Leto XII	številka 1	cena 1,46 EUR	27. januar 2010
Leto XII	številka 1	cena 1,46 EUR	27. januar 2010

Življenje v mojem kraju, moji občini................................str. 9
Najboljša Kol'kor kapljic, tol'ko let..............................str. 26

dnja

<ò-v
<S>,
<S>.
& iiro aot°


asi* S
/
%sr o a ***
^ProMotor
YAMAHA
Drežinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151
Na TESTU smučarskih čelad , je ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE ocenila smučarsko čelado WINTEX V44 elite-mono z oceno 3,6 (od 4,2)
NADPOVPREČNO
AKCIJA -20% do razprodaje zalog
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Za promocijo turizma v dolini
Na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal v Ljubljani od četrtka do nedelje, je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec predstavljal turistično ponudbo Žalca in s predstavitvijo ekomu-zeja tudi doline.
V štirih sejemskih dneh so poleg Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, predstavili še turistične kmetije in turistično ponudbo mesta Žalec, Ribnik Vrbje, turistično ponudbo Šempetra idr.. Predstavitev na podobnih dogodkih je pomemben prispevek k promociji turizma v naših krajih.
Več na str. 10.	L. K.
Obvestilo
uredništva
Obveščamo vas, da smo z novim letom uredništvo Utripa Savinjske doline preselili v druge prostore. Še vedno smo na naslovu Aškerčeva 9 a, kjer domujeta tudi Dom II. slovenskega tabora Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Iz severnega dela stavbe smo se namreč preselili v pritličje stavbe na južni strani (vhod kot za ZKŠT Žalec, nasproti vhoda v glasbeno šolo). Naše uradne ure so še vedno vsak delovni dan od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vsi naslovi in kontaktne številke ostajajo enaki (tel. št.: 712 12 80, faks: 712 12 76, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip).
Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Milica Laznik,
Podvrh 113, Braslovče
2.	Liljana Mlinar,
Arja vas 88, Petrovče
3.	Marija Sevnik, Zabukovica 12 a, Griže
Četrti Bumfest odmeva
O razkošju ritmov in energij, ki odmevajo iz Spodnje Savinjske doline, so v preteklem mesecu pisali v Delu in drugih medijih, potem ko je od 15. do 17. januarja že četrto leto zapored v Žalcu potekal*festival Bumfest.
Odzivi na tridnevni tolkalski festival v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Slovenskega tolkalnega projekta so bili odlični, je povedal tudi umetniški vodja Dejan Tam-še. Direktor ZKŠT Žalec Matjaž
Juteršek pa ugotavlja, da Žalec s tem in z drugimi festivali zdaj že skoraj nepreklicno postaja tudi festivalsko mesto. Bumfest, ki ga tradicionalno podpira tudi Občina Žalec, vsako leto manj skromno pa tudi ministrstvo za kulturo, se ponovno ponaša z razprodanimi pestrimi tolkalski-mi koncertnimi večeri, dvakrat večjo udeležbo na delavnicah od pričakovane, z navdušeno publiko in strokovno javnostjo.
Več na str. 8.	L. K.
©
OBČINA ŽALEC
Vabljeni na
OSREDNJO OBČINSKO PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
s podelitvijo Savinovih odličij za ustvarjalnost v na kulturnem področju, ki bo
v petek, 5. februarja 2010, ob 19. uri
v Domu II. slovenskesa tabora Žalec.
Čim več ritma in glasbe
Ko smo že mislili, da se je v gostoti prazničnih koncertov najrazličnejših zvrsti v decembru za nekaj časa naš vsakdan glasbeno izčrpal, smo doživeli glasbo in ritem januarja. Morda smo jih slišali toliko bolj, ker je januarja že tradicionalno nekaj več zatišja na ostalih področjih. Kako osvežujoče...
Med januarskimi glasbenimi vrhunci sta se mi najbolj vtisnila v spomin (naj mi oprostijo številni drugi navdihujoči glasbeniki) pestrost in energičnost tolkalskih večerov žalskega Bumfesta in neverjetna naravnost in virtuoznost glasbene predstave zasedbe Terrafolk, ki je očarala na žalskem abomajskem koncertu prejšnji vikend. Zelo različna glasbena užitka, a s skupnimi imenovalci: talent, virtuoznost, ustvarjalni pristop, želja, energija, spontanost, neprisiljen stik in odziv občinstva, užitek za izvajalce in poslušalce...
Ritem in glasba, nekaj, kar ne pozna meja in omejenosti, nekaj kar sprosti duha, nekaj, kar nas potegne vase in nas objame tako močno, da pozabimo, da nas držijo še kakšne vsakodnevne skrbi, nekaj, kar preglasi hrup vsakodnevnih zdrah ...
Poleg talenta in virtuoznosti ob očitnih kilometrih neumornih vaj fascinira ustvarjalnost, ki išče vedno nove poti ritma in glasbe. Tolkalci ju ustvarijo tudi iz najbolj banalnih in neverjetnih pripomočkov, celo iz smetiščnih zabojev, cevi, vrečk in še česa... Terrafolk pa z violinami izvablja ne le blagozveneče melodije, ustvarja drugačen ritem in nove poti svoje glasbe. Ustvarjalnost, ki navdihuje.
Človek si ob spontanih virtuozih, ob nekakšni brezčasni melodiji, s katero se igrajo in jo z dodatkom improviziranja spretno pletejo med naše čutne celice, vsaj enkrat reče, kako sreč-
Ini so v tej glasbeni neobremenjenosti z zunanjim svetom, kako srečni so, ker so ne le rojeni za nekaj, ampak so svojo danost na najlepši način tudi nadgradili in jo še nadgrajujejo.
Še več takšnih glasbenih mesecev, še več hrupa, ki ga ustvarjajo glasbeniki, in manj tistega, ki ga ustvarjajo dnevna politika in vsakodnevni problemi. Čim več glasbe in ritma v nadaljevanju tega leta vam želim.	Lucija Kolar
uprave in s podžupani prav tako pripravil v ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva, in sicer na prvi delovni petek letošnjega leta. Srečanja se je udeležila kakšna desetina novinarjev lokalnih, regionalnih in tudi nacionalnih medijev ter dopisništev.
Ponovoletni sprejem z najdaljšo tradicijo pa je v žalski občini gotovo županov sprejem za duhovnike žalske dekanije. Župan Lojze Posedel s sodelavci jih je tokrat povabil v znano gostišče v Šempetru. Sprejema so se udeležili povabljeni duhovniki iz sedmih župnij žalske dekanije.
V nagovoru je župan Lojze Posedel med drugim povedal, da je bilo preteklo leto kljub težkemu stanju v gospodarstvu uspešno in naporno, in
se zahvalil duhovnikom za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom, in za njihov prispevek pri duhovni oskrbi vernikov. Govoril je tudi o načrtih za letošnje leto, pri tem je izpostavil gradnjo čistilne naprave v Kasazah, ki bo končana v prvem četrtletju.
Šempetrski župnik Mirko Škoflek se je v imenu dekana žalske dekanije Jožeta Kova-čeca županu zahvalil za sprejem in poudaril, da se dobri odnosi občinskih in političnih struktur do duhovnikov kažejo na številnih področjih in na različne načine. Takšnega sodelovanja si želijo tudi v tem letu. Ob koncu zahvalnega govora je vsem zaželel zdravja in delovnih uspehov.	T. T. in L. K.
Z gopodarstveniki, novinarji in duhovniki
Z gopodarstveniki ob koncu preteklega leta
Župan Občine Žalec Lojze Posedel je skupaj s sodelavci v prednovoletnem času in v začetku novega leta pripravil vrsto tradiconalnih sprejemov, s katerimi je simbolno sklenil leto in skupaj z gosti nazdravil novemu letu in izzivom, ki jih čakajo. Tako se je srečal s predstavniki gospodarstva, z novinarji in z duhovniki.
Skupaj z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec, Klubom menedžerjev in strokov-
njakov Golding klub Žalec in Razvojno agencijo Savinja Žalec so zadnji ponedeljek preteklega leta na tradicionalni novoletni sprejem povabili predstavnike gospodarstva v občini oz. več kot svojih tisoč članov oziroma podjetnikov iz žalske občine. Srečanje so pripravili v prostorih novega muzeja hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu.
V programu sta nastopila akademski glasbenik - violinist in citrar Peter Napret
ter njegova nekdanja učenka Janja Brleč, danes študentka citer na visoki šoli za glasbo v Miinchu, ki je že dvakrat zmagala na svetovnih citrar-skih tekmovanjih. Zbrane je nagovoril župan Lojze Posedel in poudaril, da je sprejem gospodarstvenikov zanj ena izmed zelo odgovornih nalog, saj prav ti dajejo energijo občini, ustvarjajo novo vrednost in delovna mesta, nato pa dejal: »Posledice svetovne gospodarske krize so močno udarile vse nas, posebej pa se pozna na majhni ekonomiji, kot je slovenska. Kot je dejal predsednik vlade Borut Pahor, krize sicer v tem letu nismo premagali, pa tudi kriza ni nas, čeprav so posledice zelo hude. Tudi leto 2010 bo v tem pogledu težavno in zahtevno, prepričan pa sem, da imate vsi ocenjeno, kaj je bilo do zdaj dobro narejeno, kaj slabo, kaj prepozno in kaj je treba še storiti.« Ponovno je opozoril, da občina kot lokalna skupnost nima vpliva na gospodarstvo, da se zavedajo dolgotrajnosti raznih postopkov pri izdaji dovoljenj, a se trudijo, da bi po svojih najboljših močeh delovali na področjih, kjer so pristojni, to je predvsem pri
premagovanju stisk občanov, ki so iz dneva v dan večje, in pri varovanju okolja. V ta okvir spadata nedvomno tudi gradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave, kar je plod sodelovanja vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Projekta sta vredna okrog 20 milijonov evrov, večji del sredstev pa je evropskih. Po uradnem delu so si podjetniki in drugi gostje ogledali film Letni časi hmelja, nato pa se zadržali ob neformalnem pogovoru.
Srečanje z novinarji, ki poročanjo o Občini Žalec v svojih medijih, je župan s svojimi sodelavci iz občinske
Na srečanju z novinarji
Srečanje z duhovniki
VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča starše otrok, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2010/2011 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče. '
Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni v letu 2804.
Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER bodo vpisovale otroke v 1. razred februarja 2010 dopoldan.
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bo vpisovala otroke v 1. razred februarja popoldan.
Informacije o vpisu lahko dobite na matični osnovni šoli, ki pokriva šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče.
PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE
(tel. 03/713 21 58, svetovalna delavka Breda Rovan)
1. matična šola Griže
2. Podružnična osnovna šola Liboje
Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170 a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160 a in hišne številke 169)
Brnica (razen hišnih številk 1,1 a, 1 b, 2,
3, 4, 5)
Kasaze (razen hišnih številk 1,1 a, 2,4, 5,
5 a, 6, 6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9,10,11,12,12 a, 13,14, 66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68, 68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71, 71 a, 72, 72 a, 72 b,73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 88 a, 89, 93, 93 a)
Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170 a)
Zabukovica (od hišne številke 138 do 160 a in hišne številke 169)
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE
(tel. 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc)
1. matična šola Petrovče
2. Podružnična osnovna šola Trje
Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke 1,1 a, 1 b, 2, 3, 4, 5)
Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1, 1 a, 2, 4, 5, 5 a, 6, 6 a, 7, 8, 8 a, 8 b, 8 c, 9, 10, 11, 12, 12 a, 13, 14, 66, 66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67, 68, 68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71,71 a, 72,72 a, 72 b,73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 88 a, 89, 93, 93 a)
Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje
Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno
OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER
(tel. 03/703 20 61, svetovalna delavka Urška Poljanšek)
1. matična šola Šempeter
Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje
I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC
(tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar)
1. matična šola Žalec	Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje
2. Podružnična osnovna šola Gotovlje	Gotovlje
3. Podružnična osnovna šola Ponikva	Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan Občine Žalec 21.12. 2009 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
i.
V	ureditveno območje so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 196/2, 196/3, 196/4-del, 196/6,196/7,196/8,196/9,196/10,196/11,197,198,200/1,200/2,202/10-del, 202/8, 204/2-del, 204/3-del, 204/4,204/5,123/1 -del, 123/2-del, *35/2,1008/3,1008/4 in 1010/1-del, vse k. o. Liboje.
II.
V	ureditveno območje so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 196/2, 196/3, 196/4-del, 196/6,196/7,196/8,196/9,196/10,196/11,197, 198,200/1,200/2,202/10-del, 202/8, 204/2-del, 204/3-del, 204/4,204/5,123/1 -del, 123/2-del, *35/2,1008/3,1008/4 in 1010/1-del, vse k. o. Liboje.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Liboje. Javna razgrnitev bo trajala od 1.2.2010 do 3. 3. 2010. V času javne razgrnitve bo dne 10. 2. 2010 ob 16.00 izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec.
IV.
