj meri v dol-
fo 454 centimetrov, kar je
bližno toliko kot prej, je pa
to za dobre tri centimetre
fja notranja dolžina, skoraj
a centimetra je več prostora
noge zadaj sedečih, nekako
centimetre je avto širši v
sini komolcev ipd. Podatki
se zdijo nekoliko neobičajni,
vendar želijo s tem pri Audiju
povedati predvsem to, da so
odpravili eno pomembnejših
hib audija A4 prejšnje genera-
cije - notranjo utesnjenost.
Pogled od zunaj kaže pred-
vsem povsem drugačen zadek,
medtem ko je prednji del bolj
ali manj značilno audijevski -
z veHkimi, skoraj pravokotni-
mi lučmi, prav takšno masko
ipd. Pri Audiju poudarjajo tu-
di spremenjeno podvozje, ki
naj bi avtomobilu zagotovilo
večjo vozno dinamiko, hkrati
pa je pestra tudi motorna po-
nudba, saj bo avto naprodaj s
petimi agregati. Med temi vsaj
ta hip le ni v ponudbi 1,6-
litrskega motorja s 102 KM, ki
utegne biti za slovenski trg še
posebej zanimiv in naj bi bil
na voljo za 4,6 milijona tolar-
jev. Ta hip bo osnovni agregat
dvolitrski štiri valj nik, ki bo
razvijal 130 KM pri 5700 vrt-
ljajih v minuti in bo stal neka-
ko pet milijonov tolarjev. Tur-
bo motor z gibno prostornino
1,8-litra ima 150 KM pri 6000
vrtljajih v minuti (5,37 milijo-
na tolarjev), medtem ko je
nov v ponudbi 3,0-litrski šes-
tvaljnik z močjo 220 KM pri
6300 vrtljajih v minuti (6,8
milijona tolarjev). Tudi dizel-
ska ponudba je razmeroma^
bogata. Prvi TDI ima gibno*"
prostornino 1,9-litra in 130
KM pri 4000 vrtljajih v minu-
ti, ponujaU ga bodo za 5,33
milijona tolarjev, drugi pa
2,5-litra v šestih valjih in 180
KM pri 4000 vrtljajih v minuti
- naprodaj bo za točno sedem
milijonov tolarjev.
Seveda bo mogoče izbirati
med dvema vrstama pogona,
in sicer prednjim ter 4x4, ki
ga pri tej tovarni imenujejo
quattro. Menjalnik je ročni
pet ali šeststopenjski, pri izve-
denkah samo s prednjim po-
gonom pa bodo ponujali tudi
brezstopenjski samodejni me-
njalnik multitronic. Serijska
oprema je po zatrjevanju za-
stopnika bogata: štiri zračne
varnostne blazine, elektron-
ski stabilizacijski sistem EBS,
ki združuje različne funkcije
ipd. Uradni predstavnik Audi-
ja pri nas meni, da se mu bo
letos posrečilo prodati vsaj
kakšnih 700 novih audijev
A4, kar bi bil ob pričakovani
nižji skupni prodaji novih av-
tomobilov vsekakor dober do-
sežek. Prodaja bo stekla v pri-
hodnjih dneh.
Prihaja novi audi A4.
Dobro poslovanje VW
Memški Volksvvagen lani
[tudi predlani poslovno ni
^ tako uspešen kot si je
•lel. Očitno pa je v letu 2000
'sloval izjemno dobro -
•aj tako je mogoče soditi po
'danjih, še ne povsem do-
^nčnih podatkih.
Čisti dobiček v letu 2000 je
^ večji kar za 144 odstotkov
'je znašal nekaj več kot dve'
^lijardi evrov (nekako štiri
flijarde mark), medtem ko
' je promet povečal za 14
^stotkov na 86 milijard
fov. Pri VW ob tem pravijo,
^ bodo letošnji poslovni re-
%ti še boljši, kar naj bi bila
^^dvsem posledica racionali-
'"^ije in zmanjševanja stroš-
^ znotraj koncema.
K dobrim poslovim rezulta-
tom je veliko prispevala pred-
vsem zelo ugodna prodaja v
ZDA, po drugi strani pa je
zanimivo in vsaj malo tudi
skrb zbujajoče, da jim je šlo
nekaj slabše na domačem, se
pravi nemškem trgu. Gotovo
je dobro poslovanje tudi re-
zultat šibkega evra do dolarja,
kar je pocenilo nemške avto-
mobile predvsem izven
Evropske unije.
Ob tem še podrobnost: do-
sedanji vodja koncema dr.
