gospooaiske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. , * Ljubljani v sredo 26. maja 1869. Gospodarske stvari. Nekaj poduka za tište, ki imajo za ođvezo služnosti jim prepu po izvedencih letno potrebo četrtnjaka spoznali za večo kot polgruntarjevo, bi pri delitvi po oni zem I i V V • • i • 1 • v - j č gruntar pa preveč ti masličar po krivici dobil premalo ; pol Tudi zarad lesa za zidarske potrebe se kaže enaka scena zemljišča osebno razdeliti. nepristojnost; saj je lahko mogoče da . v . uvj/ii««vjuwoKj oc*j ju ic*uiw rnuguvc, u<* ima man]si posestnik več lesenih poslopij vzdržati kakor pa gruntar, Po 1863. 31. postave za odvezo zemljišč od 5. julija ker se pri unih mnogokrat nahajajo lesene hiše mesto se gozdi navadno celim vasém ali sre- zidanih nj am ali vsem skupaj odkazujejo pravice služnosti pripoznane ) kterim so bile Zarad boljšega gospodarstva in varstva se taki gozdi navadno kmalu med njihove deležnike razdelijo. iz rant. Tudi je taka zarad lesa za ograjo (mejo); ta jih ima več, drugi manj ; eden jih ima iz položenih vej ali vrhov, uno pa ima pleteno iz razcepljenega lesa ali Ti pa večidel niso dosti izvedeni in tehnično izurjeni, đa bi delitev vršili na edino pravi podlagi, nam- ^ n * • ti • zato se godi, da se Po vsem tem pa kažejo računi izvedencev veliko reč po razmeri letne potrebe različnih lesov ) stelje različnost v letni potrebščini posestnikov. Število živine določuje letno potrebo paše m s pase, ^lCiat/UUjCUC Ili V CUCUVilU , aaiv OC ^WUJJ UM ou j« «« » u^vjww on« » liv £jL ViUC j - taki gozdi, stelniki in pašniki skoraj povsod po čisto dostikrat pa se mora se le preračuniti, in to po pride-napačni razmeri delijo. Navadno imajo pri takih opravilih veči posestniki litvah velike napake, ker dostikrat je zapisano pri pol- 1« t 1 1 • w • 1 __ j •• _ V V#___• 1 1_ _ • I m * preračunjene po izvedencih Mnogokrat je že v razsodbo sprejeto število živine telje. lani zimski klaji. Tudi tù se kažejo pri navadnih de- najveljavniši glas ) nikom mnogokrat krivica godi. Delitev vodi navadno člověk vsled tega pa se manjšim posest- gruntarji več živine, kakor pri celem gruntu. To se ki kaže tudi tam, kjer se je število živine preračunilo po manj zemlje. kaj malega zimski klaji ; eno posestvo ima vec, drugo vyui uavauuu wuvca , xvi iv iumuv^m «.»uuu.. J j f ~~~~v ' w » um^v ujctuj zicuiijc. ume o merjenji zemljišč, pa se mu daje nezasluženi Zeló različni med seboj so tudi celi gruntje, posebno riimek „inženirja". Njegova beseda ima veliko ve- pri nas, kjer je bilo pripuščeno razkosanje zemljišč. ker se zná vésti, kakor da bi res kaj umel o Vendar pa se mora zmiraj več paše in stelje pripo- Ijavo, težavnem opravilu delitve, in potem se konečno od- > da „ta ali uni gozd bomo razdelili po znati tištim, ki razmeri živine prerediti. morejo po přiděláni klaji čez zimo več ločuje, „ „___________ __________________ A * .. . . # ,,< celega grunta, pol grunta in tako dalje, ali po davkih Omeniti imam še „subsidiarnosti", to je, stvari zeló (fronkih), ali na podlagi kake druge čisto krivične raz- važne pri odvezi služnosti, ktera pomeni, da imajo po- mere." Vrsta posamnih delov se potem ravná po sreč- sestnikom pred vsem zalegati lastni gozdi, pašniki in kanji (lozanji) ali hišne številke. Kdor s tem neumnim stelniki za njih letno potrebščino, — in le, kar še nad in nepoštenim sklepom ni zadovoljen, tega preupije ve- to primanjkuje, jim je dolžna odškodovati grajščina, čina. Po tem ravnanji pa se večkrat škoda godi ravno kteri se pripozná last za odvezo odločenih zemljišč. takim posestnikom, zlasti kajžarjem, ki najbolj potre- Po tem dobi posestnik toliko menj odškodnine, kolikor bujejo drv, stelje ali paše, in ki bi pošteni svoj delež več ima lastnik gozdov, pašnikov in stelnikov; — mno- dobiti morali. Naj tedaj kot izvedenec takeènekoliko gokrat ne dobi celó nič. To se primeri posebno ve- podučim. Kot živ izgled omenim grajščino čošperško, w* „«u^»^^« , «« ťuMvuujvjv umvou, ktere odločenih 16.000 oralov pašnikov in gozdov se ampak dosti dobijo, če se jim odloči, kar jim po pra- bo kot odškodnina za služnosti še letos razdelilo med 78 vasi in 28 katastralnih občin. od likim posestnikom. — Malim posestnikom pa redko kaj škoduje „subsidiarnost", ne potrebujejo toraj milosti vici gre Potrebno se mi zdi zeló da o tei reči še sledeče Vsaka taka odškodnina se pripoznava na podlagi opomnim: letne potrebščine po različnosti užitnin. Drv za kurjavo in svečavo se mora pripoznati tem več veči je prostor, ki se ima kuriti in razsvitati, vec oseb in živinčet se pri hiši preživi itd. mogoče 9 čem čem Pri čošperski grajščini se je več za odvezo ogla- Tako Je šenih zemljišč spoznalo kot lastnina srenjanov bila že pred osebno razdeljena, in sicer tako dobil ta več ta menj nekteri celó nič. > ? ki so da je 9 da ima četrtnjak (masličar) ali kajžar več prostora kuriti, kakor polgruntar ali celigruntar. e to Kjer so se taka zemljišča kot last cele vasi ali soseske pripoznala, tam se mora, če bolje ne kaže nova kaže velik razloček med pravo potrebo in med na vad- delitev, vsaj poprejšnja krivica poravnati in tištim nim pripoznavanj em drv za kurjavo. Kako napačna so pred premalo dobili, zdaj drugod več odločiti pa je tako navadna delitev po razmeri onih zemlj i- vse se vé z ozirom na letne 9 9 ki ščinih vrst, vidi se iz tega ? ker 9 če bi na priliko, diarnost. potrebščine in subsi- 162 Pri delitvi gozdov je treba tudi gledati na večo vrednost zaraščenih in plodnih gozdov — memo pose-kanih in skalnatih. Cerkvam in šolam se je za njih potrebo povsod posebej preračunila odškodnina in přivolila se jim je vknjižba njihovih pravic na srenjski imetek , kjer jim ni bilo ugodnejše, da so se jim posebna delà odkazala in v lastno gospodarstvo izročila. — Taki deli imajo dotičnim potrebščinam za zmiraj zadostovati, toraj se tudi le toliko sme posekati, kar se vsako leto za iz-ključno le domačo potrebo mora jemati. Zato so spredniki naslednikom odgovorni. Opominjam tudi opravičence Blegoš-a v loškem okraji, in 14 sosesk, ki imajô pravice v besniškem gozdu (grajščine loške), da pazijo pri osebni delitvi, da se malim posestnikom ne godi krivica. Pripravljen sem z djanjem in svetom pomagati 78 vašem pri Čošperški grajšcini, 10 soseskam Blegoš-a in 14 soseskam besniškega gozda, kakor tudi drugim, pri osebni delitvi jim pripoznanih gozdov. V Ljubljani maja 1869. Fr. S o Imaj er na Bregu št. 148 v 1. nadstropji. Holobar v poijedelstvu. (Konec.) Nektere rastline pa zemlje ne le nič ne izmolzejo, ampak za druge rastline še le rodovitnišo naredé, na pr. meteljka, turška in navadna štajarska ali rjava detelja, če ne dozorijo, da bi seme dale. Semenska detelja pa jo zelo izmolze. Ravno imenovane detelje se ne dajo kmalu spet ondi sejati, kjer so dostále; ampak morajo že najmanj 5—6 let drugej biti, predno spet na to njivo pridejo. Ravno tako lan, grah, repa, korenje. Ene pa storé na tisti njivi, če se gnojí, nekaj let, na pr. rž, konoplje, zelje, oves, trava, leča; malo manj tudi koruza in krompir, ki se ene zemlje kmalo naveličata. Na deteljišče naj se seje pšenica, pira, krompir, lan, oves, ker za deteljo rado obrodí; dasiravno dete-Ijišča tudi še druga semena ljubij o , vendar je za imenovana semena tudi brez gnoja dobro; za korenstvo pa bi se moglo gnojiti. Na repišče, korenišce, krompirišče gré jaro žito, ječmen, oves, ne pa zimno. Proso noče ne ječmenišča, ne druzega strnišča, ampak deteljišče, ali novino, ali pa gnojeno praho. Tudi lan ne ljubi strnišča. Znano je, da se detelja ali v ječmen, pšenico, rž ali pa v oves sejejo. Vemo tudi, da nektere rastline več delà, nektere manj potrebujejo. Več ga potrebujejo vse, ktere morajo okopovane biti: koruza, krompir in vse korenstvo; strni in ajda manj, še manj pa detelje in trave. Veliko gnoja povžijejo: konoplje, lan, hmelj, zelje in vse korenstvo; manj pa žita. Zatoraj naj se za ko-nopljami, za lanom itd. sejejo take rastline, ktere manj gnoja imeti hočejo, ne pa spet korenstva brez gnoja, in nikoli ne korenstvo za korenstvom. Na vse to se mora gledati pri vrstenji rastlin. 