V	času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Liboje.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Liboje ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-05-0005/2004-2/3 Žalec, 21. 12.2009
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 95/05, 23/06) je župan občine Žalec, dne 22.01.2010 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
i.
Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) poslovne cone Arnovski gozd II, ki ga je pod št. projekta 64-2009 izdelal URBANISTI d.o.o, Aškerčeva ulica 14, iz Celja.
II.
V	ureditveno območje so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 1965/4,1965/7,1971/2, 1971/3, 2001/1, 2001/6, 2001/7, 2001/8, 297/3, 297/4, 297/5, 297/6, 302/1, 302/4, 302/3, 303/1, 303/3, 303/4, 303/5, 304, 305, 306, 323/1, 323/3, 323/4, 323/5,323/6, 324, 325, 326, 328, 329,330,335/2, 339, 340, 345/1,345/2,346, 348,349/1, 349/2,350/1,350/2,351,352, 353, 354/1, 354/2, 354/3, 355/1, 355/2, 356/1, 356/2, 357, 359, 360/1, 360/2, 361, 362, 363, 365/1, 365/2, 366/1, 366/2, 367/1, 368/1, 368/2, 368/3, 369/1, 369/2, 373/1, 373/2, 373/3, in naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Levec: 1455/102, 1455/103, 1455/104, 1455/105, 1455/106, 1455/107, 1455/108, 1455/109, 1455/110, 1455/111, 1455/112, 1466/1, 1466/2, 1466/3,1506/4,1506/6,1506/7,1506/8,1528,1965/6 vse k.o. Žalec.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih MS Žalec. Javna razgrnitev bo trajala od 15.02.2010 do 16.03.2010. V času javne razgrnitve bo dne 3.03.2010 ob 16.00 uri izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec.
IV.
V	času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na MS ŽALEC.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in MS Žalec ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-05-0001/2009 Žalec, 22.01.2010
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Letos 30 neprofitnih stanovanj
Prihodki 25,6 mio, odhodki dva več
Takojšnja pomoč najpomembnejša
Župan Občine Žalec izroča ključe trisobnega stanovanja v Prešernovi 3 v Žalcu družini Šalamun
Lani so v Občini Žalec prosilcem dodelili 27 povsem prenovljenih neprofitnih stanovanj, okoli 30 jih načrtujejo tudi letos.
Prve ključe je letos prosilcem za neprofitna stanovanja v Občini Žalec sredi januarja izročil župan Občine Žalec Lojze Posedel. Novim najemnikom je čestital in jim zaželel, da bi v teh novih, obnovljenih stanovanjih našli varen in topel dom. Stanovanjski sklad Občine Žalec razpolaga kar s 580 neprofitnimi in službenimi stanovanji.	T. T.
Občina Žalec je decembra 2009 opremila občinsko stavbo z defibrilatorjem. To je aparatura, ki vzpostavi normalni srčni ritem pri ljudeh z nenadnim srčnim zastojem. S postopki oživljanja in uporabo aparature so se sredi januarja seznanili delavci, zaposleni v občinski upravi. Napravo sta predstavila predstavnika podjetja Schiller - podružnice v Sloveniji, Dejan Pivec in Davorin Vošinek.
Uporaba aparature je preprosta, saj naprava sama v slovenskem jeziku posreduje navodila za varno in pravilo uporabo. Uporabnik mora poznati temeljne postopke oži-
vljanja, in sicer masažo srca in dajanje umetnega dihanja. Pravilno mora prilepiti elektrode, vklopiti aparaturo in
slediti navodilom ter poklicati nujno medicinsko pomoč 112. Ostale postopke oživljanja opravi aparatura sama. T. T.
Nadzorni odbor odstopil
Med predstavitvijo defibrilatorja zaposlenim na žalski občinski upravi
Člani Nadzornega odbora Občine Žalec Urša Recko, Jelka Srebre, Dejan Turk, Rok Žagar in predsednik Gvido Hribar so prejšnjo sredo nepreklicno odstopili. Njihovo odstopno izjavo je Gvido Hribar predal v vložišču občine, pred tem pa razloge predstavil na tiskovni konferenci.
Gvido Hribarje na kratko orisal težave, s katerimi se je pri svojem delovanju srečeval nadzorni odbor. Med drugim župan Lojze Posedel na seje občinskega sveta ni uvrščal končnih poročil nadzornega odbora, če pa je bilo poročilo na dnevnem redu, ni bila omogočena razprava o ugotovitvah, priporočilih in mnenjih, zapisanih v končnih poročilih nadzornega odbora. Nadzorni odbor tudi ni dobil dovoljenja za izvedbo nekaterih nadzorov, med drugim kljub dvakratnemu pozivu nadzora zaključnega računa proračuna občine za leto 2008, prav tako ne v Žalskih lekarnah in Javnem komunalnem podjetju Žalec. Po mnenju Gvida Hribarja je bila grob poseg v avtonomijo nadzornega odbora anketa podžupanje in podžupana med vsemi občinskimi svetniki, ali še zaupajo nadzornemu odboru, potem ko je bilo osem kazenskih ovadb dveh članov nadzornega odbora zoper župana ovrženih. Kaplja čez rob pa je
bilo dejstvo, da župan na dnevni red decembrske seje občinskega sveta ni uvrstil programa dela nadzornega odbora za leto 2010. Po statutu mora biti namreč občinski svet seznanjen s programom dela nadzornega odbora.
»V nadzornem odboru ne želimo zvztrajanjem na teh pozicijah, če ne moremo izvajati z zakonom nam naloženih nalog, županu Posedelu zagotavljati legitimnosti za njegova nelegalna ravnanja,« je povzel Gvido Hribar in dodal, da je nadzorni odbor o ugotovitvah nadzorov in težavah pri izvajanju svojih nalog obveščal tudi pristojne službe, med njimi računsko sodišče in službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Vendar pa po njegovem mnenju država igra dvojno vlogo in se ne želi vmešavati v lokalno samoupravo.
V odzivu na odstop nadzornega odbora je župan Lojze Posedel povedal, da je vesel odločitve o odstopu in da so se takoj pričeli postopki za imenovanje novega nadzornega odbora, kar pomeni najprej poziv vsem političnim strankam, da predlagajo kandidate za nadzorni odbor. O neuvrščanju poročil nadzornega odbora na seje občinskega sveta oziroma onemogočanju razprave je povedal, da bi bil čas za razpravo na sejah občinskega sveta med osnutkom in končnim poročilom nadzornega odbora in da z decembrske seje ni namenoma izpadel program dela nadzornega odbora. Ponovil je svoje prepričanje, da je bilo delo nadzornega odbora in zlasti njegovega predsednika tudi politično motivirano. K. R.
Seja zaprta za javnost
V ponedeljek so se svetniki Občinskega sveta Občine Žalec zbrali na izredni seji, na kateri so obravnavali le eno točko dnevnega reda, predlog javnega razpisa za podelitev koncesije gradenj za izvedbo projekta Osnovna šola Griže s telovadnico in vrtcem.
Seja je bila za javnost zaprta,
zato bomo kaj več o tej temi poročali v kateri od naslednjih številk našega časopisa. Za zdaj le še to, tajnost je pomenila tudi, da gradiva občinski svetniki niso kot ponavadi prejeli z vabilom na sejo, pač pa so si ga lahko ogledali v času uradnih ur občinske uprave.	L. K.
Žalski občinski svetniki so na svoji zadnji seji v lanskem letu,
24.	redni po vrsti, 21. decembra sprejeli vse predlagane sklepe, med drugimi so v drugi obravnavi potrdili proračun za leto 2010. Prihodki za leto 2010 potrjenega proračuna bodo tako znašali dobrih 25,6 milijona evrov, odhodki pa dobrih 27, 5 milijona evrov. Razliko dveh milijonov evrov bodo pokrili z zadolževanjem.
Načrtovani prihodki so za šest odstotkov višji od ocenjenih končnih prihodkov lani, odhodki pa za 3,3 odstotka višji od ocenjenih končnih odhodkov v lanskem letu.
Več kot polovica proračuna, slabih 14,5 milijona evrov, je namenjena področju varstva okolja in urejanju prostora. Gre za kar 9,4-odstotno v primerjavi z lani. Med največjimi postavkami, gre za dobrih 2,2 milijona evrov, so sredstva za upravljanje in tekoče vzdrževanje lokalnih cest in cestne nfrastrukture. Približno 1,1 milijona evrov bodo namenili 2. fazi mreže lokalnih cest in za investicije v druge lokalne ceste in cestno infrastrukturo, za pripravo študije izvedljivosti, načrtov in projektne dokumentacije za ureditev starega mestnega jedra v Žalcu in drugo. Področju varovanja okolja in naravne dediščine je v letošnjem proračunu namenjenih kar za dobrih 20 odstotkov ali za dobrih 1,6 milijona evrov več denarja kot lani. To pomeni skupaj dobrih 9,8 milijona evrov. Največ od tega, dobrih 5,1 milijona evrov, je namenjenih za čistilno napravo (Povodnje Savinje), za katero je bilo že v lanskem proračunu namenjenih skoraj
2,3	milijona evrov. Dobršen del sredstev je namenjen tudi izgradnji kanalizacije in sekundarne kanalizacije, med njimi največ za kanalizacijo in sekundarno kanalizacijo v Šempetru (dobrih 350 tisoč), za fekalno in meteorno kanalizacijo OŠ Griže (246 tisoč), za kanalizacijo v Žalcu (dobrih 93 tisoč) itn. Za 45 odstotkov so tudi višja sredstva za področje oskrbe z vodo, ki znašajo kar dobrih 880 tisoč evrov (največ, 144 tisoč evrov, za sekundarni vodovod v Šempetru). Kar za dobre tri četrtine so se zmanjšala sredstva, namenjena za programe pomoči v primeru nesreč (z dobrih 738 tisoč na 176 tisoč).
Področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti je letos namenjenih za 10 odstotkov manj sredstev kot lani ali dobrih
8,7	milijona evrov. Med največje zmanjšanje sodijo sredstva za ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva, ki so zaradi lanske investicije znašala dobrih 1,6 milijona evrov, letos pa le dobrih 235 tisoč erov. Zanimivo je, da od tega ni predvidenih nobenih sredstev za promocijo novega ekomuzeja in kar 182 tisoč evrov že za preureditev in obnovo.
Za približno 100 tisoč evrov so sicer nižja sredstva tudi za kulturo, šport in nevladne organizacije (med drugimi skoraj 50 tisoč sredstev manj za šport, športna
društva in prostočasne aktivnosti, dobrih 30 tisoč manj za programe za mladino in dobrih 21 tisoč manj za ljubiteljsko kulturo, za časopis Utrip in za druge programe v kulturi), celoten znesek pa je težak nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Med večjimi odhodki v tem delu so investicija v izgradnjo OŠ Griže, za katero je vproračunu 2010 predvidenih dobrih 822 tisoč evrov (od 6,2 milijona, kolikor je po projektih ocenjena vrednost projekta; dobrih 221 tisoč evrov je bilo porabljenih že v lani). Dobrih 240.000 evrov je predvidenih za pripravo načrtov in dokumentacije za izgradnjo doma za starejše občane.
Tudi področju premoženja in splošnih zadev bo letos namenjenih za nekaj manj kot 500 tisoč več sredstev, skupaj pa dobrih
2,4	milijona evrov. Skoraj za 150 tisoč več sredstev je namenjenih administraciji občinske uprave (skupaj skoraj 1,3 milijona evrov), za nakup opreme za delovanje občinske uprave in investicijsko vzdrževanje pa še 90 tisoč več ali dobrih 324 tisoč evrov. Dobrih 545 tisoč evrov ali trikrat več kot lani je v proračunu namenjenih za prostorsko načrtovanje in stanovanjsko komunalno dejavnost. Povečanje gre na račun povečanih sredstev za nakup kmetijskih in stavbnih zemljišč, ki zajema večino tega zneska (skoraj 500 tisoč evrov).
Letos se bodo kar za 80 odstotkov povečale obveznosti iz naslova zadolževanja, ki bodo tako
znašale dobrih 512 tisoč evrov. Kot zanimivost še povejmo, da je za letošnje lokalne volitve v proračunu Občine Žalec namenjenih dobrih 64 tisoč evrov.
Žalski svetniki so na zadnji lanski seji potrdili tudi predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjske soseske Žalec zahod v prvi in drugi obravnavi, predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za isto območje ter predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu naselja Do-brtešnica Šempeter. Prav tako so potrdili predlog Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta OŠ Griže s telovadnico in vrtcem, ki je, kot so pojasnili predlagatelji, župan in občinska uprava, potreben zaradi precej velikega finančnega zalogaja, ki ga občina sama ne bi zmogla oz. bi zaradi njega obtičalo nekaj ravno tako pomembnih investicij. Hkrati pa takšno prakso predvideva tudi Zakon o javno-zaseb-nem partnerstvu.
