Srečko Logar
Narodnoosvobodilni boj na primorskem se je začel že leta 1918
jLo  je itališansKa kraljevska vojska po prvi svetovni vojni zasedla našo Friaorsko, je obljubljala Slovencem in Hrvatom vse narodne svoboščine, gospodarsko blagostanje itd. Xo so bile seveda samo taktične obljube, ki naj bi naš narod odvrnile od uporniškega gibanja in od težnje k priključitvi k Jugoslaviji, v kateri so naši  ljudje videli svojo lastno državo. O teh obljubah je ohranjenih več letakov, ki jih je takratna italijanska vlada razširjala med ljudmi. Težnja po asimilaciji našega ljudstva pa se je pokazala že takoj po zasedbi, le da je bila ta težnja še zelo previdna in taktična, preračunana na daljše obdobje. HaSe ljudstvo je tedaj odgovorilo z neštetimi organizacijami vseh političnih smeri, s pomočjo katerih naj bi ohranjevalo narodno zavest. Samo Zveza kulturnih društev v Gorici je imela pod svojim okriljea 72 društev, ki so bila raztre-sena po vsej Goriški, k njim pa moramo prišteti še nekaj drugih organizacij, ki so delovale več ali manj samostojno. Približno toliko je bilo tudi klerikalnih organizacij, število levičarsko usmerjenih organizacij pa je bilo nekoliko manjše in so bile predvsem v industrijskih centrih. Nastop fašizma je brutalno pre3iinil delovanje teh organizacij in hotel kratkomalo izbrisati z  zemljevida slovenski in hrvaški živelj. Ze  samo raba izraza "Slovenec" je bila protizakonita in samo v nujnih primerih so italijanske oblasti uporaoljale izraz "allogano". Tako popolnega genocida, kakor si ga je fašizem izmislil nad našim narodom, zgodovina do nastopa fašizma verjetno ne pomni. Ha teror je bilo treba odgovoriti s terorjem. Pri tem je bila glavna na-
65
66
loga dokazati svetovni javnosti, da smo Slovenci še vedno na tem ozemlju in da zahtevamo svoje narodne pravice. To je rodilo tajno organizacijo TIGE. Ime je okrajšava besed Trst, Istra, Gorica, Heka. Vse naše orgsmi-zacije so bile sicer zatrte, toda člani so ostali in so začeli delovati tajno.
V svojem kraju so si ustvarili okrog sebe skupino zanesljivih ljudi, med katerimi mnogi niso niti vedeli, da delajo za neko orgaziizacijo. Danes je težko reči, koliko je bilo tigrovcev. Vodilnijti, tistih, ki so vedeli za ime, je bilo na Goriškem aorda tralrih sto. Sicer se pa nismo niti med seboj poznali, ker je imel vsak stik le z ožjim krogom. Število pomočnikov orgaru-zacije je bilo seveda mnogo večje. Lahko rečem, da so bili tigrovoi fikoraj vsi naši zavedni ljudje, ki so dolgih 25 let nudili okupatorju tak odpor, da se moramo danes temu ljudstvu, ki nam je kljub nezaslišanemu terorju ohranilo našo slovensko zemljo, samo čuditi. V vsakem kraju je bilo le po nekaj izdajalcev, ki so se popolnoma predali fašistom. Teh smo se znali izogibati, ker jih je naše ljudstvo dobro poznalo in se jih je izogibalo kakor garjevih ovc, O politični orientaciji se ni govorilo niti spraševalo. TIGE je bila odporniška narodnoosvobodilna organizacija v najširšem pomenu.