4. Se nektere druge okoliščine. Med nje štejemo veče ali manjše posestvo; nektere njive, ktere so daleč od doma ali od rok; nektere v takem kraji, da se težko z gnojem do njih pride; in bliže mest, trgov itd. ali pa dalje. Na velikih posestvih se lahko vse njive po pre-misleku v tri ali več delov denejo in vrstenje za vsak del sploh in za vsako njivo posebej naredi. Na majhnih posestvih je to sicer tudi mogoče, pa se dá manj izbi-rati, kjer moramo na vsakem koscu le tisto sejati, česar nam je najbolj treba. Daljne njive je večidel težko med bližnje vvrstiti, ker že gnoj na-nje voziti je zamuda in dostikrat težavno. Take njive naj se z zelenim gnojem gnojé, naj se ajda vseje ali oves, gosta koruza, detelja, če je za to, in ko začne cvesti, naj se povalí in podorje. Taka njiva bo še dobra za strn, potlej pa za ajdo, in ker je bolj pusta, za lečo itd. Ako se večkrat praši, bodo morebiti dolgo za ajdo služila. Posestvo blizo mest, kamor se sirove rastline in mleko z dobičkom lahko prodaja, hoče imeti drugo vrstenje od navadnega. Tukaj je korenstvo, zelištvo, klaja za krave poglavitna reč, in se mora na to gledati in s tem vrstiti. Lejte, na kolikanj reči je treba gledati in jih pred očmi imeti pri pravem, koristnem kolobarenji ali vrstenji rastlin! V šolskih in narodnih krogih je zbudil pozornost ta-le odpis visoke vlade, ki je došel nedavno go risk em u deželnemu glavarju: „Visokorodni grof! Pismo, ki ste ga Vi vis. gospod 3. julija 1868 št. 720 namest- ništvu poslali, meri na prenaredbe gledé uČnega jezika v ljudskih in srednjih šolah kronovine-gradi-škanske, in te z ozirom na določbe člena 19. osnovne državne postave od 21. decembra 1867. 1., kterih nima namestništvo pravice iz lastne oblasti izvršiti, za česar voljo se mu je zdelo primerno, obrniti se na visoko ministerstvo za uk, da bi ono o tem kaj razso-dilo in določilo. Gospod minister za uk priznava v dopisu došlem 31. marca t. 1. št. 6058 popolnoma, daje, kar zahtevate, upravičeno, in ne more sploh drugače, ko želeti, da bi bilo mogoče zadostiti tirjatvam v navedenih postavnih določbah zagotovljenim. Toda, kar se v tem oziru gimnazije tiče, si ne more minister kaj, da ne bi opazil, da on ne more tega tako razumeti, da bi navedena določba pomenila, da je vlada dolžna, v vsakem kraji, kjer je kaka gimnazija, za toliko gimnazijev skrbeti, kolikor je tam narodnosti. Pa tudi, ko bi vlada to dolžnost imela, ne sledi še iz tega — pravi minister — da je treba nemški kot učni jezik iz tega učilišča odpraviti, in tudi ne, da se morajo za napravo druge gimnazije z italijanskim ucnim jezikom, s kterim bi bilo zahtevanju italijanskih prebivalcev pravično in prilično ustreženo, državni denarni pomočki porabiti. Pri tem vprašanji ne more, namreč, minister za nauk prezreti dolžnosti, ki jo ima, da se, kolikor more, ogiba stroškov iz državnega zaklada, in da gleda na to, ali je res nujno potrebno, da se italijanska gimnazija napravi; on ima pred očmi to, da sta med šti-rimi višimi gimnaziji na Primorskem, kteri niso daleč drugi od druzega, dva italijanski učilišci in da se toraj učencem italijanskega jezika dovolj priložnosti ponuja, gimnazijski poduk v tem jeziku poslušati. To ne bi se dalo opravičiti, ko bi se državnemu zakladu za namen, ki ni po nikakem nujna potreba, znamenit stro-šek naložil; marveč mora minister želeti, da bi, ko bi za izpolnjenje omenjene zaprošnje mestnemu starešin-stvu ali deželnemu zboru goriškemu določno mar bilo, tudi k temu pripomogli imenovani zastopstvi. Slednjič bodi tudi še omenjeno to, da, kakor zdaj reči stojé, ne bode lahko mogoče , najti za italijansko gimnazijo dovolj postavno potrjenih (kvalificiranih) učiteljev za gimnazijo z italijanskim učnim jezikom. Dovolj bodi omeniti, kako težko je najti popolnoma sposobnih pro-fesorjev za mestni gimnazij v Trstu in za državni gim- 163 nažij v Kopru, in pa to, da mora učiteljstvene kandidate za gimnazije z italijanskim učnim jezikom vlada na državne stroske izučevati. Kar se tiče ljudskih soi, ne gré za drugo, nego za to, da bi se na glavni šoli v Gradišci in na učitelj-skem pripravništvu v Gorici kaj prenaredilo. Ker je glavna šola v Gradišči vsled ministerskega razpisa od 7. februarja 1867 št. 694 C. U. ena taka šola, ktero mora tamošnja občina vzdrževati, ne bi imel minister za uk, če občina tako želi, nič zoper to, ko bi se v tej glavni šoli začenši s prihodnjim šolskim letom nemški jezik le kot nezapovedan predmet vpeljal. Vprašal bom toraj občinsko zastopstvo v Gradišči, kaj ono zastran tega misli, in — ako v to privoli — zaukazal, da se omenjena prenaredba, zadevajoča učni jezik, vpelje. — Drugače je pa treba ravnati in dobro to stvar premisliti pri učiteljski pripravljavnici v Gorici, ktera se stalno iz javnih zalogov vzdržuje, ktera je vsej deželi namenjena, in v kteri je nemški jezik do sedaj ne le učni predmet, temuč deloma tudi učni jezik. Ker je celó deželni zbor goriški s svojim sklepom od 22. decembra 1866. leta přiznal, da je važno, da se z ozirom na politiške razmere nemški jezik uči, in ker se, kakor skušnja kaže, kak jezik v ljudski šoli, ako se samo kot učni predmet uči, celó ne ali prav težko naučí, in ker se mora pri uravnavi omenj enega učilišča gledati tudi na potrebe mladine, ktera ima prestopiti v srednje šole, ni hotel minister za uk v to privoliti, da bi se nemščina kot zapovedan predmet odpravila, ampak naročil mi je, da naj to zadevo o pravem času iz-ročim deželnemu šolskemu svetoval st vu, ki se ima v kratkem v Gorici sestaviti, da jo ono natančno prevdari in ministerstvu dotično svoje sporočilo pošlje. Kar se tiče želj, razodetih zastran goriške c. kr. realke, ponudi se prilika o njih govoriti takrat, kedar se bode imela izvrševati nova realno-šolska postava". ..Domov." Narodne stvari. Govori na taboru na Ralcu. Vpelj avo slovenskega jezika v sole. (Dalje.) Nikar pa ne mislite, dragi moji, da nam bode učenje tujih jezikov zmiraj tako potrebno, ko dozdaj. Zakaj smo dozdaj po nemščini i laščini toliko hrepeneli? Večidel le zarad domačih odpadnikov, ki so trde Slovence brezobzirno z nemščino i laščino pitali, ko da se sred trdih Nemcev ali Lahov nahajajo. Ne pravi Nemci i Talijani, ampak vecidel le ti od-padniki naši so krivi bili, da si je Slovenec v svojej slovenskej deželi brez nemščine ali laščine toliko pomagati mogel, ko muha v močniku. Toda ta narobe-svet mora nehati. Saj ni ljudstvo zavoljo uradnikov, ampak uradniki so zavoljo ljudstva postavljeni. Kakor hitro se pa ta reč poravná, kakor hitro bodo uradniki nehali le Slovencem potrebo znanja tujih jezikov po-vzdarjati i pregovor „kolikor jezikov znaš . . . tudi sami na-se obrnili i spoznali, da tudi oni brez znanja književnega slovenskega jezika na Slovenskem prave veijave imeti ne morejo; kakor hitro se bo vsled tega na Slovenskem povsod v slovenskem jeziku uradovati jelo, potem se bo potreba učenja tujih jezikov na malo skrčila, kajti Slovenci se ne klatimo radi okoli po Nemškem i po Laškem, marveč najraji v svoji domači deželi živimo i umrjemo, toraj zarad pravih Nemcev i Lahov znanja njih jezikov malo potrebujemo. — Zavoljo tistih Slovencev pa, ki v domačiji ne ostanejo, ampak si hodijo okoli po svetu med Nemce i Labe kruha iskat, ne sme ves narod trpeti; zarad njih si ne moremo Slovenci nemških ali laških šol napravljati? kakor si tudi Nemci i Furlani zarad tistih svojih ljudi, ki si hodijo na Slovensko kruh služit, v svojej deželi slovenskih šol ne napravljajo. — Zarad vojaščine — ozrimo se na Ogersko ali kamor god, — se tudi noben narod radovoljno ne ponemčuje, tudi mi se ne smemo« Saj vojaščina je, dasiravno potrebna, za kmetijstvo tako vže velika nadloga, ker mu pobere najlepše fante i najbolje delavce, ne pa da bi se nam zarad nje še narodnost zatirala. Najgrje pa je, kader nam v ljudske šole nemščino silijo zarad gimnazij i realk, ker te morajo tudi slovenske biti, sicer dobimo iz njih spet nemškutarje mesto narodnjakov i Slovenci ne pridemo nikdar iz blata. Vendar naj se v latinskih i realnih i nekoliko tudi v glavnih šolah vsakemu priložnost dá, nemškega ali laškega jezika se naučiti, v ljudskej šoli je pa to povse nemogoče. Mesto da bi se učenec