Svetniki so potrdili tudi predlog, da se za predstavnico ustanovitelja v svetu zavoda UPI-Ljudska univerza Žalec imenuje Ivico Čretnik, dali soglasje k imenovanju Marjana Goloba za direktorja Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec ter potrdili predlog odpisov terjatev najemnikom stanovanj in neplačanih obratovalnih stroškov najemnikom občinskih stanovanj. L. K.
Na zahodu nova soseska
V	skladu z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjske soseske Žalec zahod, ki so ga žalski svetniki potrdili na zadnji lanski redni seji, bodo na skrajnem zahodnem delu Žalca, ki je na severu in zahodu omejen z regionalno cesto Žalec-Šempeter, na jugu z železniško progo Celje-Velenje ter na vzhodu z Gotovelj-sko cesto in cesto v Vrbje, na skoraj 100 tisoč kvadratnih metrih v naslednjih letih uredili ta del Žalca, ki bo precej spremenil podobo mesta.
V	tem delu Žalca gre večinoma za nepozidana področja, na katerih je predvidena gradnja novega cestnega omrežja, ki bo območje delilo na dvanajst funkcionalnih enot. Na njih je predvidena gradnja doma upokojencev, vrtca, 2 trgovskih oz. poslovno-trgovskih objektov, 11 stanovanjsko-po-slovnih objektov, 14 večstanovanjskih objektov, 11 prosto-stoječih stanovanjskih hiš, 51 vrstnih hiš, 4 večstanovanjskih objektov tipa »grozd«, objekta varovanih stanovanja in parkovnih površin. Po občinskem podrobnem načrtu naj bi bilo na tem področju na koncu 300 stanovanjskih enot s skupaj 750 prebivalci. Dom za starejše občane naj bi sprejel 134
stanovalcev, v 24 oskrbovanih stanovanjih pa naj bi živelo še 36 stanovalcev. Seveda gre za okvirne podatke, ki so nastali na podlagi ocen in strokovnih izhodišč.
Skupni stroški celotne komunalne ureditve območja so ocenjeni na pet milijonov evrov, od tega je največ, dobrih
2,2	milijona evrov, za gradnjo cestnega omrežja, približno
1,8	milijona evrov pa za fekalno in meteorno kanalizacijo, vodovodno omrežje, javno razsvetljavo, ravnanje z odpadki in javne površine. Skoraj 652 tisoč erov bodo znašali odkupi zemljišč, dobrih 283 tisoč pa stroški ureditve zemljišč. Predvideni stroški komunalne ureditve na neto kvadratni meter tlorisne površine objektov je 82,83 evrov, faktor obračunavanja pa je različen glede na vrsto objektov (za enostanovanjske objekte je 1, torej je enak zgornji ceni, najmanjši (0,8) pa je denimo za oskrbovana stanovanja, največji (1,3) pa za gostinske in večstanovanjske stavbe.
V prvi fazi naj bi občina investirala v gradnjo novega doma upokojencev, ki bo deloval kot dislocirana enota pol-zelskega doma upokojencev, kasneje pa bo zgradila tudi vrtec.	L. K.
Za nakup graščine ni zanimanja Izgradnja kanalizacije zamuja
Graščina Novi Klošter v Založah pri Polzeli
Občina Polzela je s prodajo graščine Novi Klošter začela že lani in nadaljuje tudi letos. Obstoječa grajska stavba obsega 2.200 kvadratnih metrov površine z dodatnimi 14 tisoč kvadratnimi metri zemljišča.
Po obstoječih prostorskih aktih in mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine je mogoče v prostorih graščine urediti butični hotel s približno sto sobami, poslov-
no-reprezentančni objekt, izobraževalno institucijo ali kulturni center.
Graščina Novi Klošter se nahaja ob vznožju slikovitih zaloških gričev v Občini Polzela, obdana je s travniki in gozdovi, pozidati pa jo je dal celjski grof Friderik II. in jo leta 1453 podaril menihom dominikanskega reda. Kar dvakrat so jo opustošili Turki, pozneje je bila prezidana, okolico pa so preuredili
v park, kjer so posadili drevesa. Kasnejši lastniki so jo večkrat prezidali in precej spremenili prvotno podobo. Danes je najbolj ohranjen zahodni trakt, ki ima v pritličju na dvoriščni strani arkade. Tu in tam so še vidni ostanki baročne arhitekturne poslikave. O starodavni preteklosti stavbe še priča okrogel obrambni stol, na nekdanji park pa spominjajo ribniki, vrtnarija in nekaj zaščitenih dreves. T. T.
Podjetniki in kmetje na srečanju
Zupan Vilko Jazbinšek med svojim nagovorom
Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek pripravi vsako leto srečanje s podjetniki in kmeti oziroma z nosilci zasebnih in javnih gospodarskih in negospodarskih ter kmetijskih dejavnosti, kot so to srečanje poimenovali v občini. Tudi tokrat so se zbrali v sejni sobi Občine Tabor.
Že tradicionalno so se srečanja udeležili tudi načelnik Upravne entote Žalec Marjan Žohar, sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle, direktorica UPI-Ljudske univerze Žalec Tanja Centrih, direktor Razvojne agencije Celje Janez Jazbec in direktorica KZ Savinjska dolina Darinka Piki, ki ima sedež v Preboldu, poslovno enoto pa tudi v Taboru. Vsi so izrazili pohvalo županu in razvoju te najmanjše občine v Spodnji Savinjski dolini, ki ima zaradi bližine avtoceste pomemben in zanimiv strateški položaj in velike možnosti za nadaljnji razvoj.
O tem je v svojem nagovoru govoril tudi župan Vilko Jazbinšek, ki pa je poskušal
na udeležence vplivati zelo optimistično in recesijo predstaviti tudi kot nekaj dobrega, pozitivnega, saj se bo z njo ustavilo obdobje divjega kapitalizma, ki je zašlo že v nerazumne višave. Z njo so se cene marsikje umirile, apetiti po velikih in tudi nelegalnih zaslužkih pa zmanjšali. Recesija dela čistko, hkrati pa daje nove priložnosti, možnosti in izzive zasebnemu gospodarstvu in tudi kmetom. Zaseb-ništvo se je v preteklih letih v Občini Tabor povečalo kar za petsto odstotkov.
To je poudaril tudi Danilo Basle, ki je povedal, da je danes v Občini Tabor 103 podjetij, od tega 25 družb z omejeno odgovornostjo, ostalo pa so samostojni podjetniki. S tem dosegajo povprečje v Sloveniji, saj se 20 odstotkov aktivnega prebivalstva ukvarja in živi od malega gospodarstva. V tej občini živi tudi veliko kmetov, ki delno ali povsem živijo od kmetijske dejavnosti.
Tudi na tokratnem srečanju ni manjkalo besed z lepimi željami, stiskov rok ter zdra-
Iz matične knjige polzelske župnije
V polzelsld župniji so v Oznanilih, župnijskih tedenskih obvestilih, objavili nekaj statističnih podatkov, iz katerih je razvidno, da je bilo število pogrebov in krstov skoraj izenačeno.
Krstili so 38 otrok, od tega 24 dečkov in 14 deklic, 16 otrok je bilo zakonskih, 13 izvenza-konskih, 7 nezakonskih, 2 pa iz civilnozakonske skupnosti. Najmlajša mamica je bila stara
23, najmlajši oče pa 24 let, najstarejša mamica je imela 40 let, najstarejši oče pa 48 let. Opravili so 37 pogrebov, umrlo je 18 moških in 19 žensk. Povprečna starost pri moških je bila 65 let, pri ženskah pa kar 81. Najstarejši moški je imel 85 let, najstarejša ženska pa 90. Povsem v neskladju s krsti je število porok. Zakonsko zvezo je na Polzeli sklenilo enajst parov, od tega samo šest iz te župnije.	T. T.
ODPRTO
PONEDELJEK OD	8.00	DO 17.00
TOREK	OD	8.00	DO 19.00
SREDA	OD	8.00	DO 19.00
ČETRTEK	OD	8.00	DO 19.00
PETEK	OD	8.00	DO 17.00
SOBOTA	OD	9.00	DO 12.00
NEDELJA ZAPRTO
Obnovljena, odprta tudi ob sobotah
Lekarno na Polzeli so lani prenovili. Cilj prenovitve je bil predvsem izboljšati funkcionalnost prostorov in posodobitev videza lekarne.
Razširili so prostor, namenjen pacientom, odprli so tretje izdajno mesto in na novo uredili prostor za svetovanje. Nova izdajna mesta, in tudi prostor za svetovanje, pa omogočajo več zasebnosti pri pogovoru farmacevta s pacientom. Letos so podaljšali tudi odpiralni čas; lekarna je
zdaj odprta tudi ob sobotah pot, zato bodo tudi to spre-od 9. do 12. ure. S tem bodo membo sprejeli z zadovolj-krajanom prihranili kakšno stvom.	T. T.
vice s penino, s katero so nazdravili novemu letu in novim izzivom. Za taborsko lokalno skupnost je zagotovo največji izziv dograditev osnovne šole in uvedba popolne devetletke, ki naj bi zaživela v letošnji jeseni.
Za veselo razpoloženje je poskrbel Nejc Zupan s harmoniko, kasneje pa sta se mu pridružila njegov oče Robi Zupan in Blaž Jazbinšek.	D. N.
Na območju Občine Braslovče gradijo skoraj 10 km primarne kanalizacije. Z deli počasi zaključujejo tudi na račun lepega jesenskega in zimskega vremena, končali pa bodo spomladi. Najprej bodo z deli končali v Parižljah, kjer še vedno ni končne asfaltne prevleke, ter na odcepu Parižlje-Bra-slovče.
V naselju Parižlje bodo obstoječo cesto razširili na pet metrov širine voznega pasu in uredili odvod meteornih vod. Uredili bodo tudi napeljavo javne razsvetljave v delu naselja ob cesti, kjer je še ni. Za vsa dodatna dela je morala občina zagotoviti sredstva iz proračuna.
Podobno so storili v naseljih Šentrupert, Trnava in Zakl, kjer je bilo potrebno dodatno obnoviti posamezne odseke vodovoda in asfaltirati dele cest. T. Tavčar
Gradnja kanalizacije v Parižljah
Pogled na notranjost prenovljene lekarne
LEKARNA
POLZELA
Koncert
V župnijski cerkvi v Braslovčah bo v soboto, 30 januarja, ob 19. uri koncert cerkvenega pevskega zbora Marije Vnebovzete. Kot gostje bodo nastopili violinista Marko in Katarina Zupan in na trobenti Tomaž Podlesnik, program pa bo povezovala Maja Šu-mej.	T. T.
Proračun sprejet brez pripomb	Prenova vrtca prednostna naloga
Prejšnji četrtek so se na 20. redni seji sestali svetniki Občine Polzela. Naprej so obravnavali predlog proračuna občine za letošnje leto, ki je bil pred tem v dvajsetdnevni javni obravnavi.
Kot je povedal župan Ljubo Žnidar, v tem roku ni bilo nobenih pripomb, kar kaže, da je bil predlog proračuna dobro pripravljen. Proračun ima skupaj 4,908 milijona evrov prihodkov in 510.710 evrov odhodkov več, zato se bo morala občina v prihodnjem letu zadolžiti za 615.710 evrov, saj bo morala v prihodnjem letu poleg razlike med prihodki in odhodki odplačati tudi dolgoročni kredit v višini 105 tisoč evrov. Proračun je investicijsko naravnan, saj gre za te namene kar 51 odstotkov proračunskih
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Polzela in drugi gostje so se tretjo januarsko soboto sestali na rednem letnem občnem zboru. Poročila o delu v preteklem obdobju so podali predsednik Ivan Kotnik, poveljnik Aleksander Koler in drugi. Polzelski gasilci so lani uspešno posredovali sedemnajstkrat, ob tem pa nikjer ni nastala večja materialna škoda.
Veliko pozornosti so namenili strokovnemu usposabljanju in preventivni dejavnosti. Usposabljali so se na tečajih za gasilce, vodje ekip, za tehnično reševanje, bolničarje in na dveh delavnicah za informatiko in za povelj-
Občinski svet Občine Braslovče je v soglasju s Športno zveze Braslovče na zadnji seji občinskega sveta sprejel letni program športa za letošnje leto. Sestavni del programa so tudi merila za sofinanciranje njegovega izvajanja.
Iz proračuna Občine Braslovče za letošnje leto zagotavljajo za športne programe 86.917 evrov, od tega 2.000 tisoč za tekoče vzdrževanje športnih objektov, 50.517 za gradnjo športnih objektov (izgradnjo športnega igrišča na Gomilskem) in
sredstev. Od tega največ za izgradnjo kanalizacije, čistilne naprave v Kasazah, obnovo Gradu Komenda in cest. Na predlog proračuna ni bilo pripomb, zato je od 16 svetnikov, vseh 14 prisotnih na seji glasovalo zanj. Za izobraževanje bodo letos namenili 1.121.840 evrov, od tega za varstvo in vzgojo predšolskih otrok
759.000	evrov, za prostorsko načrtovanje in stanovanjsko komunalno dejavnost 530.960 evrov, za kulturo, šport in nevladne organizacije 933.260 evrov, od tega kar 749.550 evrov za Grad Komenda, za socialno varstvo 76.570 evrov, za zdravstveno varstvo 103.550 evrov...