Ferdinand Piech naj bi se pri-
hodnje leto upokojil, zame-
njal pa naj bi ga Bernd Pischet-
srieder, nekdanji direktor
BMW. Ta sedaj vodi španski
Seat.
Eden koncemovih adutov - VW polo.
Dosežki
»prestižnih«
čeprav prestižni hiši kot
sta recimo Bentley in Rolls
Royce nikoh nista bila in
verjetno ne bosta množična
izdelovalca avtomobilov,
drži, da se po svoje borita za
kar največ kupcev. Tako je
Bentley lani izdelal in tudi
prodal 1364 avtomobilov.
To je bilo za dobrih 35 od-
stotkov več kot leto nazaj.
Nekaj manj uspešen je bil
Rolls Royce, ki je naredil
497 avtomobilov, kar je bi-
lo za 12,4 odstotka več kot
leta 1999.
PSA z velikimi plusi
Med tistimi avtomobilskimi hišami, ki so dobro izkoristile
lansko konjukturo, je bil tudi francoski avtomobilski kon-
cem PSA, ki ga sestavljata Citroen in Peugeot.
Čisti dobiček se je povečal za 80 odstotkov na 1,3 milijarde
evrov, kar je pripomoglo tudi k povišanju vrednosti delnice, ki
se je od lanskega oktobra podražila kar za polovico. Zelo
uspešen je bil peugeot 206 (skupaj so prodali 714 dsoč teh vozil
oziroma za 30 odstotkov več kot leto prej), prav tako dobro pa
je šla v promet citroen xsara, saj so prodali več kot 429 tisoč
vozil. Za obdobje do leta 2004 bi radi pri PSA povečali letno
prodajo (skupaj z gospodarskimi vozili) s sedanjih 2,8 na 3,5
milijona vozil. Zato bodo v prihodnjih letih predstavili kar 25
novih modelov, kar je skoraj trikrat toUko kot v obdobju 1997-
2000. Po mnenju številnih analidkov je PSA trenutno eno
najbolj dobičkonosnih podjetij na evropskem trgu, saj naj bi ga
prehitela le še nemška Porsche in BMW.
Citroen xsara - lani so jih prodali kar 429 tisoč.
Veyroii za dva milijona mark
Na slovenskem trgu je prodaja izjemno dragih
avtomobilov zelo skronma oziroma je sploh ni.
Drugače je v Evropi oziroma na nekaterih najpo-
membnejših trgih, kar je nedvomno pripomoglo
k odločitvi Volkswagna, lastnika znamenite
tovarne Bugatti, da čez nekako tri leta trgu
ponudi bugattija EB 16,4 veyron.
Po sedanjih napovedih naj bi v letu dni
izdelali in seveda prodali od 300 do 500
veyronov. Tega bo poganjal 16-valjni ben-
cinski motor z gibno prostornino osem
litrov in s 1001 KM ter 1250 Nm navora.
Kasneje naj bi predstavili še izvedenko s
1200 KM motorjem, končna hitrost šibkejše
različice pa bo nekako 404 km/h. Cena?
Približno dva milijona mark, pri čemer bo v
avtu, tako kot se spodobi, prostor le za dva
potnika.
38
ZA RAZVEDRILO

39
Krst jeklene lepotice
in vrhunske mode
^If znamenju lepote, estetike in ekskluzivnosti - Mlada modna oblikovalka Diana Kotnik navdušila s prvo samostojno
modno revijo blagovne znamke Dimodes Fashion
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Teden dni pred uradno
redstavitvijo je bila v petek
prodajnem salonu konce-
jjonarja RSL v Levcu pred-
jtavitev avtomobila nova la-
guna. Prireditev, popestreno
5 plesnimi in glasbenimi
vložki, je povezovala simpa-
(ična televizijska voditeljica
Ivana Šundov. Pred vrhun-
em večera - odkritjem jekle-
le lepotice, pa so se po mod-
ni stezi sprehodile vrhunske
jianekenke, vključno s tre-
nutno aktualno miss Slove-
nije Mašo Mere in bivšo
miss Janjo Zupan.
f »
\ Zgodila se je namreč prva
Samostojna modna revija ab-
solventke Visoke šole za slika-
nje in risanje v Ljubljani Dia-
ne Kotnik. Mlada in prodorna
modna kreatorka, sicer doma-
finka, se je v Levcu prvič pred-
tavila z lastno blagovno
ttiamko   Dimodes   Fashion.
Širša javnost pozna Diano kot
lansko zmagovalko natečaja
»Naj kreacije za Miss Sloveni-
je«.