v ljudskej šoli v svojem jeziku dobro izuril i si ž njim vse za djansko življenje najpotrebneje vednosti pridobil, mu učitelj z veliko muko par nemških besed v glavo vtepe, ktere mu niso za drugo, ko da ž njimi svoj lep slovenski jezik pači — zlasti kedar ga ima kaj pod klobukom. V ljudskej šoli je nemščina ali laščina tako malo na mestu, ko voda v škornjih. Slovenci! naš jezik slovenski nam mora prvi i najljubši biti. Materinski jezik mora nam kakor vsakemu narodu biti to, kar so člověku noge; tuji jeziki pa komaj to, kar mu so birgle. Ne dajmo se toraj za-peljati nasprotnikom našim, naj lepoto i imenitnost tujih jezikov še toliko povzdigujejo, da bi mi zarad njih svoj materni jezik zaničevaii ali zametovali, kajti bedak je od pete do glave, kdor si pusti svoje lepe, zdrave noge odsekati zavoljo bergelj, naj bodo berglje še tako lepe, pozlačene ali pa tudi čisto zlate. Slovenci Î Materinski jezik je dragoceni talent, kterega nam je gospod Bog izročil, da bi ž njim modro ravnali i si prav obilno prigospodarili za časno i večno srečo. A mi Slovenci v svojej nezavednosti podobni smo bili malopridnemu hlapcu, ki je svoj talent, mesto da bi si ž njim prav obilno pridobil, v zemljo zakopal ali prav za prav — mi smo še slabše ravnali, ker smo v svojej nevednosti od Boga nam izročeni dar slovenskega jezika celó zaničevaii ali ga tako rekoč od sebe pehali. Zdaj hvala Bogu i možem, kteri so nas budili, na-pako svojo spoznavamo. Vže čez 20 let je, odkar se trudimo, da bi zamujeno popravili i jeziku našemu povsod, zlasti pa tudi v šoli priborili častno mesto, ktero mu gré. Da smo v tem obziru vže mnogo storili, zlasti po ljudskih šolah, to je znano. Vsled tega Slovenci ne stojimo več tako na šibkih nogah, kakor nekdaj. To nam pricajo raznovrstna slovenska društva, mnogi slovenski časopisi, zlasti pa društvo sv. Mohora, ktero je po vsej Sloveniji razširjeno , ki ima do 15.000 naročnikov i desetkrát toliko bralcev. Slovenci smo toraj v zadnjem dvajsetletji v duševnem i narodnem obziru napredovali, da malokteri narod na svetu toliko. To se je zlasti pri predlanskih volitvah sijajno pokazalo, ker si smo soglasno le narodnjake za poslance izvolili, med tem ko so si nasprotniki naši, dasiravno so imeli vso oblast v svojih rokah i delali na vse kriplje, kar se je dalo, komaj po par glasov nalovili, v mnogih krajih pa še teh ne. li Ali vse, kar smo dozdaj storili, bil je še le začetek. Čaka nas še veliko več delà. Nikar tedaj ne poslušajmo praznih kvant, da slovenskih šol ne potrebujemo, češ, da slovenski vže tako znamo; kajti če bi 164 ta izgovor kaj veljal, potem ne bi tudi Nemci, ki znajo pirji, ampak ožive naj se. Mi nemški, i Lahi. ki vali znajo laški, nič več šol ne potrebo- vemo, da smo sloven i vendar je znano, da ima na Nemškem vsaka jajmo, da tudi spoznaj narod. Spoštujemo tedaj narodnost svojo in tir tišti kteri v uradnijah delajo, Vsi ktere plačujemo, in kteri nas zastopajo. Težko ni pi-izobraženi narodi na svetu imajo šole za to, da se v sati v našem jeziku, gotovo je teže prestavljati in po- njih učé svojega pismenega narodnega jezika, ki se po- tem v tujem jeziku pisati. Mnogokrat pa prestava tudi fara i skoro vsaka veča vas čisto nemško šolo. , da vsod kolikor toliko od navadnega Ijudskega narečja ni prava, in zgodilo se je že večkrat razlikuje, i potem, da se v svojem jeziku učé vse da pravde so se zgubile druge, v vsakdanjem življenji člověku potrebne reči. lahko dal zato. Spricbo temu bi gotovo vsak pravnik Čudno Je ) Zatoraj možje slovenski! ako hočemo sami sebi dobro, ako želimo vendar enkrat iz blata se izkopati, pravi, ua divvou™, ako nečemo, da bi se nam čez leta i leta še zmiraj „dobro jutro, dober večer da vsak uradnik, kader prosi službe da zná slovenski, akoravno marsikter zná le > Eai očitalo, da naš slovenski jezik še vedno ni za kancelije sposoben i ljudstvu umeven, zahtevajmo, da se brez tovo sramotni izgovori da se ne morejo učiti, ker so prest se izgovarjaj s tem Cas To so go odloga vpelje kot učni jezik v vse naše javne šole. Nikar se ne dajmo zapeljati tistim hinavcem Je ze t ki nas podj čast da popravijo go uradniki kot pošteni možje, kar so popačili viMjuavr ^ c«. e* », 1 uouui uuiavoouj , IV i uao OČLSL naj UI »1 ft ICI I , UČV JILU zarad te zahteve pomiluj ej o i pravijo, da si bomo stem Imamo pa tudi mnogo tacih bi si šteli da jim mogoče za narod delati vrata do omike i blagostanja zaprli. Tega kratkomalo ne govoré iz ljubezni do nas, ker vedó, da si bomo ravno y ki radi delali, al neka mora , nek strah jih tlači. Krive tega so pa više go-pôske. Ker tedaj te ne skrbé za naš narod, mora s tem odprli pri tleh za vsakega Slovenca pristopna narod sam za-se skrbeti in pomagati prijateljem široka vrata do omike i blagostanja, ko smo morali dozdaj do omike le skozi visoko okence nemškega ali laškega jezika težavno se plaziti, kar se remu po sreči obneslo. Oni tudi vedó Je } da malokte- Slo- bojt Tirjajte toraj možje, naj se piše slovenski f a ne se ? da bi Vam škodovalo , ker sodniki in urad niki imajo prvi dolžnost > da ima post nam bodo ščit polnujejo post m Potrdite to resolucij venec poseben dar jezika. Ako se Nemci, dasiravno imajo po svojih deželah skoz i skoz le nemške šole, z-gmo piej lujstv* mvu, o tudi francoskega i laškega jezika naučé, kterim se to ste glasovali tako navdušeno da zgine prej tujstva moč, da se oživi Slovenija, za ktero tem boste pripomogl i potrebno vidi ali ki imajo veselje do teh jezikov, se da bi se tudi bistroumni Slovenci, kterim bo ni bati ; > če- na tem ležeče, nemščine i laščine naučiti ne mogli ravno bomo v deželi slovenske šole imeli. Slovenci! Ker plačujemo po primeri veče davke kot Nemci i še veliko veče nego Magjari, imamo pravico i dolžnost od vlade ne Te slovenskih ljudskih i srednjih šol, ampak tudi vse visoke šole ali za začetek vsaj slovensko juridično akademijo zahtevati. Jaz upam toraj , da bodete vsi enoglasno i navdušeno resolucijo za slovenske šole sprejeli; prava resnica je nam- , kar je v dunajském državnem zboru pred neko- da ima vsak narod svoje družbe, le Slovenci ne. reč ; liko leti ne kak Slovenec, ampak trd Nemec izrekel da kdor hoče kak narod popoinoma pokon-čati i zatreti, mora s sekiro tujega jezika po deblu ljudske šole mahniti. Slovenci! to se je pri nas godilo dozdaj, to se pa v prihodnje vec go- tem govori še gosp. Steidl, tajnik v Kastvi. Na to se sprejme nasvetovana resolucija enoglasno. ustanovi zavarovalne družbe je govoril gosp. Viktor Dolenec. Govornik povdarja važnost take družbe in omenja, Le Slovenci v druge dežele pošiljajo denar in pomagajo, da imajo drugi dobiček. Da bi se taka družba brž ustanovila in precej krepko na noge stopila, zato bi se morali vsi posestniki po biček naj bi bil deželni; zato naj deželni zbor to v pretres vzame in skrbi, da se ustanovi zavarovalna družba. Pri glasovanji se sprejme ta resolucija enoglasnt). deželni postavi zavarovati, in do- točki > to je diti ne sme. Naj nam dajo slovenske sole UV VMJULKsm JL1 C4J UMUJU U»J V/ OlU V UUQÍW OVSltšj IlćlJ UCftJLU, v T^M^** v —~ Jf --- — - '--ti ----(I------- pustijo staro vero i stare pravice i nazaj vzamejo raji se ni govorilo, ker po razjasnilu g. dr. Co ste vlada nam o vpeljavi talije za pokoncevanje divjih zveri nove davke, ker so vže stari preveliki bili! Gosp. dr. Lavrič je blizo tako-le govoril o vpeljavi slovenskega jezika v iiradnije: nek že pripravlja poseben nacrt o tej zadevi za deželni zbor, in tudi v deželnem odboru se je ta stvar že v pretres vzela. točki Bog vas živi rojaki in bratje! Neizrekljivo me veda imam danes priliko govoriti na domači zemlji, govori gosp seli j kodar sem se učil milih glasov slovenskih. Ponašam dr o pogozdovanji Krasa . H. Costa blizo tako-le Danes smo obravnavali važne reči za duševni naš se ) da imam eno najvažnejših pravic zagovarjati. Stvarnik sam je tudi nam Slovencem dal to lastnost, da govorimo lastni jezik in da živimo po svoje, zato Treba, da se tudi neke materijalne reči lotimo, osvetni naš prid. Ce pogledamo po reci za moramo tirjati y da se nam ta božji dar ohrani. pa moramo tudi, da tišti, kteri ukazuj ej o