V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog sprememb in dopolnitev pravilni-
nike. Opravili so preglede in servis ročnih gasilskih aparatov v lasti krajanov, kontrolo pritiska hidrantnega omrežja in poskrbeli za požarno stražo na raznih prireditvah. Lani so na tekmovanjih Gasilske zveze Žalec tekmovali kar z osmimi ekipami in zasedli dobra mesta. Mladinke in mladinci so nastopili na gasilskem kvizu in na tekmovanju v orientaciji, odpravili pa so se tudi na letovanje v Bohinj. Zgledno je bilo tudi sodelovanje z drugimi društvi in krajani, 15 njihovih članov pa se je udeležilo tudi spomladanske čistilne akcije. Kupili so 14 delovnih oblek in posodobili sejno sobo. V razpravi sta delo polzelskih
34.400 evrov za dejavnosti izvajalcev letnega programa športa.
Sredstva bodo posameznim izvajalcem letnega programa športa razdelili preko javnega razpisa. Če za določen program znotraj posamezne vsebine letnega programa ne bo dovolj prijavljenih predlogov, bodo sredstva prerazporedili in sorazmerno namenili tistim programom, za katere bo pripravljenih več predlogov in bi zaradi prenizkih sredstev lahko ostali nezadostno sofinancirani.	T. T.
ka o sprejemu otrok v vrtec. S spremembami in dopolnitvami kriterijev naj bi zagotovili vzgojo in varstvo za otroke s stalnim prebivališčem na območju polzelske občine ter v okviru razpoložljivih kapacitet omogočili vključevanje otrok v vrtec vse leto. Zagotavljali naj bi vključevanje otrok zaposlenih staršev iz Občine Polzela, kar je tudi cilj in dolžnost ustanoviteljice. Svetniki so obravnavali in potrdili tudi predlog splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina. Pri tem je novost, da ni več potrebno plačati prispevka za priključek. Ob koncu so svetniki potrdili tudi sklep o odprodaji treh manjših parcel in odkupu za znesek, ki je bil določen z razlastitvenim postopkom.	T. Tavčar
gasilcev med drugimi pohvalila župan Ljubo Žnidar in delegatka GZ Žalec Savina Naraks. Po sprejetju programa dela in finančnega plana za letos so najzaslužnejšim članom podelili priznanja in v svoje vrste sprejeli dvanajst novih članov. Značke za dolgoletno članstvo v gasilski oprganizaciji so prejeli: za 10 let Urban Kotnik in Tadej Strožar; za 20 let Martin Korez, Aleš Lanišnik, Boštjan Novak, Emil Pocajt in Janez Žalnik; za 30 let Ivan Kotnik, Aleksander Koler, Dragica Skornšek in Matija Turnšek; za 50 let pa so priznanje podelili Alojzu Rojšku. Društveno priznanje sta prejeli veteranska in pionirska desetina.	T. Tavčar
Zimska
služba
V Občini Braslovče zimsko službo na kategoriziranih lokalnih cestah na območju občine izvaja VOC Latkova vas in dvanajst posameznikov, ki so bili za izvajanje zimske službe izbrani na osnovi javnega razpisa. Izvajalci so zavezani s pluženjem začeti takoj, ko zapade 15 cm snega, oziroma na poziv pooblaščenega uslužbenca občinske uprave.
Prednost pri pluženju in posipanju imajo ceste oziroma javne poti, ki so šolske poti, nato lokalne ceste znotraj naselij in ceste, ki vodijo do javnih ustanov, šele nato ceste zunaj naselij. Vsa dela so s pogodbo časovno in dolžinsko normirana, izvajalci pa jih opravljajo pod materialno odgovornostjo. Strošek zimske službe je decembra znašal nekaj več kot 25 tisoč evrov.	T. T.
Že nekaj časa je v programu razvoja Občine Prebold tudi izgradnja novega vrtca, ki postaja pretesen, predvsem pa ni energetsko varčen. Najprej bi se naj odločili za novogradnjo na isti lokaciji. Po lanskoletnih ugotovitvah strokovnjakov, ki so preučili materiale, s katerimi je bil vrtec grajen pred 30 leti, pa so se na občini odločili za prenovo in dograditev obstoječe zgradbe, kar naj bi zmanjšalo investicijo za 60 odstotkov.
Dosedanji objekt je bil zgrajen leta 1979 v velikosti 1000 m2 bruto površine. Ima osem igralnic, velikosti 31 kvadratnih metrov, večnamenski prostor (80 m2) dva
Turistično društvo in Zveza športnih društev Polzela sta v nedeljo popoldne v Ovčji jami pri graščini Šenek po štirih zelenih zimah ponovno pripravila igre brez meja na snegu. Njihov namen je gibanje in druženje družin, saj so bile igre namenjene vsem starostnim skupinam.
Pripravili so slalom s sankami v štirih starostnih skupinah, dvočlanski ekipni spust z zračnicami v treh kategorijah in družinsko tekmovanje v izdelavi sneženih skulptur. Iger se je udeležilo veliko tekmovalcev, privabile pa so tudi veliko radovednežev.
V spustu z zračnicami sta v skupini do 10 let zmagala Kristjan Posedel in Miha Klan, do 15 let Tirno Satler in Ur-
bivalna in negovalna prostora za dojenčke (vsak po 70 m2), prostore za zaposlene in vodstvo vrtca (72 m2) ter kuhinjo (72 m2) in servisne prostore. Objekt je brez potrebne toplotne izolacije celotnega oboda, z lesenim stavbnim pohištvom, ki ne tesni, in ima za sedanje potrebe vrtca neustrezno električno in strojno napeljavo.
S prenovo in dograditvijo naj bi pridobili dva bivalna in negovalna prostora za dojenčke in najmlajše, tako da bi bilo v vrtcu dvanajst igralnic. Sicer pa naj bi ob prenovi popolnoma zamenjali električno in strojno napeljavo, izolirali bodo zunanje in notranje obloge, uredili
ban Camlek in do 36 let Aleš Posedel in Peter Steblovnik. V slalomu s sankami so se zmage veselili v skupin do 10 let Mitja Koren, do 15 let Urban Camlek, do 35 let Peter Ste-
kotlovnico na zemeljski plin z možnostjo uporabe drugih alternativnih virov ogrevanja in priprave sanitarne vode. Dozidali bodo prostore za zbornico in večnamenski prostor.
Investicijska dela naj bi potekala tako, da bi bilo tudi v času gradnje zagotovljeno nemoteno delovanje in izvajanje vseh dejavnosti vrtca, kar pomeni etapno gradnjo. Svet staršev je na sestanku sprejel sklep s pozivom občini, da bi z gradnjo dveh igralnic začeli že marca letos in naj bi bili vseljivi do septembra. S tem bi se izognili težavam preseljevanja vrtčevskih otrok v šolo v prihodnjem šolskem letu. D. Naraglav
blovnik in nad 35 let Jolanda Planinc. Pri izdelavi snežnih skulptur pa je bila najizvirnejša družina Ramšak, ki je izdelala sneženega moža in piramido.	T. Tavčar
Večje materialne škode ni bilo
Poveljnik PGD Polzela Aleksander Koler med podajanjem poročila
Letni program športa
Snežene igre brez meja
Nekaj utrinkov z nedeljskega popoldneva na snegu
Za promocijo hmeljarstva
Najprizadevnejši gozdar iz Prapreč
Hmeljarska princesa Klara Cetina med podajanjem svojega poročila
V Braslovčah so se na šestem občnem zboru sestali hmeljarski starešine in princese, ki delujejo kot društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Poleg članov društva so se zbora udeležili Ciril Smerkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, predstavniki občin Spodnje Savinjske doline in drugi gostje.
O delu društva so govorili predsednik društva Milan Lesjak, hmeljarski starešina 2008/2009, Franci Gajšek in aktualna princesa Klara Cetina.
Člani društva zastopajo interese hmeljarskih starešin in vseh slovenskih hmeljarjev. Sodelovali so na številnih sejmih, na prireditvi ob dnevu hmeljarjev v Braslovčah, na hmeljarskem likofu v Radljah ob Dravi in v Petrovčah, se podali na strokovno ekskurzijo v Srbijo, sodelovali na hmeljarskem simpoziju v Portorožu in na številnih drugih promocijah ter ob odprtju Eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, na katerega so še posebej.ponosni. O poročilih ni bilo razprave, o spremembi statusa pa je bila razprava kar ži-
Brezposelnost še narašča
Na območju Urada za delo Žalec celjske območne službe zavoda za zaposlovanje je bilo konec decembra registiranih že 2.062 brezposelnih, kar je za skoraj 21 odstotkov več kot januarja lani in za 40 odstotkov več kot decembra 2008. Število brezposelnih na nivoju celotne države, ki se je še povečalo (za dobrih 23,5 %), se je konec leta že približalo številu 100 tisoč, saj je brezposelnih kar 96.672 ljudi, kar je za 22.764 brezposelnih več kot na začetku lanskega leta.
Brezposelni s področja Urada za delo Žalec, ki pokriva spodnjesavinjske občine, predstavljajo skoraj 20 odstotkov vseh brezposelnih na Celjskem. Po podatkih celjske območne službe zavoda za zaposlovanje je bilo namreč ob koncu leta na tem območju 10.518 brezposelnih, kar je za 37 odstotkov več kot ob koncu leta 2008. Če to številko primerjamo z 8.331 brezposlenimi z začetka lanskega leta, pa je povečanje ravno tako 21-odstotno, kar velja za spodnjesavinjsko ob-
močje. Število brezposelnih se je od 1.631 brezposelnih (835 žensk in 796 moških) z začetka leta 2009 do konca lanskega leta povečalo kar za 431 brezposelnih (za 181 žensk in kar 250 moških), in sicer na 2.062. Število moških brezposlenih v Spodnji Savinjski dolini je torej naraščalo hitreje in se je ob koncu leta 2009 skoraj izenačilo s številom brezposelnih žensk (1.016 žensk in 1.046 moških).
Stopnja registrirane brezposelnosti za Slovenijo, ki jo izračunava Statistični urad RS, predstavlja pa delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu, je oktobra letos znašala 10 odstotkov oz. 9,1 % za moške ter 11,1 % za ženske. Na strukturo brezposelnosti v letu 2009 je vse od začetka gospodarske krize vplivalo obsežnejše prijavljanje presežnih delavcev in stečajnikov ter tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, v jesenskih mesecih pa tudi večji priliv iskalcev prve zaposlitve. Povečali so se deleži brezposelnih moških, brezpo-
Edvard Kugler: » V društvu smo začeli intenzivno delati na področju usposabljanja članov, kajti danes je bistvenega pomena pomagati človeku v stiski. «
Na 107. občnem zboru so se sestali člani PGD Gotovlje, predstavniki sosednjih gasilskih društev in predstavniki
vahna, saj so bila mnenja deljena, po novem pa se bo društvo imenovalo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, v katerem bosta delovala tudi odbor za hmeljarstvo in komisija za priznanja.
Progam dela v tem letu bo podoben lanskemu. Na prapor društva pa naj bi v tem letu trakove pripeli še občini Tabor in Radlje ob Dravi. Zbrane sta ob koncu zbora pozdravila braslov-ški župan Marko Balant in Ciril Smerkolj, Moški pevski zbor Braslovče pa jih je presenetil z ubranim petjem. T. Tavčar
Društvo savinjskih vinogradnikov pripravlja v petek, 29. januarja, ob 18. uri v preddverju Doma II. slovenskega tabora Žalec večer s savinjskimi vini.
Po kulturnem programu bo Tadeja Vodovnik Plevnik s Kmetijskega zavoda Maribor ob prigrizku predstavila petnajst najboljših vin letnika 2009. Predsednik Društva sa-
vinjskih vinogradnikov Silvo Marič je povedal, da so se za organizacijo prireditve odločili po delovni pokušnji vin letnika 2009 v Petrovčah. Med sedemdesetimi vini je bila večina zelo dobre kakovosti, zato so se odločili, da jih ob strokovni razlagi predstavijo tudi javnosti in tako prispevajo k spoznavanju vin savinjskih vinogradnikov. T. T.
selnih, starih od 26 do 49 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev. Predvsem kot posledica večjega števila novo-prijavljenih brezposelnih oseb se skrajšuje tudi povprečni čas brezposelnosti. Ob koncu decembra 2009 je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna 1 leto, 6 mesecev in 25 dni, to je 6 mesecev manj kot ob koncu leta 2008.