Z zmagovito rdeče-vijolič-
no večerno obleko, ki jo je
Maša Mere nosila na tekmova-
nju za Miss sveta v Londonu,
se je petkov modni sprehod
tudi začel...
...In v nadaljevanju presene-
til s svojevrstno lepoto, atrak-
tivnostjo ter glamuroznostjo
oblačil, namenjenih za letoš-
nje tople dni in vroče slovesne
noči.
Avtorica je trenutno aktual-
nim svetovnim modnim tren-
dom, ki vključujejo drzne in
subtilne izreze na bluzah in
razporke na oblekah, zavezal-
kane oziroma zapentljane de-
tajle, asimetrično zaključene
robove, frfotavo slojevitost,
vroče hlačke, psihadeUčno
prelivajoče se vzorce... nad-
gradila z izrazno, prepoznav-
no osebno noto.
Rdeča oziroma razkošno
bleščeča nit kolekcije so kri-
stalčki Swarovski, ročno poši-
ti na oblačila za večerne pri-
ložnosti. Velika pozornost je
namenjena krojenju po meri.
ob poudarjanju lepote in za-
krivanju pomanjkljivosti na
postavi. Ročno izdelane apli-
kacije, optimistična barvna
paleta, unikatnost v različnih
tehnikah poslikavanja tkanin
pa še dodatno podčrtavajo
mladostno svežino kolekcije.
Vsekakor je Dimodes Fas-
hion še en trendovski utrinek,
ki nudi veliko estetskih užit-
kov in vzpodbude za kvalite-
ten razvoj slovenske mode.
■M Foto: GREGOR KATIC
Diana Kotnik, avtorica nove blagovne znamke.
NAMIGZANAKUP
Za spretne šivilje
Tokrat smo se za spre-
membo, namesto po že seši-
tih kreacijah in znanih bla-
govnih znamkah, ozrli po
osnovi za nastanek le-teh.
To je seveda kakovostna
tkanina, in če imamo še to
srečo, da imamo dobro šivi-
ljo, je tale današnji namig
gotovo pravšnji.
Obiskali smo namreč trgo-
vino z metrskim blagom Mar-
quise v Ozki ulici 4. V prvi
vrsti zaradi tega, ker ravno v
petek in soboto ponujajo kar
40-odstotni gotovinski po-
pust. In drugič zaradi tega, ker
imajo seveda zelo bogato po-
nudbo vseh vrst tkanin, ki jih
običajno v drugih trgovinah ni
opaziti. Unikatne in tudi ne-
koliko dražje so predvsem
dragocene svile, kot je shan-
tung in bure, oboje primerno
za kostime in bluzice, pa greš,
ki je predvsem za bluze. Zelo
bogata je tudi izbira čipk, med
katerimi najdemo tako bom-
bažne kot tudi viskozne, ki so
običajno tudi cenovno dražje,
primerne predvsem za kakšen
dodatek, top ah bluzico. Od-
ločitev za eno izmed njih bo
kar težka. Na njihovih policah
so tudi vezeni muslini, pa
cady, ki je svečana tkanina
nadvse primerna za obleke.
Še vedno so med blagom za
kostime daleč najbolj primer-
ne razne volnene tkanine, me-
šanice volne in poliestra, pa
tudi česane in hladne volne.
Tudi po satenih. za obleke in
bluzice njihove stranke še
vedno rade segajo. Seveda pa
so že nekaj let v nekoliko
toplejših mesecih daleč naj-
bolj prodajane tkanine razni
pohestri. Med njimi boste
našli razne mikrofibre za blu-
zice, zelo nezahtevne za vzdr-
ževanje, saj jih lahko peremo
v pralnem stroju, elastični po-
hestri in t. i. spandex pa so
sploh modni hit, saj imajo to
prednost, da so lepo razteglji-
vi in pralni (če jih ne podloži-
mo) in nadvse primerni za
razne kostime, pa tudi krila in
hlače.
Nepogrešljive za poletne*
bluzice in obleke so tudi raz-
ne viskoze v vseh mogočih
barvah in vzorcih, tudi letos
pa bo veliko lanenih oblek,
kostimov in bluzic, pa čeprav
boste včasih videti malo bolj
pomečkane. A če vam je všeč
in če želite, da vašo kožo v
vročini obdaja naravno vlak-
no, boste z njim gotovo zado-
voljne.
Če je še nimate, si torej
čimprej najdite dobro šiviljo,
zagotovo boste prihranili kak-
šen tolar, tolaži pa naj vas tudi
to, da boste z malo domišljije
imele unikatno oblačilo.