y Tirjati , sodijo, dobro razumé naš jezik, kjer gré za premoženje. čast in svobodo člověkovo. da so narodi vsilili tistim tuj jezik in tuje uradnike, ktere so premagali z mečem v vojski. Avstrija pa nas ni blagor tO je , icoi tt at f w — --- Krasu, vidimo le kamenje in pećine. Zgodov kaže. nam da to ni bilo zmirom tako. Ob času Rimlj »LIU V j cesar Če pogledamo v starodavne čase nazaj, vidimo f ko je Julij Cesar s svojo vojsko čez Crni vrh Avgust pa po ravni teh tleh čez Juršiče, po Vlaški poti potoval proti Metlji ali Metulu, bil je ves Kras še je pokrivalo njegove višine in nižave, gozd hrastj kakor na priliko še danes krog Prestranka in Lip b\j ^ficma^an a juicucui v vujaivi. Í1.V3lllji jiu vv« »iuv «"""«j »»jvt i^mt u» ^vumu ?, MWWMTX iu uinjiuu 1.1 u v a a u v a j u tudi primernega dežja ni, tedaj solnce večidel travo jo pozdravi s sledečim nagovorom po domače Bojt r in njive popali, tako, slabih letin. Pa kaj da se imamo vsako leto bati še bo y „Vrli sinovi mile matere Slovenije Le kratkega kader dobodo graj- pomudka Vas pozdravljaje prosi tukaj pod Šentviško ščaki in kmetje svoje lastne gozdove! Po tem bo še zastavo slovensko dekle ie sekira prav pela in bur ji se bodo odpirala še širja vrata ko dozdaj ! Krasu se gotovo kaže še slabejša prihodnost, tedaj je treba zdaj precej skrbeti, 7 stan ako mogoce, poboljša. O KXLL J arwu lUU^UVíVř ^ JJV VVIJUI«» » ť ▼ * v* um WA uixami galo znižanje davkov, drugič ostrá postava zarad tabora Od nekdaj stanuje tukaj moj rod Ce vé kdo za druz'ga, naj rece: od kod? Al vendar tisoč in tisoč let je preteklo, da v moji prvi vrsti bi poma- okolici ni bilo nikdar tako mnogoštevilnega slovenskega da se y gozdov, tretjič pa z dat no pogozdovanje, o kterem toraj dovolj eno kakor bo ta, ki se nam danes zbira. mi da Vam, ustanoviteljem dana Bodi Šnje sve- naj še nekaj predlagam. Že več let se tržaška okolica čanosti, slavni gospodje, v imenu slovenskih mladen-močno poteza, da sèm ter tjè kraške golicave pogoz- čev, slovenskih deklet, njihovih očetov in mater iz vne- JLUV/VUV JJVVUiiW j wv,«* ~ J W r o wwwj WW T vnutili. UJIUU V1U UUOtUV 111 UidlOt lia Y UU* dava. Tudi beremo, da vlada to pogozdovanje krepko tega srca pozdrav, zahvalo in slavo izrekujem: Slava podpira. Nedavno je odločila 10.000 gold. v ta namen. Slovencem, — uiava, umiat siaya pa. uasumu ousarju. Ali kaj nam vse to v tukajšnjih krajih pomaga, če- Francu Jožefu, ki s pravično in mogočno roko brani ravno krog Trsta milijone potrošijo, pri nas pa goz- in varuje naše slovenske pravice — zoper naše zagri- dove še bolj sekajo? Kakošen izgled je dala postojn- zene nasprotnike. — Slava našemu cesarju Slava trikrat slava pa našemu cesarju u ska grajščina, ki je v treh letih zadnjo hojo posekala in lesá za 300.000 gold, prodala, burji pa taka vrata odprla, da zdaj tudi tam divjá, kodar so jo prej v stva, ktero Gromoviti slava- in živio-klici so doneli Jz ljud- zraku čuli. Nar a va kaže in tirja, da bi se gozd od sedanjega gozda pod Javornikom pričel in do morjá razpros tirai 1 Čfc 1 u o t 1 1 cl l y P SL UU 11CIL VUk/j X\UJL\Vl £aw C*J JLLQ1JLLU1 CtfVajU» Koristilo bi, da se prihodnji deželni kranjski zbor te ne narobe, kakor zdaj nameravajo misli poprime, ^ uvuv^, t,«^ h o d n j e in severne kraje kraških, tedaj tudi piv- da pri vladi to doseže, da ona tudi 1Z- je stalo natlačeno glava pri glavi. Št. vid ske domorodke so med tem delile Sokolovcem šopke iz pomladanskih cvetlic. Ko hrup nekoliko potihne, odzdravi v imenu gostov staroste-namestnik Sokolov Gjflflj^Bj t I^^Bl ' ^^ * raseli ter se zahvali za častni sprejem; Sokol že davno vé, kako iskreno domoljubna srca bijejo v prsih šentvidskih deklet skih golicav v svojo skrb vzame in vsako leto zdaten znesek odloči, s kterim bi ondotne soseske svoje gmajne pogozdile, ako nočemo, da v malih letih več bivali ne bomo na tacih nesrečnih goličavah, ktere nam vedno huje žugajo z manjšimi dohodki. Prav iz srca Krašovcem vzeto to resolucijo so ta-èorci soglasno sprejeli. , vveril ga je tega najbolj sijajni lanski izlet in ponosno veselje navdaja društvo, da imajo danes narodnjaki iz vseh krajev slovenskih dežel priliko videti domorodke, ktere naj bi bile izgled vsem Slovenkám ; govornik zakliče Šentvidskim dekletam „Na zdravje!" in tisoč grl je ponavljalo navdušeno ta pozdrav. Brez dalj zamude hitel je Sokol občudovaj Tabor na Vižmarjih. krasne slavoloke, da bi přišel brž ko mogoče na tabo Pridružile so se nam zastave s pevci ali zastop Tudi na onej strani Save sla rišce. 77 Novice" so v poslednjem listu svojim bralcem po- dale občni popis velikanskega tega konca do kraja vršil v tabora, ki se je od niki posamesnih kraj vili so prebivalci dan taborja; posebno odlično okinčan je bil Savski most sè gosto ob kraji posta vij enimi smrečicami in zastavami. tako lepem redu, da se ni naj- Ko Sokol sè svojo zastavo pride do vhoda y mu manjša nerodnost pripetila. Naj omenimo danes pred naznanilom govorov še slavljenje „Sokola", nateljem taborišča pristopil. ki je rav- stopi naproti vori društvo Francika z Broda ter nago Ni še bila ura „Dragi slovenski bratje! Vrli Sokolovci! Krepka ko se je Sokol z mestno ljub- perutnica slovenstvu je ljubljanski Sokol! Dočakal je ljansko godbo na čelu iz svoje nove telovadnice podal vže bil težke čase, britke ure, velike viharje; zadela na pot v Vižmarje. Večina v Ljubljani zbranih tabo- ga je bila celó smrt, iz ktere se je vendar zopet pre-ritov čakala je na Sokolov odhod in nebrojna množica rojen vzdignil v novo življenje, kakor tič fenis iz pla- spremljevala je društvo. Pri čitalnici so se Sokolu při- měna y družili čitalničini pevci sè svojo zastavo. Pri Kozlar- domovini. ter zopet mogočno léta po krasnej slovenskej Sokol je ena izmed neutrudnih straž naše jevem pivovaru, kjer je bil postavljen prvi slavolok, narodnosti, in zato on vzdiguje svoja veličastna krila čakali so vozje Pri cerkvi v Siški stal je drugi slavolok, res velikansk in bogato okinčan. Tudi posamesne hiše v Siški bile so praznično ozaljšane; omenimo nektere hiše, kakor „pri Vrtnarji „Guzetu", svetljene razen druzih, kterih priimki nam niso znani. povsod y kjer se naš zatirani narod bori za svoje in y „JJU » i tiiaij i , , ,pri Raci" in „ťn — —- —- — . ktere so bile zvečer tudi prav okusno raz- da pod velikim Bogom na ves glas izrekajo ___ ^m ^ _ * m m m m ^^^ A ^ « m. * m pn svojih starih dedov svete pravice. Tudi današnji, zgo-dovinsko važni, sveti dan, v kterem se je na Vižmar-ski tabor zbralo toliko tisoč Slovencev od vseh krajev, ; kaj za hteva njih bodočnost, vidimo krasno sokolovsko obleko y Glavno zaslugo za to, da so taboriti koj pri prvem ko- ponosno sokolovsko perje in visoko sokolovsko zastavo raku iz mesta našli tako sijajen sprejem, ima Smol- med njimi. — Vrli Sokolovci, ljubljeni bratje! pozdrav- čev Francelj iz Siške. Le počasi se je pomikovala ljam as v imenu vseh Tacenskih Slovenk, ter v njih da 7 vrsta voz naprej, ker je bila gnječa ljudi velika in ker imenu Vam podajam ta trak, vljudno Vas proseč so nas vedno srečevali vozovi, ki so se že vračali iz ga privežete na svojo ponosno zastavo, v spomin da- Št. Vida. Na polu pota od Ljubljane do Št. Vida našnjega velicega dneva! Ozirajte se na-nj ter nikdar pričakovala so Sokolovce šentvidska dekleta s in nikjer ne zabite, kaj današnji dan, v kterem ste cvetlicami v rokah in ž njimi banderij obstoječ iz kacih ga přejeli, soglasno izreka toliko tisoč ust razcepljenega 10 kmečkih fantov na konjih. Ena deklic je s pro- slovenskega naroda. Nosite ga po slovenskej zemlji stimi, prisrčnimi besedami pozdravila društvo, odbor ostanite zvesti sinovi svoje domovine, zvesti cesarju in Sokolov se je zahvalil za toliko prijaznost. Pred cerk- veri svojih očakov, kakor ste bili zmerom do zdaj I vijo je bil napravljen velik lep slavolok, zbrani št. vidski rodoljubi. Prihajoča množica tukaj so bili se Bog vas živi, mladi slovenski bratje, krepki boritelji slovenskega prizadevanja!" 