Povpraševanje delodajalcev po delavcih v letu 2009 je bilo pod vplivom sezonskih dejavnikov podobno kot v prejšnjih letih, vendar na občutno nižji ravni. Leta 2009 so delodajalci v Sloveniji prijavili 161.310 prostih delovnih mest, kar je 32,9 % manj kot leta 2008. Po podatkih ZZZS se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih leta 2009 zaposlilo 111.380 oseb ali 31,5 % manj kot leta 2008. L. K.
Večer s savinjskimi vini
107. občni zbor gotoveljskih gasilcev
Zavod za gozdove Slovenije je pripravil že tradicionalno podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov v državi. Priznanje je prejelo štirinajst lastnikov gozda, ki so bili izbrani po posebnih kriterijih. Na Celjskem je priznanje za skrbno in učinkovito upravljanje svojih gozdov ter za dobro sodelovanje z javno gozdarsko službo prejel Dejan Zorko iz Prepreč pri Vranskem.
Na ta način želijo širiti dober zgled lastnikov gozdov in poudariti pomen ustreznega upravljanja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, ki poleg gospodarskega vidika vključuje tudi ekološki in socialni pomen gozdov. Drugo leto zapored so podelili tudi priznanje najuspešnejšemu gozdarju. To priznanje je na območju Celjskega prejel inženir Robert Fledl, revirni gozdar na območju Svetine, Štor in Celja.
V Sloveniji je trenutno okrog sedemdeset odstotkov skupne površine gozdov v zasebni lasti. Število lastnikov gozdov je več kot tristo tisoč, s solastniki vred pa približno petsto tisoč. Vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom predstavljajo tesna življenjska povezanost z gozdom, vsestranska skrb zanj, prizadevanje za varno delo, usposobljenost za delo v gozdu, dejavnost v družbenem okolju in prenašanje znanja ter pozitivnega odnosa do gozda na druge lastnike gozdov pa tudi na obiskovalce gozdov.
Vse te lastnosti lahko pripi-
Dejan Zorko med svojim opravilom v gozdu
šemo Dejanu Zorku iz Prapreč	1<
pri Vranskem, ki je bil za leto	b
2009 izbran kot najskrbnejši	c
lastnik gozda na Celjskem. Za-	i
četki njegovega gospodarjenja	f
z gozdom segajo v leto 1994,	\
ko je z denacionalizacijo pri-	t
dobil veliko gozdno posest, se	1
iz Ljubljane preselil na Vran-	I
sko, postal kmetovalec in se	i
začel preživljati z gozdom. Prvi	§
koraki gospodarjenja niso bili	i
posebej vzpodbudni, saj Dejan	i
kot mestni človek ni bil vajen	s
težkega in nevarnega dela v	i
gozdu - prve sečnje se je lotil kar »po domače« - s prijatelji,	s
brez ustrezne varnostne opre-	i
me in mehanizacije. Vendar	t
pa je imel za prihodnost jasne	š
cilje in dovolj volje. Z leti jo je	c
z vztrajnim delom in izobraže-	1
vanjem dopolnil z obsežnim	t
znanjem gozdarskih veščin,	a
ki jih danes s pridom uporablja pri delu. Dohodek iz gozda v veliki meri vrača v gozd, in sicer za ureditev gozdnih prometnic, nakup sodobne in varne gozdarske mehanizacije ter izgradnjo žage za predelavo lesa, ki ga v celoti tudi sam trži. Dejan Zorko je kljub mladosti in mestnim koreninam lastnik gozda, ki predstavlja dober zgled, kaj lahko človek doseže z voljo, učenjem in marljivostjo ter s pravim pristopom do narave in gozda.
Priznanje za najprizadevnej-šega gozdarja na Celjskem je za leto 2009 za učinkovitost, odlične rezultate dela in uspešno sodelovanje z lastniki gozdov prejel inženir gozdarstva Robert Hedl iz celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije.	T. Tavčar
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Vä maim
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavioa.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
društev, ki delujejo v KS Gotovlje.
O opravljenem delu sta poročala predsednik društva Edvard Kugler in poveljnik Gašper Pižorn. Lani so trikrat posredovali v svojem požarnem območju, sodelovali na osmih intervencijah, izvedli dve vaji ter sodelovali še na osmih. Društvo je bilo aktivno tudi na izobraževalnem področju, saj je en član uspešno končal tečaj za bolničarja, en za vodjo skupine in en za vodjo enot. Pohvalili so delo mladine in veteranov. Na občnem zboru so predstavili program dela in finančni plan za letošnje leto, ki pa se ni veliko spremenil v primerjavi z letom 2009, kar pomeni, da bodo nadaljevali z obnovo gasilskega doma, zamenjati pa bo potrebno nekaj opreme.
Predstavnika GZ Žalec Srečko Remic in Matjaž Hauptman sta v nadaljevanju podelila priznanja in značke za dolgoletno delo v operativi. Priznanje so prejeli Peter Painkret in Peter Cokan za 10 let in Benjamin Krajnc za 20 let. Podelili so tudi značke in plakete za delo v društvu. Plaketo za 10 let dela v društvu so prejeli Ma-
tej Kompolšek, Andrej Luskar in Matija Verzelak, za 30 let Ivan Luskar, Benjamin Krajnc in Boris Dvanajščak, za 50 let pa Henrik Kranjc, Jože Bo-stnar in Vlado Plazovnik. Podelili so tudi zahvale za pomoč pri obnovi gasilskega doma v lanskem letu, in sicer Ivanu in Frideriku Luskarju, Jožetu Zidarju, Vladu Plazovniku, Frideriku Brezniku ter Francu Cokanu in Kristini Luskar. Jubilejno plaketo pa so tokrat podelili Jožetu Zidarju za 60 let in Alojzu Klincu ter Rudiju Švarcu za 70 let. Razveseljivo je, da se je v društvo včlanilo devet novih članov. T. Tavčar
Obvestilo
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, sporoča, da je pisarna preseljena z naslova Ulica heroja Staneta 3 (RA Savinja) na naslov Aškerčeva 9 a (ZKŠT Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec).
Za vse informacije sem dosegljiv na do zdaj veljavnih številkah.
Marko Repnik, vodja JSKD, OI Žalec
Hitro ukrepanje preprečilo katastrofo Propadanje nižje ležečih smučišč
Marsikateri voznik se počuti neprijetno ob vožnji skozi cestne predore ob misli, da bi obtičal v predoru ali se celo zapletel v prometno nezgodo. Če so pred približno letom in pol takšno možnost na štajerski avtocesti uprizorili gasilci, reševalci, policisti in drugi v vaji, so morali prejšnjo sredo posredovati v resničnem požaru v predoru Trojane. K sreči je bilo reševanje učinkovito in brez žrtev, tudi zato, ker v avtocestni bazi na Vranskem dežura ekipa poklicnih gasilcev.
Do požara je prišlo prejšnjo sredo ob 15.12 približno 570 metrov od vstopnega portala v desni cevi trojanskega predora v smeri proti Ljubljani. Dogodek je obravnavala Policijska uprava Ljubljana in po njenih podatkih je takrat 31-letni Madžar s tovornim vozilom zaradi okvare obstal na vozišču desnega pasu v predoru Trojane. Vanj je s tovornim vozilom najprej trčil 32-letni Slovak, ki je svoje vozilo nato ustavil za predorom, potem pa še 44-letni državljan Bosne in Hercegovine, katerega vozilo je ob trčenju zagorelo. 52-letnemu Bolgaru, ki je naslednji pripeljal v trojanski predor, je tovorno vozilo uspelo ustaviti, a je za njim prehitro pripeljal 52-letni voznik tovornega vozila iz Slovenije in trčil v tovornjak pred seboj. Podobno se je kasneje zgodilo z voziloma 68-letnega Poljaka in 43-letnega Slovenca - prvi se je zaustavil že pred poškodovanimi vozili, a je nato drugi trčil vanj, oba voznika pa sta se v nesreči laže poškodovala.
Po podatkih DARS-a je avtocestni sistem video detekcije zaznal stoječe vozilo v predoru, zaradi česar se je aktiviral monitor alarmnega dogodka zaustavljenega vozila. Operater je na osnovi video slike stoječega vozila zaprl desno cev predora. Zaradi požara na mestu nesreče pa se je sprožil požarni algoritem in predor se je v celoti prometno zaprl. Do vhoda v predor so v 13 minutah prišli trije poklicni gasilci iz avtocestne baze Vransko (dva sta celjska poklicna gasilca, tretji pa domžalski). Požar so začeli gasiti po treh do petih minutah. V gašenju so sodelovale tudi ostale gasilske enote, pristojne za trojanske predore (poleg poklicnih celjskih in domžalskih gasilcev tudi okoliška prostovoljna gasilska društva) in požar uspešno
pogasile. Po podatkih OKC seje z ogljikovim monoksidom zastrupilo pet ljudi, zato so bili odpeljani v bolnišnice.
Reševanje so izvajali in odvajali dim tudi skozi levo cev predora, ki je bil nato za promet odprt isti dan okoli 17. ure, v smeri proti Ljubljani pa je bil promet na izvozu Vransko preusmerjen z avtoceste na staro regionalno cesto čez Trojane do avtocestnega uvoza v Blagovici.
Mesto požara si je že isti večer ogledala posebna komisija DARS-a za izvedbo izrednih pregledov ceste in objektov na njej po prometnih nesrečah. Komisija je ugotovila, da so hitro in učinkovito posredovale vse pristojne službe za zaščito in reševanje ter odvijanje prometa (gasilci, nujna medicinska pomoč, policija, Služba rednega vzdrževanja DARS, d. d., ITS in elektro vzdrževanje) in da so vsi sistemi v predoru delovali skladno s projektiranimi parametri. Poleg poškodb betonske obloge na približno 30 metrov dolgem odseku je bila najbolj poškodovana elektro oprema: kabli za splošno in zasilno razsvetljavo, svetilke, linijski javljalnik požara, utripalci, osvetljeni znak KVS in komunikacijska kabina. Ker je bil požar hitro pogašen, ni prišlo do poškodb v konstrukciji predora. Po izvedeni sanaciji je bila desna cev predora za promet ponovno odprta v nedeljo, do takrat pa so se vozniki na vožnji proti Ljubljani soočali z zastoji najprej na izvozu Vransko, potem pa tudi preko Trojan, kjer je zaradi snega prišlo tudi do zdrsa tovornjaka.
Z zaprtjem avtoceste in predorov bi promet proti prestolnici med tednom ponovno potekal po polžje. K sreči se je izkazalo, da so trojanski predori med najvarnej-
šimi v Evropi, za kar so prejeli tudi priznanje. Vse priznanje gre reševalcem, ki so delovali hitro in usklajeno. Ponovno pa se je pokazalo, da je na naših avtocestah preveč tovornjakov, mnogi vozniki pa premalo pozorni na dogajanje pred seboj oziroma ne upoštevajo varnostne razdalje. Policisti so zato ukrepali: 32-le-tnemu državljanu Slovaške in 52-letnemu državljanu Slovenije je bila izrečena globa zaradi neupoštevanja varnostne razdalje, zoper 44-letnega državljana Bosne in Hercegovine 43-letnega Slovenca pa bo na pristojno sodišče podan obdolžilni predlog zaradi kršitve 30. člena ZVCP-1, ki med drugim določa, da sme voznik voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje, in da mora hitrost in način vožnje prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem.
In kako ravnati, kadar se znajdemo v podobnih okoliščinah v predoru? V trenutku, ko rdeče luči na vhodu v predor opozorijo, da je promet ustavljen, je potrebno vozilo ustaviti ob desnem robu vozišča. Če smo že v predoru in opazimo požar, rešujemo življenje in ne svojega avtomobila, kar pomeni, da se ne obračamo ali vozimo vzvratno, pač pa predor peš čim prej zapustimo. Vozilo seveda ustavimo tik ob desnem robu, da pustimo prostor za intervencijo, v avtomobilu pa pustimo tudi ključe, da lahko vozilo umaknejo reševalci, če oziroma ko je to mogoče.	K. R.
Slabe zime z malo snega, vprašanje lastništva, ki se je pojavilo z denacionalizacijo, premajhen interes društev, pomanjkanje denarja in še kaj so razlogi, da precej nižje ležečih smučišč v Slovenije ne deluje več. Med temi tudi tri v naši dolini, Prebold, Liboje in Gozdnik.
Prvo je prenehalo z delovanjem smučišče v Preboldu, s katerim je upravljal Smučarski klub Prebold. Slednje se ni moglo dogovoriti z lastniki, ki so to zemljišče, in tudi več kot 100 hektarov drugih površin, vključno z Graščino Prebold, pridobili nazaj po Zakonu o denacionalizaciji. Smučarski klub se je vdal v usodo. Organizirano smučanje z delovanjem vlečnice in nočno smuko tako ni bilo več mogoče. Smučišče so uporabljali za smučanje in sankanje preboldski otroci, ki so tudi letos, ko je zima kar radodarna s snegom in zimskimi temperaturami, izkoristili priložnosti za rajanje na snegu na nekdanjem smučišču. Še bolj je to pobočje oblegano v drugih letnih časih in tudi suhih zimah, saj je zelo primerno za učenje jadralnega padalstva. Menda
je to eden najboljših vadbenih terenov za učenje z jadralnim padalom, zato sem prihajajo jadralci in tečajniki z vseh koncev Slovenije. To pa je le slaba tolažba za občane, ki bi želeli, da bi se znova lahko sankali in smučali na nekdanjem smučišču.
