List 37.
Gospodarske stvari.
Še enkrat o trti, po toči poškodovani.
Spisal A. Ogulin.
Kako jaz ravnam svoje vinograde, da bi po toči hudo poškodovani zopet rodovitni postali, to sem v 35. Številki „Novic" razglasil.
Jaz sem v tem popisu samo na svoje in na take vinograde se oziral, kateri so z mojimi enako poškodovani bili ter nikdar nisem mislil, naj moje ravnanje bode kopito za obdelovanje vseh vinogradov, močno ali malo poškodovanih. Vendar to pa je gotovo, da vsaktero obdelovanje mora umno biti, ako koristen vspeh hoče imeti. To pa poglavitno mora obstati v tem, da rast pokaženih trt obudimo , pa m e z g o tako ravnamo, da zdrave, krepke in rodovitne mladike izredimo; zato moramo paziti, da se trtno življenje preveč ne razdrobi. Vsak vinorejec mi bode rad verjel, da se mora škodljiva potrata in zapravljanje soka imenovati to, ako pripuščamo, da poškodovana trta kar naravnost iz vsa-cega spijočega očesa odganja, — to pa se vselej zgodi, kedar gospodarju za trto nič mar ni. Ker vsaka trta le svojo mero mezge ima, zato je gotovo, da od te mere eni mladiki tem manj v prid dohaja, čem več mladik je.
Iz te resnice izvira neovržljivo poglavitno vodilo, da na po toči poškodovanih trtah le toliko mladik rediti smemo, kolikor jih za prihodnjo odrejo neogibljivo potrebujemo. Iz tega pa tudi izvira to, da pri manj ranjenih trtah več, in ako bi treba bilo, tudi tri mladike, gojiti znamo, ker je trta tudi v stanu toliko jih izrediti, ako ni na skorji premočno ranjena.
Neogibljivo potrebno je pa, da se pri ranjenih trtah vse mladike na sparonih iztrebijo, ali tudi sparoni od-režejo, ker na njih nobenega grozda ni, in so zato popolnoma nepotrebne.
Vsaki izmed nas dojjro v6, da se točnato mlado trtje rado lomi in da za^grobanje ni koristno, tedaj vsak lanko razume, da je popolnoma neprimerno, pri trtah več mladik rediti, kakor jih bomo za prihodnji odgoj potrebovali.
Sploh je treba pri obdelovanji po toči pokvarjenih trt ne za njih pomnoženje, ampak samo za o hran j en j e, okrepčavo in zdravje skrbeti.
^ Najboljše in poglavitno zdravilo pokvarjenim trtam pa je dobra, redilna prst; le v taki prsti moremo trte pomladiti in mladilno moč pospešiti.
(Konec prihodnjič.)
—    304    -----
Se enkrat o trti, po toči poškodovani
Spisal A. Ogulin, (Konec.)
Nesreči je treba srčnost in umnost nasproti postaviti. Zato srčno na delo! Vsaki dan smo bliže jesenskemu času, in vsak zanemarjen dan naše upanje na Erihodnji pridelek bolj podira. Jaz pa nikakor ne za-tevam, da bi se ravnanje moje moralo brez skušnje potrditi.
Kakor je nespametno posnemanje tujih izgledov mnogokrat krivo slabih nasledkov, tako nesrečno je tudi tisto ravnanje nogradov, ki se trdovratno drži starega kopita in vsak napredek zametuje. Preddedov naših — vsaj se to še nikdar slišalo ni — ni tako grozovita fikoda po toči zadela, kakor nas letos, tedaj ni mogel od njih do nas še noben poduk o ravnanji trt se podedovati.
Naši vincarji sploh trdijo, da nikakoršnega druzega pripomočka za popravo naših vinogradov ni, kakor da se spomladi trte tik tal ali pri tleh posekajo, in to trdijo zato, ker jim to nasvetujejo možje, ki vendar sami tako ne ravnajo.
Tudi jaz to priznavam; vendar pa je velik razloček, ako se trte na tako hudo delo pripravljajo ali ne. Res ni veliko umetnosti in učenosti treba, da se iz lepe trte strcelj 6 palcev dolgosti naredi; to še otroci znajo.
Skušnja nam nedvomljivo spričuje, da trte vselej v preteklem letu po pripomočku dobrega vremena rodovitne postanejo. — Ako mi tedaj letos trt na to hudo delo ne pripravljamo, tudi gotovo za prihodnje leto grozdja pričakovati ne smemo, ker razen lip nje vsaka trta iz starega lesa samo nerodovitne mladike poganja, in ravno zato se trudim, vže letos, kolikor je mogoče, mladik iz starega lesa izrediti, in če le na vsaki trti samo eno zrelo oko pridobim, bo vendar tisto, kakor trdno upam, rodovitno. Ugovarjati mi utegne kdo: kaj ti lepe rastline hasnijo, vsaj jih gotovo v prihodnji zimi nevihta in sneg polomita! Vprašam pa: ali ni tako besedovanje popolnoma nespametno? ali nam ni mogoče nove rastline dobro in trdno privezati, dokler še kaj skope imamo?
In tako je tudi privezovanje trt, katero jaz priporočam, opravičeno. Brez posebne modrosti vsak lahko razume, kaki učenjaki so vinorejci, kateri zdaj svoje trte zapustijo, namesti da bi se jih usmilili in si ne nakopičili za spomladi preobilnega dela na glavo.