166 Med govorom je privezala govornica na zastavo krasni trak, njena sestra pa je še pridjala velik lep venec lavorjev s trojebojnimi cvetlicami. Trak je iz višnjeve svile na enej, iz bele na drugej strani, okusno se srebrom obrobljen; na višnjevej strani se bere v sre-bernih velikih črkah ta le kaj čisto in elegantno izpe-ljani napis, na enem konci: „Tacenske Slovenke Sokolu" — na drugem: „Ob Vižmarskem taborji. 1869". Na vrhu veže konca žametasta plošica s Sokolskim mo-nogramom iz srebernih nit napravljenim, od spodaj pa so přišité na vsakem konci dolge, lepe, zeló umetno narejene sreberne franže. Ko je bila izročiteljica končala svoj govor, se je vsula cela četa vrlih Tacenskih deklet na Sokolovce ter med nje dělila lepe šopke. Nobeden se ni změnil za strašno ploho, ktera se je bila med tem vlila; vse je le uživalo neizmerno veselje srečnega trenotja. Ko so se bili poslušalci spet nekoliko pomirili, poprijel je besedo starosta-namestnik P. Graseli ter izrekel najvrelejšo hvalo domorodkám, ktere so Sokolu darovale trak in venec; posebno je omenil sester Koširjevih, kterima gré blezo naj veča zasluga v tej stvari. Gotovo je vsak Sokolovec, vsak narodnjak iz globoČine svojega srca klical Tacenskim Slovenkám: „Na zdravje!" Po minuli tej svečanosti je spremil Sokol dekleta do odra na taborišči, tam je vvrstil svojo, najkrasneje okinčano zastavo med druge in potem, kakor je bilo ravno mogoče pri neusmiljenem dežj i, nastopil svojo častno službo. Ko je bilo vse vredjeno, stopi na oder po naročilu odborovém dr. E. Costa z živahnimi živio-klici sprejet, pozdravlja taborite in na kratko razloži korist nove ce-sarske postave, po kteri se smé ljudstvo po prejetem gosposkinem dovoljenji pod prostim nebom zbirati in svoje želje in zahteve izustiti, ter potem pozivlja taborite, naj ž njim vred zakličejo: slava presvitlemu cesarju! in navdušeno mnogokrat ponavljani slava-klici donijo po taborišču. Naposled v imenu odborovém nasvetuje, naj si tabor za vodstvo dotičnih obravnav izvoli dr. Jan. Bleiweis a za predsednika. Taboriti z navdušenimi klici pritrdijo temu nasvetu, in dr. Bleiweis, živahno pozdravljan od tisočerne množice ljudstva, stopi pred-nj, se zahvaluje za častni poziv, srčno pozdravljajoč iz vseh pokrajin slovenskih došle taborite ter sklepa svoj govor blizo tako-le: Pod prostim tukaj nebom, kjer na podnožji cerkvice Matere Božje na nas gleda kranjskih velikanov sivi glavar Triglav, zbrali smo se danes, da govorimo in sklepamo o p e-terih za narod naš zeló imenitnih stvaréh. Sveta reč, za ktero se potezamo, mi je pa tudi porok, da tudi naš tabor, kakor vsi drugi, bode se vršil v lepi edinosti, v vsem mirno brez strasti in v najlepšem redu. Skor vsaka reč ima sicer protivnike, tako jih ima tudi slovenska, al te pustimo na strani; ž njimi nimamo nič opraviti; nam gré le za to, da na ustavni poti dobimo od si. vlade, česar nam je treba in kar nam po postavi gré. — Po tem vvodnem govoru je dr. Costa bral tabor pozdravljajoče telegrame in dopise in sicer od dr. P alack ega in Riegerja, dr. L. Tomana, od dr. Mat. Dolenca iz Dunaja, od osnovateljev tabora na Kalcu, čitalnice tržaške, od Hlahola pražkega, od Velkovskih Slovencev na Koroškem, od slovanské Besede v Gradcu, od čitalnice Bakarske in celovške, od Borovških Slovencev na Koroškem, od Podravskih Slovencev na Koroškem, od južnega Sokola v Trstu, od čitalnice Ormuške in Kanalske, od slovenskih studentov na Dunaji, od slovenskih akademikarjev v ogerskem Altenburgu, od čitalnice Metliške, od Barčanov, od čitalnice Reške, Vranske, Podgraske in Postoinske. Po prebranih teh pozdravih, ki so bili vsi z živahnimi živio-klici sprejeti, se je taborovanje začelo s prvo točko, ki je bila: naj tabor izreče željo po ze-dinjenji ali združbi Slovencev v eno krono-vino z enim deželnim poglavarstvom in enim deželnim zborom v Ljubljani. Govoril je v tej resoluciji dr. Jan. Bleiweis tako-le: „Slovenskega naroda je veliko na svetu; štejejo nas poldrugi milijon; al razcepljeni stanujemo v 8 deželah, in to na Kranjskem, Stajarskem, Koroškem, Tržaškem, Isterskem, Goriškem, Ogerskem in Laškem tako, da brat komaj brata pozná, čeravno smo vsi sinovi iste matere Slave. Možje slovenski! to pa ni bilo zmirom tako. Bili smo nekdaj vsi ali vsaj nas veliko skupaj ; ločile so nas pa nemile okoliščine preteklih stoletij. Gotovo bi sicer ne bil mogel naš Vodnik reči, kar je rekel v eni svojih pesem: ,,Od nekdaj stanuje tukaj moj rod; če vé kdo za druzega, naj reče: od kod?" — Kar pa je nekdaj bilo, sme spet biti in mora biti na korist narodu slovenskemu in na korist Avstriji sami. Narod slovenski si ne more pomagati do tega, da bi vžival vseh svojih narodnih pravíc, dokler ni skupaj pod eno streho : pod eno deželno vlado, v enem deželnem zboru. Potem nehajo tudi vsi prepiri, ko so svoji pri svojih: Slovenec pri svojih, Nemec pri svojih, Lah pri svojih? Magjar pri svojih. Gruntni gospodarji, kterih z veseljem vidim tukaj veliko zbranih, me bojo lahko raz-uměli, če jim povem, da je z zemljo slovensko blizo tako, kakor s posestvom kmetij skim. Kaj ne? kako lahko opravlja gospodar svoje posestvo, veliko hitrejše in veliko cenejše, če ima ves svoj grunt skupaj — arondiran, kakor pravimo — in koliko teže mu je v vsem, če ima eno njivo tukaj , drugo pol ure ali še več daleč preč, in vmes je drug gospodar —• senožet spet drugod, in boršt Bog vé kje. Glejte taka je tudi z združenjem Slovencev. Koliko bolje za vse bi bilo! Pa tudi vladi bila bi na korist združba Slovencev; ne bi bilo jej treba toliko deželnih glavarjev, eden bi bil zadosti — tako tudi druzih viših uradnikov manj ; prihranilo bi se veliko stroškov državnih, in znižati bi se mogli davki. In Avstriji bila bi kro-novina Slovenija z združenimi Slovenci m o čn a trdnjava, ktera bi odbijala silo italijansko, a tudi silo vélike Nemčije. Ni tedaj čuda, da se že 20 let čujejo glasovi po združbi Slovencev. Slišali so se prvikrat leta 1848., slišali so se leta 1861., ko smo to isto prosili vlado v 22.000 podpisih; slišale so se v deželnih zborih te želje; čujejo se v vseh dozdanjih taborih; že do 60.000 Slovencev izreklo je isto zahtevo. In danes naj zopet izrečemo: dajte nam Slovenijo! — Da pa se taka prememba ne zgodi na vrat na nos, ko bi trenil, to vé vsak rodoljub; da se more doseči le na postavni poti, tudi to vé vsak; za silovite prekucije naš narod nima srca. Da pa se na postavni poti more doseči ta naš cilj in konec, treba, da povzdig-nemo svoj glas, da ga ponavljamo v eno mer, da trk amo tako dolgo, da se nam odpré. Jaz sam sem že 1848. leta v poslanstvu na Dunaji trkal v cesarski hiši s to željo na srce nepozabljivega rajncega princa Janeza in mu razodel to potrebo naroda slovenskega. Naj Vam na kratko povem, kako je to bilo. 1848. leta sem bil kot voditelj poslancev kranjskih na Dunaji; presv. nadvojvoda Janez je sprejemal deputacije. Jaz mu razodenem naše bridke razmere in potrebo zedinjenjaSlovencev. Ljubeznjivi gospod me verno posluša in mi pritrdi, da je resnica, kar sem govoril. Al nazadnje smehljaje se me vpraša: Ali pa veste, da to želi tudi narod slovenski na Stajarskem, Koroškem in drugi? — Odločnega odgovora 1848. leta si nisem 167 upal takrat mu dati, nisem mu mogel reci: da. Danes pa, slovenski možje iz Štajarskega, Primorskega, Koroškega in ž njimi tudi vi kranjski Slovenci, danes dajte odgovor na to vprašanje neumrlega cesarskega princa, — recite, da se razlega Čez hribe in doline : Dajte nam Slovenijo! Slišalo in videlo se je očitno, da je silen vtisek naredil ta govor na veliko množino ljudstva. Potem stopi na oder dr. Vošnjak, zastopnik Štajarskih Slovencev in deželni poslanec, z živahnimi živio-klici sprejet, in v imenu bratov naših na Stajarskem potrjuje potrebo in korist združbe Slovencev. Mi štajarski Slovenci — je med drugim rekel, dobro ćutimo kakor vsi drugi, da se naš stan zboljšati more le potem, ko se združimo v eno teló ; potem ne bomo podložniki drugemu narodu, ampak gospodarji v svojem domu. Tujec, ki glavo ošabno pokonci nosi, ne more skrbeti za naš prid in blagor, in to zato ne, ker ne pozna naših potreb za duševni napredek. Al tudi v materijalne m oziru pridemo na bolje. Dozdaj je 5 deželnih glavarstev, potem zadostovalo bi eno v središču kronovine — v Ljubljani. Pripomoglo bi to k zmanjsanju