Enako velja tudi za smučišči Gozdnik in Liboje, ki sta bili zelo priljubljeni zlasti za
popoldansko smučanje in za otroke. Smučišče na Gozdniku, ki že šest let ne obratuje več, sta prerasla trava in grmovje. V Libojah, kjer je s smučiščem upravljalo turistično društvo, pa so po slabih petih zaporednih zimah z manj kot desetimi smučarskimi dnevi, v zadnjih treh letih pa niti enim, »obupali« v tej zimi.	D. N.
Vranski pustni karneval tudi letos
Vranski pustni karneval je postal tradicionalna prireditev, ki vsako leto privabi več tisoč obiskovalcev. Letošnji bo na pustno soboto, 13. februarja, ob 14. uri.
Pustne skupine se bodo na Vransko pripeljale iz Savinjske doline vse do Celja, iz Zasavja, Tuhinjske doline, Lukovice, Vira itd. Za dobro izvedbo karnevala je zelo pomembno povezovanje s sosednjimi kraji, v katerih ima pustovanje tradicijo, saj na tak način prihaja do izmenjave pustnih
skupin. V pustnem sprevodu vedno sodeluje tudi Osnovna šola Vransko - Tabor. Vsi razredi, od 1. do 9., se predstavijo z izvirno skupinsko masko, priključijo pa se tudi najmlajši iz Vrtca Vransko. Na Vranskem se potrudijo, da nagradijo vse skupine za udeležbo, najizvirnejše tudi z denarnimi nagradami.
Priprave na pustno rajanje so že v polnem teku. Letos bo scenarij prireditve nekoliko spremenjen, saj bo zbirno mesto za pustne skupine pri Ko-
šeninovi vili (poslovna stavba podjetja KIV), od koder bo pustna povorka krenila skozi središče trga Vransko do športne dvorane, kjer bo pogostitev nastopajočih, razglasitev rezultatov ocenjevanja in ples v maskah.
Kot pravijo na Vranskem, bodo tudi letos na čelu povorke vranski pustni generali, ki bodo takrat predstavljali glavno oblast v občini, sodelovale bodo godbe na pihala, povorki pa se bodo pridružili tudi Ptujski koranti. T. Tavčar
V ognju poginila perjad
V	torek, 5. januarja, je okoli 10.26 zagorela nekdanja piščančja farma na Gomilskem. Požar je v celoti uničil ostrešje južnega dela 50 x 10 metrov velikega gospodarskega objekta, delno pa je bila uničena stropna konstrukcija.
V	gašenju požara je sodelovalo približno 90 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Gomilsko, Braslovče, Letuš, Grajska vas, Ojstriška vas Tabor, Kapla - Pondor, Loke, Šempeter, Gotovlje, Vrbje in Žalec. Žalsko društvo je bilo aktivirano ob 10.48 zaradi potrebe po gašenju na višini.
V	požaru je zaradi gostega dima poginilo večje število različne perjadi. Po
prvih ugotovitvah kriminalistov je tuja krivda pri nastanku požara izključena, so potrdili na Policijski upravi Celje. Zagorelo naj bi zaradi kratkega stika na električnih vodnikih termoakumulacijske peči. V požaru je nastalo za okoli 40.000 evrov materialne škode.	K. R.
Liboj sko smučišče zaprto
V Libojah je kar nekaj let delovalo priljubljeno smučišče z dvema vlečnicama. Zaradi zelenih zim smučišče v zadnjih letih ni obratovalo.
S smučiščem je kot koncesionar upravljalo Športno-turistično društvo Partizan Liboje. Zaradi zahtev zakonodaje, ki predpisuje ustrezne pogoje za delovanje in zaposlitev nadzornika, v Libojah niso sposobni ponovno oživiti tega priljubljenega
smučišča.	T. T.
11
davor zagožer
iei./fax:03 7Ö3 33 44 vw.slikopieskars info@stikopleskarstv
pustni; <
KARNEVAL
ŽALEC 2010 *
Torek, 16. februar 2010, ob 16. uri
Osrednje dogajanje na Šlandrovem trgu. Najizvirnejše maske bodo nagrajene. ^
OTROŠKO PUSTNO >f 'v* RAJANJE Z ROMANO
ob 17. uri na parkirišču pri Domu II. slovenskega tabora ^
Poslikava obraza v pustni delavnici! a k -
5^1^	a
————. zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveza turističnih društev občine Žalec
Vabimo vse, željne zabave in pustnih norčij, da se nam pridružite ^	na tradicionalnem pustnem karnevalu v Žalcu.	4
A Prijave za pustne vozove in skupinske maske sprejemamo v TIC-u Žalec in preko spleta www.zkst-zaiec.si.
if 'y' (t«»l; ns 710 04 34 in zkst.tic@siol.net).	A
Bumfest ponovno razprodan
Šusice so navdušile tudi z igranjem na neobičajne instrumente
Razprodana koncertna večera, polna ustvarjalnosti in umetniškega izraza, štiri vrhunske tolkalske zasedbe iz Nemčije, Japonske, Španije in Slovenije, ki so navdušile s pestrostjo glasbe, dvakrat večja udeležba na delavnicah od pričakovane, trije bučni tolkalski dnevi z navdušeno publiko in odlični odzivi v strokovni javnosti in medijih so izkupiček letošnjega, že 4. festivala Bumfest, ki je med
15.	in 17. januarjem potekal v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Edini slovenski tolkalski festival, ki ga vsako leto pripravijo v Žalcu v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Slovenskega tolkalnega projekta (SToP), so letos strnili na tri dni, po besedah umetniškega vodje Dejana Tamšeta tudi zato, ker si v času priprav, ko se je raz-plamtevala gospodarska kriza, projekta niso drznili zasnovati preveč »bogato«. V petek in soboto so tokrat pripravili po dva večerna koncerta. V petek se je najprej predstavila temperamentna španska tolkalna
zasedba Per Se Cussio z glasbenega konservatorija v Valenciji, ki spada med starejše španske tovrstne skupine, a v zasedbi osmih mladih tolkalcev, s katero se je predstavila v Žalcu, nastopa od leta 2006. Španski temperament, ki so ga mestoma začinile tipične kastanjete, je ogrel dvorano. Druga petkova skupina je bila od Špancev popolnoma drugačna. Japonske predstavnice, dve ženski tolkalski zasedbi Fujii in Urruko (glej veliko fotografijo na naslovnici), so pričarale discipliniranost in naboj dežele vzhajajočega sonca. Prva skupina je sestavljena iz akademskih glasbenic, mame in dveh hčera. Mama Matsu-ku Jujii je ena najuglednejših in vplivnih marimbistk na Japonskem. Njeni hčeri Haruko in Riko sledita njenim stopinjam, prva kot ena najvidnejših vsestranksih tolkalistk svoje generacije, ki že 10 let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, druga pa kot dobitnica prve nagrade japonskega združenja tolkalcev večinoma deluje v Tokiu. Medtem ko je trio Fujii na odru dominiral
z izvedbami tehftično zahtevnih skladb, tudi lastnih, na marimbah, pa so se dekleta iz tria Urruko predstavile na tipičnih japonskih taiko bobnih in s prefinjeno koreografijo ob energičnih ritmih osvojile avditorij v Žalcu.
Sobotni koncertni večer je
bil v prvem delu rezerviran za domačo dekliško tolkalno skupino Šus, ki praznuje svojo petletnico in nasploh beleži v minulem enoletnem obdobju celo vrsto odličnih dosežkov, od zlatega uspeha na festivalu
v Belgiji do izdaje svoje prve zgoščenke. Sedem Šusic ob sodelovanju mentorja Dejana Tamšeta je tudi tokrat očaralo s sproščenim in energičnim nastopom, z obvladovanjem odra in različnih tolkalskih pristopov. Domiselna skladba, pri kateri so uporabljale kuhinjske pripomčke, lonce, žlice, vilice, metle, plastične vrečke in še kaj, je bila eden izmed hudomušnih prispevkov k njihovemu nastopu.
Nastop nemške skupine Gro-ovemachine, ki je sledil v drugem delu sobotnega večera, je pokazal pot domišljiji in iznajdljivosti. Za tolkala so v svojem nastopu uporabili tudi kovinske stole, smetiščne zabojnike, cevi različnih dolžin, velike plastične gospodinjske posode in razne druge predmete iz vsakdanjega življenja, njihova posebnost so posebni bobni -škatle, imenovane cajon. V svoj nastop so, tudi med sprehajanjem po celotni dvorani, domiselno pritegnili tudi občinstvo, ki je sodelovalo s ploskanjem,
tleskanjem in petjem. Za spektakularen zaključk pa so poskrbeli z igranjem na veliki viseči opni in gong.
Festivalska koncertna večera je sproščeno in hudomušno moderiral Dejan Tamše, odmore med obema deloma vsakega večernega koncerta pa so popestrili s tekmovanjem v hitrostnem bobnanju. Na prvem večeru je dobrodošlico festivalu izrekel tudi žalski župan Lojze Posedel.
Pestro je bilo tudi obfestival-sko dogajanje, saj so v soboto popoldne in v nedeljo potekala izobraževanja, glasbene delavnice, ki so se jih udeležili profesorji tolkal, študentje, dijaki, pa tudi laiki, ki jih enostavno zanimajo tolkala. Množična udeležba, vsake delavnic se je udeležilo po 60 slušateljev, kar je enkrat več od pričakovanj,
Bumfest je oba koncertna večera napolnil dvorano do zadnjega kotička
Pestro je bilo tudi dogajanje v avli kulturnega doma
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC — Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
ČETRTEK, 4.2.2010, OB 17. URI
MAVRIČNE VILE,
otroška plesna predstava, Plesni forum Celje
f , D UA rV\l£
plesni'* »Kurt*, celje
ZA CICIBANOV ABONMA IN IZVEN VSTOPNICE PO 5,00 EUR V TIC-U ŽALEC
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC m Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
koncert ansamblov ZLATI MUZII^NTI in ISKRICE «j
IRENO VRČKOVNIK
%	Četrtek,
18. 2. 2010, ob 20. uri mk Dom
A i	II. slov.tabora
i 1 HH Žalec
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. ^ VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC -
Za tolkala je čedalje več zanimanja tudi po zaslugi Bumfesta; z odzivom so bili zadovoljni tudi ponudniki tolkal in opreme zanje
je bila najbrž poleg vse boljšega slovesa festivala posledica bolj zgoščenega dogajanja v dnevu in pol, saj je bila takšna organizacija primernejša za slušatelje, ki so se pripeljali od drugod. Oblikovali so jih tuji gostje, ki so imeli večerne koncerte. Delavnice so bile brezplačne in so veljale tudi kot uradna referenca za točkovanje za študente in dijake.
Organizatorji so tudi letos poskrbeli za prijetno celostno podobo tekmovanja, izdali so bilten festivala, ki ga je vsebinsko pripravil Dejan Tamše, grafično pa Dare Zavšek. Poskrbeli so za primerno zvočno in svetlobno kuliso in s pomočjo stalno prisotnih snemalcev in režije lokalne Savinjske televizije tudi za odlično projekcijo koncertnega dogajanja na velikem odrskem platnu. Dvorano in kapacitete ter svoje kanale promocije je dal na razpolago Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, ki je poskrbel tudi za prodajo kart. Tehnično ekipo so letos predstavljali dijaki - tolkalisti Srednje glasbene šole iz Celja, ki so s promocijskimi nastopi v nakupovalnih centrih promovirali festival v dneh pred dogodkom. Sicer pa je prireditev, katere proračun je težak okrog
20.000	evrov, že tradicionalno podprla Občina Žalec in nekoliko bolj radodarno letos tudi ministrstvo za kulturo, ostalo pa so pokrili s sponzorskimi
sredstvi in s prodajo vstopnic.
Dejan Tamše je ob koncu povedal, da so bili odmevi odlični, poleg ponovno razprodanih dvoran jih je še posebej razsveselil dober odziv na delavnice, o ugledu pa na svojstven način govori tudi
Na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec ugotavljajo, da se Žalec vse bolj razvija kot festivalsko mesto. Kot je ob robu torkatnega Bumfesta pojasnil direktor Zavoda Matjaž Juteršek, bodo festivalu Bumfest v tem letu sledili še trije: festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd, folklorni festival Od Celja do Žalca ter festival akustične glasbe.
dejstvo, da so se tolkalne skupine od drugod začele za Bumfest precej zanimati, tako da letos nekaterim skupinam niso mogli več omogočiti sodelovanje na festivalu. Festival je postal ne le primerljiv, celo boljši kot nekateri mendaro-dni festivali z večjimi proračuni. To, in izkušnje štirih let, jih bo gotovo vodilo pri organizaciji petega Bumfesta, na katerem bo ponovno nastopil Slovenski tolkalni projekt, ki bo prihodnje leto praznoval desetletnico. To pa poleg vedno obetavnih ostalih vsebin, na katere smo se že kar nekako navadili, obeta ponovno velik tolkalski spektakel. L. K.
OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINEŽALEC
IN
ŠPORTNA ZVEZA VELENJE ORGANIZIRATA
ZIMO VANJE
(SMUČARSKI TEČAJ IN TEČAJ BORDANJA),
ki bo v času zimskih počitnic, od ponedeljka, 22. 2. 2010, do petka, 26. 2. 2010, na POHORJU - TRIJE KRAUL
Dodatne informacije dobite na Občini Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, vsak dan od 7.00 do 15.00, ali po telefonu 713 64 38 in 051 342 646.
Število udeležencev je omejeno.
Predsednica 07 PPM ŽALEC Danica Vončina VeligoSek
Anketa
Življenje v mojem kraju, moji občini
V minulem letu so naši kraji doživljali vrsto sprememb, prenov infrastrukture, pa tudi vsebin, ki jih ponujajo svojim občanom. Razvoj sicer pogojujejo tudi finančna sredstva, ki so na voljo, a v veliki meri tudi volja in predanost ljudi. V tokratni anketi smo povprašali naključno izbrane občane v raznih krajih doline, kako se počutijo v svojem kraju, kako so zadovoljni z infrastrukturo, urejenostjo, prometom in z vsem drugim, kar jim ponujajo njihovi kraji, kaj pogrešajo oziroma česa si želijo.
Franc Pšakar, Braslovče:
»Svoj kraj imam zelo rad, tu mi je lepo in si želim, da bi se naša občina uspešno razvijala
naprej.
Marsikaj je bilo že postorjenega, marsikaj pa si še želimo oziroma pogrešamo. Morda je to tudi večja trgovina, čeprav tudi ta pokriva osnovno preskrbo prebivalstva. Veliko se jih po večjih nakupih odpravi tudi na Polzelo, v Šempeter ali kam drugam. Zdaj smo ostali tudi brez banke, tako da bomo tudi te usluge morali iskati na Polzeli ali kje drugje v dolini. Sicer pa moram povedati, da se je v zadnjih letih veliko naredilo na področju urejenosti kraja, zgradili so pločnike, napeljali javno razsvetljavo, asfaltirali ceste ... in še marsikaj. Najbrž pa bi lahko postorili še več, če nam ne bi kar nekajkrat zagodla narava.«
Ana Veselinovič, Žalec: »V Žalcu živim že 37 let, prej pa sem bila doma v Založah, tako da sem na Savinjsko dolino in mesto Žalec navezana že vse življenje. Žalec imam rada, je moje mesto, ki sem ga vzljubila in si niti ne predstavljam, da bi morala živeti kje drugje. Mesto je lepo urejeno, vse, kar potrebujemo za življenje, je okrog nas, res pa je, da je za nas starejše včasih tudi to predaleč stran. Pogrešam le kakšno manjšo trgovino z živili blizu mojega bivališča pri šoli, saj moram po nakupih, tako kot na primer danes, v Mercator. Kot kaže, bomo zdaj dobili tudi dom starejših, tako da bo tudi za to poskrbljeno. Veliko se dogaja tudi na kulturnem, športnem in drugih področjih. Vsakdo ima možnost, da se aktivno vključi v dogajanje, je pa žalostno, da se veliko mladih predaja drogam in si uničuje življenje.«
$
S
Peter Grmek, Založe: »V
Občini Polzela živim dobrih pet let, sicer pa sem priseljenec iz Šempetra pri Novi Gorici.
Nedvomno je Nova Gorica precej večja, kot je drugačno tudi življenje v mestu, vendar pa se tu, v Savinjski dolini in nasploh v Založah ter Občini Polzela,-zelo dobro počutim. Polzela je lep kraj, ima tako rekoč vse, kar potrebuje človek za normalno življenje. Pri tem mislim na šolo, vrtec, zdravstveni dom, športno dvorano, urejeno komunalo ... Uspešno delujejo tudi razna društva, tako da je veliko možnosti za aktivno in uspešno delovanje prav vsakega občana, če to seveda želi. Bi pa dodal, da Polzela nima nekega središča, trga, kar bi kraju dajalo še večji poudarek in dušo. Žal pa je Polzela linijsko naselje, zgrajeno ob cesti, in kot tako tega ne omogoča.«
Zofija Friškovec, Letuš:
»Živim v Letušu, ki je zadnji kraj Spodnje Savinjske doline,' hkrati pa tudi kraj, ki se ponaša z uspešnim kulturnim in društvenim delovanjem. Sem priseljenka, saj sva se z možem v Letuš priselila pred šestimi leti. Prej sva živela v Štorah. Z življenjem v svojem sedanjem kraju sem zelo zadovoljna, vključila sem se tudi v delovanje pevskega zbora, tako da sem vpeta v krajevno dogajanje. Bi si pa želela, da bi v občini malo bolj z dobrohotnostjo gledali na naš zbor, še zlasti bi potrebovali pianino, ki si ga moramo izposojati. Kar se tiče urejenosti kraja in infrastrukture nimam nekih pripomb. V tem času, kar živim tu, se je marsikaj uredilo, najbrž pa nikoli ne bo tako, da ne bi moglo biti še boljše.«
Milan Brunšek, Andraž: »Na splošno bi lahko rekel, da je Občina Polzela dokaj uspešna.
Marsikaj se je naredilo. Kraj se je precej razvil in ima tako rekoč vse, kar se nekako zahteva, da ima občina. Poleg šole, vrtca, zdravstvenega doma, dobre trgovske ponudbe, športne dvorane in še česa imamo tudi dve tovarni in več drugih manjših podjetij, ki omogočajo zaposlitev marsikateremu občanu. Vsekakor pa bi bilo
«
lepo imeti tudi svojo bencinsko črpalko. V Andražu bi nam prišla zelo prav kakšna manjša trgovina, še zlasti zaradi starejših. Zelo bi bili veseli tudi kakšnega bankomata in še česa. Sicer pa je življenje v Andražu zelo lepo in prijetno. Zelo bogata in uspešna je tudi dejavnost raznih društev. Ker nas je malo, smo mnogi aktivni v več društvih.«
Petra Verdev, Šempeter: »V Šempetru se je veliko naredilo v zadnjih letih, marsikaj pa bi se še moralo.
Menim, da potrebujemo večjo šolo, absolutno pa nov vrtec, ki je že zelo star in utesnjen. Vsekakor pa bi bilo potrebno zgraditi ustrezna športna igrišča ob šoli oziroma stadion, kjer bi lahko potekala razna zunanja tekmovanja. V Šempetru živim deset let, prej sem v Šentjurju pri Celju, vendar sem na splošno z življenjem v tem kraju zelo zadovoljna. Zelo sem vesela vseh aktivnosti, ki potekajo v vrtcu in šoli in v okviru številnih društev. Ponosni smo lahko na šempe-trsko odbojko, na turistično društvo, ki uspešno upravlja z antičnim parkom in Jamo Pekel, na KUD Grifon in njegove sekcije, na gasilsko in ostala društva.«
Katja Rotar, Kapla: »Živim v Občini Tabor, natančneje v kraju Kapla.
Prebivalci smo nekako vezani tako na Občino Tabor, ki ji pripadamo, kot tudi na Občino Vransko. Z življenjem v svojem kraju sem zadovoljna, čeprav bi lahko bilo še boljše. Vsekakor pa bo potrebno urediti kanalizacijo, želimo pa si tudi omejitve hitrosti na magistralni cesti, ki poteka skozi našo vas. Zdaj je omejitev 70 km na uro, vendar to omejitev le malokdo upošteva, razen če niso v bližini policisti. Glede Občine Tabor pa bi dejala, da se je v zadnjih letih precej naredilo, razvoj je resnično viden in le želimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Pri tem pa upam, da ne bodo pozabljali na nas v Kapli in Pondorju. V samem kraju imamo tudi zelo aktivno gasilsko društvo, PGD Kapla - Pondor, v okviru katerega se odvija tudi dokaj pestro družabno življenje.«
Aleš Kovačič, Gomilsko: »Živim v podeželskem kraju, kar je zame veliko lepše, kot če bi živel v mestu. Razlike so, kot tudi prednosti in slabosti. Med slednjimi je tudi ta, da
v kraju nimamo bankomata, da nimamo zdravstvene-ga doma in še marsičesa, kar imajo v občinskih središčih in še posebej v mestih. Toda danes to ni velika ovira, saj ima skoraj vsak avtomobil in se lahko hitro odpelje tja, kjer zadovolji svoje potrebe. Lahko pa se pohvalimo, da v naši krajevni skupnost zelo aktivno delujejo razna društva. Poleg gasilcev so tu zelo uspešni kulturniki, člani konjeniškega kluba Mustang, športniki, ki imajo svoj dom v Šmatevžu, člani turističnega društva, ki vsako leto organizirajo tudi prireditev Vesela jesen na Gomilskem, in še bi se kaj našlo. Veliko prireditev poteka v našem domu krajanov, bi pa bilo potrebno polepšati njegovo zunanjo podobo.«
Urška Kalšek, Prebold: »To je kraj, kjer se prepletajo narava, užitek in dobro počutje. Že od nekdaj je kraj slovel kot najbolj turistični kraj v Savinjski dolini, saj je imel svoj hotel, bazen, tenis igrišče ... že pred drugo svetovno vojno. Tudi danes se občina lahko ponaša z dobrimi pogoji za turizem in prijetno preživljanje stacionarnih ali prehodnih gostov, ki so lahko nastanjeni v hotelu ali v katerem od avtokampov. Sicer pa se je v zadnjih letih v Preboldu in tudi v občini kot celoti naredilo veliko novega. Kraj je lepo urejen in tisti, ki že dolgo niso obiskali Prebolda, so lahko res presenečeni,
kaj vse se je spremenilo. Za marsikoga je to pravljični kraj. Rada živim v tem kraju pod Žvajgo, vsekakor pa si želim še nadaljnjega napredka. Letos bo zgrajen dom starejših, pripravlja se rekonstrukcija vrtca, nekaj želja je po večji knjižnici in še zlasti smučišču, ki je nekoč že delovalo.«
Ivan Grobelnik, Griže: »Mislim, da lahko brez greha rečem, da sem z življenjem v Grižah zelo zadovoljen. To pa še toliko bolj, ker se tudi sam veliko vključujem v društveno življenje kraja. Bi si pa želel več strpnosti
med ljudmi, prijaznosti drug do drugega in čim manj politike, ki največkrat razdvaja ljudi in vnaša nemir v krajevne in društvene sredine. Dosti stvari gre po političnih tirnicah in, namesto da bi tisto, kar je dobro za ves kraj, vsi podprli, zaradi politike ni realizirano. V preteklosti se je to že dogajalo, bom pa vesel, če bosta sedanjost in prihodnost drugačni. Obljubljena nam je nova šola, to pa bo nedvomno ena največjih pridobitev zadnjega časa v našem kraju. Iskreno upam, da bodo kmalu začeli rušiti staro šolo in graditi novo. Šola je z učenci kraj, ki daje kraju dušo. Zdaj, ko gostujejo v Žalcu, je v Grižah kar nekam prazno in žalostno.«	D. Naraglav
Radi pomagajo
Članice in člani župnijske Karitas Polzela so se v preteklem tednu zbrali na redni seji, ki je bila namenjena pregledu opravljenega dela v preteklem letu. Po besedah predsednika Blaža Jelena so lani opravili več kot šeststo prostovoljnih delovnih ur; izdelovali in prodajali so butarice na cvetno nedeljo, pripravili in delili pakete hrane, tudi iz Evropske unije, pripravljali ozimnico (približno 650 kg) ter poskrbeli za približno štiristo Miklavževih daril.
Poleg tega so vse leto dežurni v svojih prostorih na Polzeli, kjer oddajajo hrano in sprejemajo različna oblačila in obutev. Po svojih najboljših močeh pomagajo prosilcem, ki pridejo v stiski k njim z različnimi že-
ljami in potrebami irr prosijo za pomoč.
Gospodarska recesija in vse večja brezposelnost sta še povečali stisko mnogih, predvsem tistih, ki živijo na robu revščine. V polzelski občini do zdaj ni prišlo do večjega odpuščanja delavcev, so pa bili ob delo nekateri občani, zaposleni zunaj občine. Pomagali in sodelovali so tudi s Škofijsko karitas Celje pri urejanju humanitarnega skladišča v Vrbju. Ob tednu Karitasa so organizirali predavanje patra Edija Kovača z naslovom Nova solidarnost za civilizacijo ljubezni. Do zdaj se je že mnogokrat potrdila solidarnost Polzelanov in tudi v tem letu člani župnijske Karitas Polzela verjame vanje, da bodo s skupnimi močmi zmogli blažiti nastajajočo revščino. T. T.