Haj povem, kako sem sam postal tigrovec. Bilo je to v času, ko je naše kraje obiskal zloglasni urednik "Popoio d'Italia" Verginio Gayda, ki je pisal reportaže o naših večjih krajih pod vzdevki "Idria italianissima, Postumia italianissima..." TIGB mu je začel odgovarjati na naslov "Popoio di Trieste", ki je njegove članke objavljal vzp°^B^°  in pri katerem je
67
bil fia^da tudi gost. V Bančah smo imeli tedaj pri nekem našem kmetu pisalni stroj, da bi nas po črkah fašisti ne odkrili. Odgovore je pisal Zoi>* ko Jelinčič s šifro. Z Radom Humarjem pa sva jih morala pretipkati in prepisati na stroj v Renčah. Pisma sva skrivaj oddajala v poštna nabiralnike v raznib krajib, da bi neis ne izsledili. Ko sem nekoč poskušal Jelinčičevo pisavo, sem naletel na podpis iTGH in ga vprašal, kaj to pomeni. Zasmejal se mi je in mi rekel, da je to tajna organizacija, ki ji pripadam že dalj časa. Več nisem spraševal, ker takrat nismo imeli navade kaj več vpraševati. Gayda je končno odgovoril v članku na naša pisma. S Humarjea pa sva se bila nekako naveličala taii neveurnih. poti v Sence, zato ava zadnje pismo prikrojila po svoje. Prav grobo sva ob koncu pripisala, da smo Slovenci siti njegovih laži, zato naj si kar hitro pomaga v svojo domovino, kar mu bo sicer naša organizacija pomagala v pekel. Zaleglo je: Gajda je kar hitro odpotoval v Milano. Pozneje sva to zadevo povedala tudi Jelinčiču, ki se je široko nasmejal, čeprav ni imel ta navade. V naši deželi je bilo izvedeno marsikatero teroristično dejanje, za katerega vodstvo niti ni vedelo. Tako je na primer gorel otroški vrtec v Tolminu in smo šele pozneje izvedeli, kdo ga je zažgal. Bil je to tigroveo, za katerega bi rekel, da "ni bil registriran".
Prav gotovo je, da so v Tigru sprva igrali glavno vlogo narodnjaki. Takoj so odpadJj. najbolj zagrizeni klerikalci, ki se s tsrorjem niso "načelno strinjali", počasi so odpadali tudi liberalni "narodnjaki", ker je bila taka borba za njihove osebne koristi prenevarna, v organizaciji pa so dobi-
68
vali vedno večjo moč in veljavo napredni lavičarsld. elementi in tudi partijci, ker je postajalo vedno bolj jasno, da s samim narodnjaStvom ne bomo prišli daleč.
To je doba, ki nam je dala sorazmerno zelo malo narodnih izdajalcev in odpadnikov, doba, ki nam je dala anogo narodnili junakov - Gortana, Bidovca, Marusiča, Valenoifia in Miloša ter Gropajca, Bajca in Zorka Jelinčiča! V zvezi s polemiko v Goriških srečanjih naj povem, da je Zorko Jelinčič vse svoje življenje posvetil svojemu primorskemu narodu in svojemu ljudstvu. Zanj je prenesel vse zapore, zanj je bil vedno pripravljen tudi u-mreti. In zanj je umrl, saj se je izčrpal in nakopal bolezen v zaporu. Iz Gravine je prav kmalu našel pravo pot k partizemom v Bariju in nato v prvi Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorja, Po osvoboditvi je ostal zvest svojemu ljudstvu in prav do zadnjega delal za njegove koristi.
In kaj je dala Idrija temu boju? Mnogo Cigrovcev in -- kar je najtolj zanimivo - prav iz vrst koaiunistov, ker je bila ta organizacija prav v Idriji zelo močna.
Vendar po tridesetih letih še vedno nimamo prave slike o tem času, ki je bil po svoje prav tako junaški kakor NOB, V zgodovinskih učbenikih ta doba ni opisana.
69
Verjetno je vmes nemarnost, nerazumevanje in neodločnost našili zgodovinarjev. Hekoliko krivde pa nosijo tudi tisti, ki.  so šele septembra 19*5 pre-oblakli srajca in se danes bojijo, da bi njihova slava nekoliko obledela, če bi kaj več pisali o ten obdobju.
Mislim, da se narodnoosvobodilna borba nekega nauioda začne takrat, ko o-kupator zasede njegovo ozemlje. Ker je okupator zasedel našo Primorsko leta 1918> se je tu borba začela tega leta.
Virov za to zgodovino je sicer dovolj, mislim pa, da se zgodovinarji nekoliko bojijo dati pravo oceno teh bojev in jih pravilno ovrednotiti, ker obstajajo še nekatere načelne nejasnosti. To obdobje torej čaka močnega in vplivnega zgodovinarja, ki bo stvari postavil na pravo mesto.