državnih stroškov in vposled tega kolikor toliko v znižanje davkov. Tudi deželne přiklade bi se utegnile znižati. Zdaj moramo mi Slovenci na Stajarskem podpirati vse nemške naprave, slovenskih pa nam nič ne napravijo. Zedinjeni v eno teló imeli bi svoje, česar potrebujemo. Zato iz dna svojega serca podpiram reso- lucijo o zedinjenji Slovencev. — Živahni dobro- in živio-klici so sledili dr. V o š nj a k o v e mu govoru. Za njim stopi na oder dr. Tonkli, deželni poslanec in odbornik goriški. Taboriti ga sprej mejo z živah-nimi slava-klici. V imenu goriških svojih rojakov pozdravlja skupščino ter poroča, da goriški Slovenci so že v lanskem šempaškem taboru soglasno izrekli željo po združbi s Kranjci in drugimi Slovenci. Ker Avstrija od Slovencev zahteva davščin in vojakov, tedaj je naravno, da nam tudi ona kaj dá. Da se Slovenci ohra-nimo in čedalje višo omiko in veljavo dosežemo, neobhodno nam je potreba, da se moremo razvijati po svoje. Avstrija ie žalibog žalostno skušnjo doživela, da je zgubila Slovence na L a š k e m. To ne bi bilo mogoče, ako bi se bila združba avstrijskih Slovencev že davno zvršila in bi se bratje naši na Laškem ne bili polašče-vali. Zato — naj obraćamo stvar kakor koli — živa potreba nam je zedinjenje nas vseh v eno krono vino.— In navdušeni živio-klici so se odmevali od taboritov zastopniku goriških Slovencev. Pri gla s ova nj i za to resolucijo, kteri so odločno pritrdili telegrami tudi iz Koroškega*) in Primorskega, se je kazala tako navdušena edinost, da je rodoljubu dobro délo videti, kako 30,000 Slovencev kliče : Daj te nam Slovenij o! (Konec.) *) Koroška je poslala iz Jezerske srenje tri voze za slovenski narod prav gorečih zastopnikov, med temi je bil gosp. župnik, župan in en srenj sk svetovalec. Rusko-Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim V. Car Saltan in knez Gvidon. Zdaj začnimo ? Kj domá ste i i Kaj pri vas koristno raste Je po redu vse okrog, In kupčija, gré od rok? Zdravje dobro je, al hudo Yam je znano kako čudo De na svetu se godi, Tukaj pa v opombi ni? Reci to v odgovor čuje : Tam ko tu premembe snuje Zgodba pride tak in tak Zadovoljen tud ni i » vsak Ak o čudih govorimo Brez omahanja recimo, Čudo nar bolj čudno vsih To je v šumu slapov zlih. Je otok na morju krasen Grad na temu ljudstva glase: Not se gleda dan na dan > » god obširno znan. v mah se burno dvigne vihra, kviško š vigne vihar Cuden Morje Žvižga Vse je kip, vertin Puha čez obrežje kar. Plane von ko blisk oblakov Tri in trideset junakov Na pomorski breg nakrat, Jekla svitlih bolj ko zlat. Mladi vsi so velikani Dlana silni, serca vžgani Borbi kos, pogumen kor 7 > 7 7 Vodja jim je Cer 7 nomor. Paroma jih strogo vodi Pravlica. (Dalje.) Pazno celi grad obhodi, Tak de clo prepričan je Kak po redu biva vse. Straži taki ni prilike Carstva male in velike, Ves obhodi križem svet Tacih ni nikakor spet. Knez Gvidon. i 7 7 ki jako sluje 7 Temu mestu ukazuje, In po nas ti pošlje on Prav prijazno svoj poklon". Car Saltan posluša razno To pravlico pazno, pazno, Ter izreče radoved Zapopadek tih besed: „Smert na mene če ne plane In mi zdravja dost ostane, Protivagi vsi v okom Vse te čuda vidil bom". Tihi ste, tak pusta tkavka f 7 Kakor kuhnje uravnavka Ne prederznete se zdaj Tem nasprot izreci kaj. Ne tak zvita Babariha, Ta v pišalke druge piha Ce spoderkne tu al tam, Se oberne koj drugam. „To ni vroče, to ni hladno > 7 7 Reče baba, cene zadno Bodi laž, al bodi res, Zmir žlabranja stari ples. Nic ni čudniga v ti basni 7 7 7 De v orožju jekla glasni Kadkada pomorski trop Zapusti navadni kop ; Na otoku se pokaže Tam opravi prazne straže Ne izrekši Čaj ne daj, Zgine v morje spet nazaj, Bolji kakor slične spake Zvediti reci je take, Ki naklonijo korist Jutro — ak ne miglej tist. uj tedaj ! Za morjem sivim Se carici mladi divim Ta vse druge prekosi, Krog in krog enake ni. Te carice lepe, krasne, Prednosti so svetu jasne Od pogleda nje zadet Sleherni je hipno vjet. Sonca svit za dne osrami Družbo v tmi z blišobo mami V kitah luna sveti se Ki od sonca zalši je. 7 7 > 7 7 Diamantna žarna liska Sedmih zvezd na čelu bliska Svit premaga vsih danic 7 7 7 Razun svita njenih lie. Vsak bi djal de v zraku plava Veličanska nje postava, Vidši jo v poslopju krog Zračnih se verteti nog. Glas besede njene micen Slavcovim je petju sličen. 1 0 16$ Zgodbe te je tak izíd, Boljiga kdo dá mi v prid? Gosti vsi na to molčijo Pray de z babo se bojijo, Car Saltan se čudi res Misli pa le tak 7 počez > > Knez jezi se brez prevdarka Nekaj smili se mu starka Ti občutki zaderžé, De do zadniga ne gré. Pridno pa brenci okoli Ter po koži pazi goli, Kje bi shranil šiljat ost, De imela bi zadost. Suce dolgo se v okrogi, Zdaj Starki lica tik na nos i nakrat se vsede vbogi Krepko Vbode ! y desi bil je bos. Silno z nogo vprè se ! Babi kar mehur napnè se, Tam kjer bil je žela vdor, Precej nos je krogla skor. Aj ! zavpije Babariha, Groze, bola komaj diha ; Složno tuli družba vsa: 77 Lovi j davi Vse zastonj 7 vbite ga!" Kj dvor je glasen > 7 Î prepocasen leté, m zmir Pa okoren Nagel on, Je domá v poslopju že. Koj Gvidon se k morju verne Proč očeša ne oberne Verh valov šumečih tud Se primaj a naš labud. Zdravstvuj knez ti mladokrasen 7 7 77 Reče mu, zakaj neglasen? i le o čem Spet žaluješ Tega, serček, ja ne vem 7 U Knez na to labudu reče: 7 Mene ta opazba pece Vse se ženi kakor znam Neoženjen ja sim sam. 7 Kaj želiš, labud popraša ■■ > Mar se ktera že zanaša 7 7 Si 7 zna biti 7 svojo zbral > Tu al tam besedo dal? Čuj izpoved zdaj resnice 7 7 Reče knez zarudsi v lice Je podert za mano most, Vidil boš, de nisim prost. Zlo za moijem, daljne delje Ljudstva bivaj o vesele, Sreče verh, nazemski raj, Knežtvo pervo vsih sedaj. y Diva tam živí Kakor prav j o Umna. mlada y mogocna silna lil'je ročna y cvet Kdor jo vidi, koj je vnet Primeta se tak očeša Tega krasniga telesa, De ju ne oberne preč, Jo zazřevši, nikdar več. 7 7 7 Ta lepota, rajska, dična Je ob dnevu soncu slična In po noči zatemní Luno, zvezde, kar bleší. Igla pa deržeča kite V temnosvitlo krono zvite Je bleseče lune šip Tode zalsi — rajski kip. Hoja je lepote stranske, Druge skazbe veličanske, Méd je nje besede glas, Vse je čudo, lišn in kras. > Tak je med ljudmi pravlica Zagonetna govorica, Ki se čuje tak počez > 7 Tode kdo ve, al je res. (Dal. prih.) Dopisi. Iz tržaške okolice. A ([Zahvala.) Našo srčno zahvalo za gostoljubno sprejetje naših pevcev in primorskih taboritev vsem rodoljubom in domorodkinjam, ki so okinčale njihovo zastavo, pa tudi Sokolu v Ljubljani. Nadjamo se, da bode nam prilika, na našem taboru vam povrniti vaše gostoijubje. Živili Kranjci! Tržaški primorci. Iz Barkole 22. maja. — Ste li čitali v časniku „Cittadino", kar je pri glasovitem obedu govoril g. Nabrgoj? — Sloga je res lepa reč; al to ni sloga, ako se narodno pravo slovenskega naroda potopí v gospodstvo tujstva. Slovenec nikjer ne tirja tega, da bi se mu posebna pogača pekla, a drugim jemale njihove pravice; al sveta mu je dolžnost, da čuje nad tem, da se njemu nikodar ne kratijo pravice postavne. Volilci so Vas izvolili, da naravnost hodite pravo pot, nikomur na ljubo, nikomur na žal, zmiraj le na blagor narodu našemu! Izprašajte si svojo vest: ali je tako? Iz Idrije 20. maja. (Delitev premij za goveda) je bila danes tukaj pod vodstvom gosp. J. Deb e v ca, zastopnika c. kr. kmetijske družbe. Mestni župan gosp. Hochtel in župan spodnje Idrije gosp. Leskovec sta stališče za živino, v tri razrede razdeljeno, prav dobro ustanovila in okusno okinčala; vrh tega je tudi domaća godba veliko množico ljudstva, ki je prišla od bližnjih in daljnih krajev, ves čas kratkoča-sila. Počastili so to kmetijsko slovesnost tudi c. kr. vodja idrij ske rudarije gosp. Lipoid, mnogi uradniki in častita duhovščina. — Pripeljali so živine 44 glav, in sicer 12 bikov, 8 telic in 24 krav, večidel prav lepe. Blizo poldne je komisija, obstoječa iz mestnega župana gosp. Hochtelna, predstojnika idrij ske kmetijske poddružnice gosp. fajmoštra Jan. Majnika iz [Žiro v, in še iz treh izvedencev, namreč gosp. Majerja iz Vipave, gosp. Kavčiča iz Podberja in gosp. Leskovica