MOJCA MAROT
Nagradno vprašanje marca:
KDO IN KJE JE LETA 1873 PATENTIRAL PRVE HLAČE IZ
DŽINSA, SLOVITE KAVBOJKE?
a. Kenzo Takada v Pekingu;
b. Levi Strauss v San Franciscu;
c. Robert Piguet v Barceloni.
40
KRONIKA S CEUSKEGA
Ko zapleše elita
V soboto je vladala v Celju velika plesna mrzlica - V gosteh pri kulturni ministrici - Lašcanka iz Ljubljane s srcem
Celju-Odgovedine le carpaa
v noči s sobote na nedeljo
je vladala v Celju velika ple-
sna mrzlica. Najbolj mladi
so se zabavali na množič-
nem rave partyju na Golov-
cu, njihovi starši v klasični
plesni maniri v središču me-
sta. V čudoviti dvorani Na-
rodnega doma je bil jubilej-
ni, že trideseti Valčkov ve-
čer, najelitnejši mestni ples.
Dogajanje je spominjalo na
dunajski operni bal ter Anin
ples v Rogaški Slatini.
Prireditelja Turistično druš-
tvo Celje in Zdravniško druš-
tvo Celje sta prodala več kot
dvesto vstopnic (po 8 tisoč to-
larjev), ki jih je zmanjkalo že
nekaj dni prej. V turističnem
društvu so se pripravljali že od
januarja. Vesna Vidovič (štu-
dentka geografije iz Celja), za-
poslena v okviru javnih del, je
bila med drugim zadolžena za
izgled dvorane ter obveščanje
najširše javnosti. Iz zdravniš-
kega društva sta se posebej po-
trudila zdravnika Jana Govc-
Eržen (iz zdravstvene postaje
Vojnik) ter docent dr. Radko
Komadina (kirurg travmato-
log celjske bolnišnice). V TIC
Celje so poskrbeli še za sedežni
red, kar je posebej zahtevna
naloga...
Paša za oči
Ob dvajsetih se je začelo
zares. Ko so dame in gospodje
odložili plašče, so se prikaza-
le bolj ali manj čudovite ve-
černe obleke, večinoma paša
za oči. Na ples je prišla celo
slovenska kulturna ministri-
ca, Celjanka Andreja Rihter,
kot predsednica turističnega društva pravza-
prav gostiteljica, ki se je kmalu poslovila.
Med plesalci so bili z boljšimi polovicami
celjski podžupan Zdene Podlesnik, ravnatelj
1. gimnazije Jože Zupančič, direktor Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje mag. Ivan Eržen,
ravnatelj glasbene šole mag. Vid Marčen, urar
Dušan Godnik, lekarnar Dušan Hus, gimna-
zijski profesor Slavko Deržek, veterinar v
pokoju in nekdanji poslanec Janez Črnej,
nekdanji žalski župan Milan Dobnik (ravna-
telj celjske osnovne šole Frana Roša), zelo
številni zdravniki iz Celja in regije, med njimi
iz oddaljene Bistrice ob Sotli Franci Boži-
ček... Ples je poleg domače občine in vojniške-
ga Dinocolorja finančno podprla Krka Novo
mesto, ki so jo zastopale tri strokovne sodelav-
ke; Ljubljančanki Irena Marolt in Metka Taj-
nik ter Nataša Amič iz Šmarja pri Jelšah. Med
najpomembnejšimi gosti je bila državna sekre-
tarka mini-
strstva za
zdravstvo Jo-
žica Mav-
čec-Zakot-
nik.
Natakarji
so najprej
prinesh na
mize predjed
(carpaccio,
kraški pršut
in   polnjena
jajčka z rakci), potem beluše-
vo kremno juho s tartufi ozi-
roma domačo gobovo juho.
Ansambel Šok (v njem igra
Celjan Ivo Umek, prvi mož
Založbe kaset in plošč RTV
Slovenija) je bil zadolžen, da
vzpodbudi prve plesalce, ki so
se pojavili na plesišču ob 22.
uri. Plesišče je bilo potem dol-
go polno. S posebno plesno
točko sta vzbudila veliko zani-
manje plesalca Anastazija
Kislina in Blaž Pocajt iz ljub-
ljanskega plesnega kluba Fre-
di, četrtouvrščena na svetov-
nem prvenstvu v latinsko-
ameriških plesih. Opolnoči je
nato zapela pevka Manca Ur-
bane.