iz spodnje Idrije, živino po natanjčnem ogledu sodila in enoglasno pripoznala: prvo premijo za bike: grofu Lantieri-u iz Vipave, drugo Jan. Otrin-u, kmetu iz Nove vasi; tretjo Antonu Kavčiču, kmetu iz Dobračove; — prvo premijo za krave: Francetu Fer-jančič u, posestniku v Vipavi, drugo pa Janezu La-pajne-tu, kmetu na Vojskem, — za telíce premija prvo Janezu Otrin-u, kmetu iz Nove vasi, drugo Matiju Ka včiču, kmetu iz Savraca, tretjo Antonu Bradaški iz Hlevnega vrha; — očitno pohvaljeni so bili: Anton Kavčič iz Dobračove za lepega bika, grof Lantieri iz Vipave, Lorenc Zelenec iz Idrije in Pavl Gro šel iz Stare vasi za lepe krave. — Potem, ko je gosp. Debevec premije razdelil in je komisijno opravilo končano bilo, je gostoljubni župan idrijski gosp. Hochtel ne le samo ude komisije, temvec tudi vse uradnike, duhovščino domačo in okrajno — okoli 40 oseb — k sebi v gostje povabil. Do 5. ure popoldne smo obědovali prav izvrstno, navdušene na-itnice so se glasile Njih Veličanstvu cesarju, ministru metijstva grofu Potockemu, družbi kmetijski itd. Lahko se reče, da je bil ta dan res dan veselja ne li obdaro-vanim kmetom, temvec tudi komisiji. Očitno je bilo na vsako stran, da denar, po tej poti povzdigi živinoreje kranjske namenjen, dosegel bode svoj cilj in konec. Iz Zužemberka 20. maja. (Delitev premij za govejo živino) smo imeli danes pri nas. Kot zastopnik družbe kmetijske in voditelj komisije je přišel gosp. Solmajer iz Ljubljane. Mesto delitve je bilo dobro izbrano, lepo okinčano in s slavolokom zaznamovano. Gosp. župan Vehovec in ljubljeni naš gosp. kaplan Novak sta oskrbela vse prav okusno. Prignali so na prejmišče 5 bikov domače reje požlahnjene z mirico-dolsko krvjó, 10 telíc in 9 krav, požlahnjenih z ma-riahofersko, belansko in miricodolsko krvjó. Komisija, ki je bila iz *prav izvedenih mož, je priznala premije tako-le: Za bike: premijo prvo Jožefu Turku iz Ratij, drugo Martinu Eržeku iz Malega Liplja, tretjo vdovi Frančiški Treo-vi iz Male vasi, — očitno pohvaljena sta bila še bika Jožefa Turka iz Ratij in župana Vehovca iz Žužemberka,^— za telíce: premijo prvo Matiju Jutrasu iz Pristave, drugo Mihelu Mauser ju iz Rdečega Kamnja, tretjo Antonu Kastelcu iz Mrzle Luže; — očitno pohva- 169 Ijene so bile telíce Janeza Poša iz Žužeinberka, Jožefa Sore-ta iz Trebna, Janeza Sigmunda iz Top-lega Rebra in Mih. Pate-a iz Rodinj; — za krave: prvo premijo Schleibach-u iz Velike Loke, drugo Francetu Pehani-u iz Žužemberka; ker pa ta denarja ni vzel, je drugo denarno premijo dobil Jožef Sorè iz Trebna; — očitno pohvaljene ste bile kravi Janeza Poša in Jožefa Košička iz Žužem-berka. — Obžalovati je bilo o tej delitvi le to, da nekteri župani so še le zadnje dní oklicati dali, da se bojo tukaj premije delile, in da iz daljnih krajev tre-banskega okraja niso prignali živine. — Po končanem delu se je komisija zbrala k obedu v gostilnici županovi; vesele napitnice so slajšale izvrstno kosilo. lz Kamnika. (Čitalnica nasa) obhaja slovesní odpor 30. dan t. m. Program besedi je: 1. Govor. 2. Ilirija oživljena (možki zbor). 3. Igra na gosli s klavirjem. 4. Sladka domovina (čveterospev). 5. Prošnja (samo-spev). 6. Glediščina igra „Filozof". Po besedi ples. — Začetek ob pol osmi uri zvečer. Iz Dolenje vasi pri Ribnici. A. K. — 6. maja smo imeli pri nas veselje; dobili smo namreč nove orgije od dobroznanega in izurjenega orglotvorca gosp. Fr. Goršiča Ljubljančana. Ťa umetnik je naredil z našimi vred že 13 orgelj, ktere povsod hvalijo in to tudi zato, ker imajo mehaniko tako, da se 6 spremenov poljubno, posamesno ali skupno odpira in zapira; to pa skoraj positiv nadomestuje. Sicer je delo lično, natančno, po vseh dotičnih pravilih izdelano. Glas posa-mesnih spremenov je poln in lep ; posebno se viola s svojim nježnim, topečim glasom sme izvrstna imenovati. Glas vseh 12 spremenov skupaj je močán in ve-ličasten. Tudi kar se mehanike tiče, to je gibanja od podprstnikov in podnožnikov (manualov) do piščalnih zaklopnic (ventilov) je vse prav izvrstno izpelj ano, vsa vretenca so železná in tečejo v medenini (mesingu) brez ropotanja in nevarnosti, da bi se kaj plazilo in zasta-jalo. Posebne hvale vreden je meh ali pihalo, ktero, primeroma drugim pihalom, prav malo prostora vzame, pa tako tiho in gladko teče, da se nikakošno jecanje piščal glasú ne sliši, in za tlačenje je tako lahko, da ga fantin pri 12 letih goniti more. Zatoraj se gosp. Goršiču za njegovo izvrstno delo tukaj očitno zahva-lujemo, vsem tistim pa, ki novih orgel ali kaj enacega potrebujejo, njega, kakor umotvorca, prav živo pripo-ročamo. Iz Ljubljane. Vsled nove šolske postave so za kranjske šole imenovani zazačasne okrajne nadzornike in sicer za Ljubljano in okolico ljubljansko dr. Klofutar, — za okraj kamniški g. Mat. Močnik, učitelj v Ljubljani,—za okraj litijski in krški g. Les-jak, učitelj v Ljubljani, — za okraj logaški g. Jak. Mencinger, učitelj v Trnovém, — za okraj postojnski g. Demšar, učitelj v Senožečah, — za okraj kočevski učitelj Bohm, — za okraj novomeški pl. Fr. Langer, grajščak in župan, — za črnomaljski okraj g. Jož. Kaktelj, učitelj v Ribnici, — za okraj kranjski učitelj Sadar v Loki, in za okraj radolški Cebin učitelj v Kranj i. — (Imenik ljubljanskih hišnih gospodarjev) je v nemškem jeziku pod naslovom „Verzeichniss der Haus-inhaber in Laibach sammt der Pfarreintheilung" ravno kar z dostavkom, v ktere gruntne bukve spada vsaka hiša, prišei na svetio v tiskarnici in založbi gosp. Rud. Milica. Kakor nam je prav, da imamo bukvice, iz kterih pozvedamo, kdo je te, kdo une hiše gospodar, tako neprijeten vtisek delà pisava imen gospodarjev na vsacega bralca, ki ne nosi več kite nemškutarsKe, ktera je vsem našim, tudi čisto slovenskim imenom dajala tujo opravo. Naj bode Schmalz Schmalz, Riebler Riebler, feauer Pauer, Fischer, Fister itd. ; al če beremo Tschimscher, Millatsch, Schuschek, Debeutz (ki ga Nemci beró Debeiz), Acht-schin, Derschitsch, Ergouzhinja, Mach-koth, Mat-scheg, T-scherne, Wirtitsch itd., gnjusi se nam taka spaka slovenskih imén. In samega tiskarja in založnika nahajamo tiskanega za Millitz-a! Izgovor morebiti, da tako stojé v urbarjih, ne velja nikakor, saj s tem imenikom nihče pri gosposki ne bode dokazoval lastninskih pravic. Naj bi se tedaj imena bila pisala tako, kakor jih pišemo že 25 let, tedaj četrt stoletja, in kakor jih vsak do m ač člověk lahko izgovarja. Sicer pa se čudimo, da je ta knjižica v vsem 1 e za nemške bralce osnovana ; saj bi se bila vendar lahko in brez stroškov naredila tako, da bi bil na čelu stal napis : „Imena hisnih gospodarjev — Namen der Hausinhaber. Zemljiščine bukve — Grundbuch" in potem imena gospodarjev. Tako bi bil ta imenik marsikdo kupil, ki ga zdaj ne bo. — Spet so se přetečeno nedeljo o izletu ljubljanskih turnarjev na deželo reči godile, ki jih mi in z nami vred domoljub vsak iz srca obžaluje. Sli so namreč zjutraj z vojaško godbo na Jančji hrib; ondi se je pretep začel in kmetje so jim zastavo vzeli. Vkljub temu so šli v Vevče, kjer so obědovali in muziko imeli. Tukaj se je pripetil nov eksces, pri kterem je en fant (urlaubar) po žandarji na smrt ranjen bil. Potem so turnarji, spremljani od vojakov in žensk, se vrnili v mesto. — Po taki žalostni dogodbi iz novega opomi-njamo, kakor smo vselej storili, naše ljudstvo, naj se varuje silovitosti. Kaj neki so hteli doseči z odvzetjem bandera in pretepom? So jim mar nasprotniki naši iz peklenske hudobije poteknili misel, da je tak napad kako junaštvo za narodne pravice? Po taki poti se nikamor ne pride kakor v veliko nesrečo. Kdor hoče kaj doseči, mora se postave držati in postavno pot hoditi. Ako se komu krivica godi, naj se obrne do gosposke, do deželnega ali državnega zbora, ali do druzih mož, ki so vselej pripravljeni, pravico braniti in zagovarjati. Kdor pa sè silo poskuša, ta le škodi sebi in drugim. Zatoraj prosimo tudi vse rodoljubne možé, naj ljudstvo odgovarjajo od vsake sile, in če se mu krivica godi, naj mu pravo pot do pomoči pokažejo. — Zdaj imamo pa še eno resno besedo do ljubljanskih turnarjev in do vseh, ki so ta pohod napravljali in podpirali, zakaj dosti odgovornosti za te nesrečne prigodke pada na njihove rame. Ali mar niso vedeli, kaj ljudstvo zastran njih misli? Ali jih predlanske in lanske skušnje v Sent-Vid u, v Vevčah in na Ježici itd. niso dovolj izučile, da ljudje za-nje nemarajo? Ćemu se tedaj podajajo nalaš v nevarnost? Pa še ena je. Cel přetečeni teden so hodili iz tistih krajev, kamor so bili turnarji namenj eni, glasovi, naj ne hodijo; da jih ljudje nočejo; da se zná kaj zgoditi. Vsaka mlekarica je vedela kaj povedati, da ljudjé žugajo, da ne bo dobro, če turnarji pridejo. Sama „Laibacherica" je svarila. In vendar bilo je vse zastonj. Obžalovati je tudi, kar se je zvečer v mestu godilo pred kazino, kjer so neki gosp. oficirji brez potrebe prevzeli policijsko službo in kmeta přijeli, ki je bil brez orožja in ki, kakor se nam pripoveduje, s krikom „živio" nikomur žalega ni storii, ter so ga z golimi sabljami po glavi, obrazu in rokah hudo ranili. Druzega mlađega člověka so siloma zgrabili in v kazinsko kavano vlekli. Po kteri pravici nek? Priča-kujemo, da se bodo vse te reči na tanko preiskale. — Ljudem na kmetih in v mestu pa še enkrat kličemo ^ ne delajte si sami pravice, varujte se sile, in držite se postavne poti nepremakljivo! Varujte pa se posebno šuntarjev, ki vam laž ej o to in uno, da bi Vas v nesrečo spravili, poštenost slovenskega naroda 170 in naše dežele oskrunili. Na ) to delajo hudobneži po vseh potih; nič jim ni pregrdo, nič prenepošteno ! „Želim pa in nadjam se, da se (potem) tudi tisti, ki se danes skupnemu delu in delovanju še umikajo, z Vkljub slabému vremenu je vendar 24. t. m. v Vami vred oboj ega poprimejo Trebnem k volitvi deželnega poslanca prišlo 99 volilcev. Dr. Z arnik je dobil 92,— in ljubljanski župan, namenjena, objeti z enako pravičnostjo Avstrija naj bode velika domovina, ki je z » • j-' IV X u i JV «v wxi V/*«, ww1jm11uu* VV oj. vw ili vu j v li w j v VVl li v 11 m; iv v |/l«TlVUUOllJVj ma dr. Suppan 7 glasov. Ta volitev je spet častno zna- enako ljubeznijo, z enako skrbjo za njih interese in posebnosti njihove, vse razlicne jezik, kteri koli. Ustava so tista tla, na kterih se da ta cilj doseči, menje politične discipline volilcev. (Zahvala.) Za darovana prelepa trakova in venca svoje narode, naj govoré se spodobno zahvaljujejo onim domorodnim ljubljanskim gospodičinam, ki so na dan nepozabljivega Vižmarskega in na tej podlogi se ljudstva — na to se trdno zana sam gotovo porazumejo ) zato, ker se moraj o porazu meti, saj je le samo Avstrija, ki ponuja vsem ..........da si lahko svojim ljudstvom brambo, svobodo in priliko tabora z nežno roko okinčale zastave. ? Ťacenski fantje. Deputacija odbora Slovenije je bila v pondeljek Vj 1JLU. JLJ UUU U Y vili Ml> WJLUWVj « Î V WVUV Jlil UI 111A.U« KXCMé OA. il pri deželnem predsedniku. Govorila je v prigodkih pri svoj o^ samostalnost in (narodno) posebnost ohranijo. zadnjem izletu turnarjev na deželi in v mestu, ter mu Časnik „Neue freue Presse" se je jezil, da je govor naznanila, da mu bo podala in ob enem tudi poslala (ki ga po ustavni šegi ministri sestavijo) tako bled in ministerstvu promemoria o tej zadevi. a Živ a prosuja žalostni dogodbi na Jančjem hřibu in y Vevèah přeteklo nedeljo hudobni ljudje po mestu trosijo govorico, da sya y pismih 50 ali 100 gold, obljubila, ali kakor se suhoparen, brez navďušenosti, češ, da bodo po tem go voru ljudje sodili, da nima ministerstvo samo več trd nega zaupanja, da se ustava in sedanji stan reči vzdrži Čudno ! Ko so dunajski ministri poslavljeni bili z redi delà kakor da bi nezadovoljna bila se „Morgenpost" da „purgarski ministri" rede nosijo ter pravi, da > > nn- tudi drngac pravi, da sva jih dala onomu, kdor turnarjem n;stri že davno niso več to, kar so bili ; vendar na koncu tega sestavka prav odkritosrčno štrbunkne s temi-le besedami na dan: „Bodimo veseli, da imamo zastavo vzame. Ceravno take neumne lazí nikdo verjeti ne more, sva vendar primorana, zoper trosivce take laži, sodniške pomoci iskali; zato lepo prosiva svoje prijatle, naj nama imen a hudobnib obrckovalcev na znanje dajo. Ljubljani 24. maja I860. Dr. E. H. Costa. Dr. Jan. Bleiweis. nemške ministre." Prav radi verjamemo to! Tabor na Dunaji mislijo tamošnji Cehi 20 julija sklicati. Točke, o kterih se bode govojilo, so sie deče: ~ Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Ali imajo na Dunaji prebivajoči Cehi po do-sedaj veljavnih postavah pravico, ustanovljenje čeških šol tirjati. 2. Ali morejo dunajski Cehi programu du- najskih socialistov pristopiti? Iz Dunaja. 15. dne t. m. je bil po dveletnem Cehi na Dunaji nasproti svoji oži domovini? Ktere dolžnosti imajo delovanji končan državni zbor dunajski. Po slovesni zahvalni maši, ki jo je imel kardinal Rauscher, so se zbrali zborniki obeh zbornic v dvoru, kjer je prebral presvitli cesar z navadno svečanostjo prestolni govor, iz kterega se nam zdijo pomenljivi ti-le posnetki: „Ko ste se pred dvema letoma na moj poklic zbrali, ležala je država vsa potrta vsled pretresov, delo septembra. Ogersko. Delegaciji avstrijska in ogerska začnete svoje julija. Deželni zbori se neki začnó meseca svoje adrese na prestolni govor Vse stranke v ogerskem zboru imajo nik Srbov ) Je Dr. Mile tič, zastop samec v tem zboru; če tudi ni nikakor ki so jo bili malo popred hudo zadeli. Vaši preskušeni sprevid-nosti. pravičnosti in domorodni vdanosti sem priporočil ilirom, jjiavivuuou 1X1 uuuuui«juni vuaiiuou scixi piijjuiuvili . o tisti pot osodo države, in danes smem sebi na zado- gegova šnega upanja, da bi oholost magjarsko preveril s svojo besedo, jim je vendar silno nadležna ta beseda, kajti za-njo stoji junaški narod srbski. Med drugim povdarja adresa to-le : „Veličanstvo ! srbski narod na volj enj e y Vam pa v priznanje reči, da ste popolnoma opravičili nade, ki sem jih na Vas oprl. Ustava, kteri ne manjka nikakega ustavnega po-roštva in ki se da zavoljo tega še dalje razvijati, edini kraljevine in dežele. v državnem zboru zastopane ter pušča jim obširno prostora za avtonomno samoupravo. Osnovne državne postave zagotovljajo državljanom obilno mero politiških in državljanskih pravic (svobodnosti). Po porazumku, med kraljevinami in deželami v državnem zboru zastopanimi in deželami Moje ogerske krone in pa po postavnih določbah, ki se na-nj opirajo, so uravnane razmere in zadeve obeh deželskih skupin. Vojna ustava, po kteri je splošna vojna dolžnost v w J IJ\s AViVll jvy OJJlUOiia Y VJliOl resnica postala, in ki se je v obeh polovicah države Ogerskem se nikakor ne more odpovedati narodnih svojih pravic, in se more potolažiti le z zaupanjem tenv da Veličanstvo Vaše to vprašanje reši pozabljivosti in visoko vlado napotí, da prinese v zbornico predlog kako bi se zadostilo ravnopravnosti in tako postavo po r- Težko da bi ta resna beseda za glas vpijočega v puščavi bila; trdi Veličanstvo! zdaj kaj več kakor pridejo časi, ko se bode moralo s pravično mero meriti vsem narodom. Nabira honvedov (ogerskih brambovcev) gré strašno polževo pot; komaj 200invalidov se je oglasilo dozdaj. da Crnagora. — Avstrijska vlada je prepovedala, ^ se ne smé izvaževati iz našega cesarstva orožje v Or po enakih načelih ustanovila ni vezi edinosti okoli n°g°r0 fv liuvvAiix uoiwjuuvuaj ili V CU111UOU UiVUll monarhije tesneje ovila, tem več tudi veljavo njeno in mogočnost povzdignila. To in prijazne razmere do druzih vlad so nam poroštvo, da se ohrani in zatrdno Popravek. V članku „o sejanji lanú in konopelj" v 19. listu ^v . • 1 1 • V i * _ _____ V _ 1__1_______ f* A . . r J v ? , . i ^ vrsti od zdolej pa : zagotovi mir, kterega država k svojemu notranjemu na dolgo in široko. blagostanju neogibno potřebuje." Na to našteva tronovi govor vse važnejše postave izmed 149, ki jih je državni zbor v 2 letih razpravil in odobril, ter se končuje tako-le: beri v 9. vrsti od zdolej Šotastem nam. solastem, v 7. in 6 vrsti od zdolej pa: sto štirjaakih sežnjev namesti: sto sežnjev Kurs i na Dunaji 25. maja 5% metaliki 61 fl. 60 kr. Ažijo srebra 121 fl. 50 kr. Narodno posojilo 69 fl. 55 kr. Cekini 5 fl. 87 kr. Odgovorni vrednik: Janei Murnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.