Program je povezovala vo-
diteljica Betka Šuhel, Štajer-
ka iz Ljubljane. Šuhlova izvira
iz Laškega ter jo je odkril
radio Celje, ki mu je bila zve-
sta kar šest let. V Ljubljani,
kjer živi več kot desedetje, je
začela delati na televiziji ter
med drugim povezovala na-
rodnozabavni oddaji na T V
Slovenija in Pop TV. Med po-
vezovanjem različnih priredi-
tev jo je spoznala vsa Sloveni-
ja, zdaj se posveča predvsem
Avsenikovim večerom po raz-
ličnih krajih. Zadnji dve leti je
zaposlena na radiu Hit v Dom-
žalah, kjer je voditeljica pro-
grama, skrbi za različne radij-
ske projekte ter vodi Hitove
prireditve. Konce tedna pre-
življa ponavadi v Celju, kjer je
še vedno njeno srce.
Pojedina izZrec
Na jubilejnem Valčkovem ve-
čeru je bilo odlično poskrblje-
no tudi za kulinarične užitke.
Že četrto leto so poskrbeli zanje
v Termah v Zreče. Jedilnik je
osebno predlagala vodja Term
Marija Deu-Vrečer, ki se je
izkazala s kar dvajsetimi sode-
lavci, kuharji in natakarji. V
celjskem Narodnem domu se-
veda ni prave kuhinje, zato so
dobrote nastale v mestecu pod
Pohorjem, v Celju pa je sledila
finalizacija. Od govedine so le-
tos postregli le s carpacciom
(govejo pljučno pečenko), zato
pa je bilo več drugačnega mesa,
predvsem morske hrane. Ple-
salci so si postregli s kar osmimi
različnimi jedmi toplega bifeja,
po petimi mesnimi jedmi in
prilogami, s sedmimi solatami
ter štirimi sladicami.
Zanimivo je, da je Marija
Deu-Vrečer priseljenka z Do-
lenjskega, ki živi že dve deset-
letji na Dobrni ter je zadnjih
šest let na čelu Term Zreče. V
zasebnem življenju je manj pre-
dana plesni zabavi ter ima po-
sebno veselje s svojima psička-
ma ter zeliščnim vrtom, s kate-
rega so tudi mešanice za čajan-
ke gostov. Goste rada osebno
vodi na Lovrenška jezera na
Pohorju, saj je predana tudi
pohodništvu in kolesarjenju.
V prvih letih Valčkovih veče-
rov je bila kulinarična ponud-
ba zelo skromna. Plesalci so se
okrepčali s hrenovko ali kranj-
sko klobaso, nato so sledila
leta z večerjo po naročilu in
obvezno večerjo z različnimi
meniji, od začetka devetdese-
tih let pa nudijo ruski bife.
Uvedel ga je Celjan Edo GaV«
šek, ki je imel kot predsedr
turističnega društva dolgo
skrbi tudi Valčkov večer.
Z Valčkovim večerom sta 2
čela leta 1967 funkcionarja t
rističnega društva Zoran Wu
ler (takrat profesor na ekonoi
ski šoli) in Radovan Jeni
(takratni direktor Aera). V ni
nih letih se je zgodilo, da se
na Valčkovem večeru v Naro
nem domu trlo nič manj \
370 plesalcev. Pozneje valči
vega večera nekaj let ni bil
Edo Gaberšek, ki živi od lansk
ga septembra v Ljubljani,
začel skrbeti za Valčkov večei
osemdesetih letih ter je sodei
val do pred tremi leti. Zaseb
je navdušeni plesalec, zato je
leta 1973 ustanovitelj celjs
folklorne skupine ter dve des
letji njen vodja. Po izobrazbi
ekonomist ter je bil najdlje
poslen v območni gospoda i
zbornici.
Gaberšek je bil kot predsi
nik turističnega društva i
oče zamisli organizirane
ocvetličenja mestnega jedra
brezplačnimi sadikami
zemljo. Sicer pa je treba po
dati, da bo izkupiček soboti
ga Valčkovega večera v cel
namenjen ocvetličenju me
nega središča.
BRANE JERAM
Foto: GREGOR KA1
V čudoviti dvorani celjskega Narodnega doma je bilo več kot dvesto plesalcev. Spominjala
je na dunajski operni bal ter slatinski Anin ples.
Edo Gaberšek s soprogo Eriko je ha Valčkovih večerih že dve
desetletji. Kot predsednik turističnega društva je imel dolgo
na skrbi organizacijo.
Voditeljica Betka Šuhel. Lašcanka, ki živi v
Ljubljani, je s srcem še vedno v Celju.
Zdravnik mag. Brane Mežnar, direktor Zdravstvenega
doma Celje, s soprogo Alenko iz državnega tožilstva.
Ravnatelj Glasbene šole Celje mag. Vid Marčen s soprogd
Bojano iz Agencije za plačilni promet.