Telefon: 03/712 12 80
klMUf
Oto
URsa
3OU
& Rigips
Debra Design Dejan Bratušek s.p.
Cesta Talcev 5 3320 Velenje
Tel.: 040/797-546 dejan.bratusek@gmall.com Zaključna dela v gradbeništvu
-	slikopleskarstvo
-	iz delava fasad
-	suhomontažni sistemi (predelne stene, spuščeni stropovi, izdelava mansard in napuščev)
-	krovstvo, kleparstvo
-	polaganje talnih oblog	www. debra-design. com
Armstrong
ss
0
T0NDACH
Za promocijo turizma na sejmu
Sašo Rus iz Kasaz pri Petrovčah z ročno izdelano gopodinjsko in okrasno keramiko, ki je očarala obiskovalce
medice. Predstavniki omenjenega društva so se predstavili v rimskih oblačilih. Poleg omenjenih sta na sejmu sodelovala tudi Etnološko društvo Hmeljarska vas s ponudbo hmeljske kulinarike ter Sašo Rus iz Kasaz pri Petrovčah z ročno izdelano gopodinjsko in okrasno keramiko.
V času sejma so poskrbeli za nagradno igro ekomuzeja ter omogočili otrokom fotografiranje s Hmeljkom, delili pa so tudi balone Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.	T. Tavčar
Od četrtka do nedelje je na Gospodarskem razstavišču Ljubljana potekal sejem Turizem in prosti čas. Na sejmu je bil kot predstavnik turistične ponudbe Občine Žalec prisoten tudi Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
V štirih sejemskih dneh so predstavili Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Žalec, turistične kmetije Občine Žalec, turistično ponudbo mesta Žalec, Ribnik Vrbje, turistično ponudbo Šempetra in ostalo turistično ponudbo
Žalca in okolice. Tako so se predstavili Turistična kmetija Pri Mlinarju z jedmi, kot so gobova juha in ajdovi žganci, potice, in domačim vinom iz lastnega vinograda, Kmetija Podpečan s pokušnjo in prodajo mlečnih izdelkov iz lastne predelave ter s predstavitvijo svoje turistične kmetije in njenih kapacitet, Cokanovi s predstavitvijo ribnika Ste-ska in ponudbo ter pokušnjo ribjih dobrot, Vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč, Turistično društvo Šempeter s ponudbo rimskega kruha in
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIfE - FEBRUAR 2010
JAVNI RAZPISI V TEKU
Slovenski podjetniški sklad
javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP) (Ul. RS, št. 113/09).
Roki za predložitev vlog so: 15. 2., 5. 4., 15. 5., 15. 6., 15. 9. in 15. 10. vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln, 02/234 12 74, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Pl) (Ul. RS, št. 113/09).
Rok za predložitev vlog je: 25.2., 1.4., 5. 5., 5. 6., 5. 7., 5. 9., 5.10. in 5. 11., vse v letu 2010 oziroma do porabe sredstev. Informacije: Bojana Mikeln 02/234 12 74, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Ministrstvo za šolstvo in šport
Javni razpis za sofinanciranje projektov društev v šolskem letu 2009/2010 (Ul. RS, št. 107/09). Rok: 29. 1. 2010 do 12. ure. Informacije: marjetka.loborec-skerl@gov.si.
Ministrstvo za kulturo
Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2010 in 2011 (so)financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo (Ul. RS, št. 107/09). Rok: 5. 2. 2001. Informacije: silvester.gaberscek@gov.si.
Javni razpis za izbor kulturnih projektov iz programa sanacije najbolj ogroženih in najkakovostnejših objektov kulturne dediščine, ki jih bo za leti 2010 in 2011 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Ul. RS, št. 107/09). Rok: 1. 2. 2001. Informacije: gojko.zupan@gov.si.
TUJI RAZPISI
- Razpisi m več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije:
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
»Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj« Slovenija in partnerska država Srbija
Razvojna agencija Savinja sodeluje v sklopu projekta bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010 s partnersko državo Srbijo v projektu »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«. Projekt je v 90 % sofinanciran s sredstvi, ki sodijo pod uradno razvojno pomoč Republike Slovenije.
Znotraj projekta izmenjujemo znanja, dobre prakse in utrjujemo vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo, predvsem z namenom zagotoviti trajnostni razvoj obeh držav.
Sodelujemo s sledečimi občinami iz partnerske države Srbije: Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac, Bačka Palanka. V Sloveniji pa so vključene v projekt občine Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Projekt poteka 14 mesecev (med avgustom 2009 in septembrom 2010).
V tem letu skupaj s partnersko državo načrtujemo še tri tovrstna srečanja, na katera bodo vabljeni predstavniki omenjenih občin, nosilci razvojnih institucij, javnih institucij, osnovnih šol, mentorji ekošol, predstavniki nevladnih organizacij, posamezniki, širša javnost in mediji.
Prvo letošnje srečanje bomo namenili predstavitvam dosežkov ekošol Spodnje Savinjske doline in njihovih mentorjev ter povezovanju s partnerskimi občinami.
Če vas zanima sodelovanje v projektu, smo vam z več informacijami na voljo na našem naslovu in spletni strani.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
- AA-jjjjpi
------ Naložba v vašo prihodnost
in Sport	Oper/op delno financira evropska uniia
------	Evropski socialni skjad
Na Razvojni agenciji Savinja deluje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPl-Ljudsko univerzo Žalec Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednji dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, po elektronski pošti na naslovu isio@upi.si.
Svetovalno središče Žalec deluje od leta 2008 dalje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si. Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
cvzu
SAVINJSKA
REPUBLIKA SLOV
MINISTRSTVO ZA ŠOLST
ODINJSKA • OKRASNA
lramika
IZDELKI DOMAĆE IN UMETNOSTNE ODRTI
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ. OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0. INŽENIRSKA GEODEZIJA.
GPS MERITVE. NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
STROŽER, KLEPARSTVO IM MONTAŽA, D.0.0.
Kasaze 69/E, 3301 PETROVCE
TEL: 03/714 Ol 00, FAKS: 03/714 Ol Ol, CSM: 04I 690 023, 04I 608 3I2.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.
POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
Z vami že 28 let
Ruska tovarna že obratuje
Garancija zdaj 10 let
SKE STORI
parcelacije \j GPS meritve
načrti
03/710-38-10
Šlandrov trg 11, Žalec
PROJEKTOM
www.geodetske-storitve.eu
RAČUNOVODSKE STORITVE
STOTIN
Polzela
BORIS KOKOT
univ. dipl. ekon.
041 536 659 www.stotin.si e-naslov: info@stotin.si
Sončna elektrarna za 25 let
Juteksa Milan Dolar. Lani je Ju-teks na ruski trg in na trge okoliških držav prodal okrog dva milijona m2 PVC talnih oblog, z novo tovarno in z omenjenimi prednostmi pa si obetajo prodajo še izboljšati. In kaj to pomeni za domačo proizvodnjo? Prodajo proizvodnje v domači tovarni bodo zdaj še močneje usmerili v prodajo po Evropi in v čezmorskih deželah, je povedal Milan Dolar. Juteks namreč svoje PVC talne obloge prodaja kar v 46 državah, izvozi pa večino, kar 97 odstotkov, svoje proizvodnje.	L. K.
Podjetje Bisol iz Latkove vasi je na sejmu fotovolta-ike Intersolution, ki je od 14. do 16. januarja potekal v belgijskem Gentu, predstavilo pomembno novost, podaljšanje garancije za svoje proizvode. Svojim strankam namesto 5-letne ponujajo zdaj 10-letno garancijo za
vse module, izdelane od 1. januarja 2010 dalje.
BISOL je v času sejma v Belgiji sicer predstavil nabor fotonape-tostnih modulov, ki imajo visok energijski izplen, NOCT samo 44 °C, folijo EVA z izredno nizkim indeksom porumenelosti, vrednost letne degradacije, ki je potrjena s certifikatom TÜV,
samo 0,5 % (zgornja dovoljena meja je 5 %), visoko paralelno odpornost ob nizkem sončnem obsevanju in zelo nizko serijsko odpornost za odlično delovanje pri visokem obsevanju. Bisolovi fotonapetostni mo.duli zaradi nizke degradacije znatno povečujejo donosnost naložbe v sončne elektrarne. T. Tavčar
V proizvodnji modulov
Slaščičarna Nik zamenjala Vanilijo
Nova sončna elektrarna Kodret v Založah pri Polzeli
V Založah pri Polzeli druga v tej vasi. Z gradnjo je začela delovati sončna so začeli lani oktobra, za elektrarna Kodret, to je že poskusno obratovanje pa
je dobila dovoljenje decembra.
Danes deluje z močjo 60 kW. Postavljena je na pobočje, njena skupna površina je 430 kvadratnih metrov in je vpeta v železno konstrukcijo. 264 solarnih modulov moči 230 W je bilo uvoženih iz Kitajske, njihova življenjska doba pa je predvidoma 25 let. Kot je povedal lastnik Grega Jesenek, je bila odločitev za postavitev takšnega sistema predvsem v zanesljivosti investicije, podpori države in okolju prijaznem sistemu. Začetni vložek investicije je visok, vendar se bo z leti v celoti povrnil. Na leto bo proizvedla za osem povprečnih slovenskih gospodinjstev električne energije.
Od ideje do pridobitve gradbenega dovoljenja je minilo eno leto. Težave so nastajale pri pridobitvi vseh potrebnih dokumentov, podpora s strani Občine Polzela pa je pripomogla k hitrejšemu reševanju problemov. Zelo koristni so bili tudi nasveti in informacije s strani strokovne službe Elektra Celja.	T. Tavčar
Sladke dobrote slaščičarne Nik
Pek in podjetnik Roman Brglez je s svojim kolektivom in svojo slaščičarsko in pekovsko ponudbo od prejšnjega petka znova prisoten v Žalcu. Na ta dan so namreč predali namenu še eno svojo slaščičarno, ki bo zamenjala slaščičarno Vanilija.
Ob odprtju slaščičarne, ki so jo poimenovali po vnuku in sinu Niku, so zaigrali Okrogli muzikantje, stojnice pred slaščičarno pa so ponujale brezplačne dobrote iz slaščičarskega in pekovskega programa ter pijačo.
Slavnostni trak so skupaj z enajstmesečnim Nikom, ki ima še enako starega bratca, dvojčka Maja, po katerem so že poime-
Stirimetrska proizvodna linija v novi Juteksovi ruski tovarni
Potem ko je podjetje Juteks z Ložnice pri Žalcu 15. maja lani položilo temeljni kamen za novo tovarno v Rusiji, je z letošnjim letom Juteksova tovarna PVC talnih oblog v ruskem kraju Kameškovo v Vla-dimirskem rajonu, kakšnih 200 km od Moskve, začela z rednim obratovanjem.
Tovarna ima 14.000 m2 pokritih proizvodnih in skladiščnih površin in leži na slabih 6 hektarjih velikem zemljišču, ki so v lasti Juteksa. Vrednost investicije je dobrih 35,7 milijona evrov, skupaj z obratnim kapi-
talom pa okrog 38,5 milijona evrov. Načrtovana proizvodnja za letošnje, prvo leto rednega poslovanja (s poskusno proizvodnjo so začeli že novembra), je 6 milijonov m2 PVC talnih oblog, s katerimi bodo zalagali kupce iz Rusije in sosednjih držav. Z odprtjem tovarne v Rusiji je Juteks pridobil prednosti »domačega« dobavitelja, kar pomeni, da bodo lahko kupcem ponudili talne obloge po nižjih cenah, saj ne bo več carinskih dajatev, stroški transporta bodo nižji, kupci pa bodo plačevali v rubljih, je povedal direktor
novali trgovino na Vranskem, vila in nagovorila Brglezova hči prerezali njegovi starši. Zbrane Dragica, nosilka slaščičarskega pa je ob tej priložnosti pozdra- programa v podjetju. D. N.
Nik s staršema in bratrancem pri prerezu vrvice
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter
Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
1	■i SlIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Omi fill Dekorativni opleski 121 UIU v Izdelava izolacijskih fasad
1	DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO J
5	iUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV s.p.
Andraž 96b, 3313 POLZELA, 03 5720 673, GSM: 041 216 214	
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
Že desetič več kot 3000 obiskovalcev
Koledniki obiskovali domove
Božična skrivnost v lami Pekel
Turistično društvo Šempeter je 25. in 26. decembra pripravilo še zadnjo prireditev v letu 2009 in tako zaključilo turistično sezono v Jami Pekel. Tokratna prireditev je imela tudi jubilejni poudarek, saj je bila Božična skrivnost v Jami Pekel organizirana že desetič zapovrstjo.
Vsako leto organizatorji pripravijo kaj novega. Najprej se je božična zgodba odvijala na odru v jami, zdaj pa se prizori iz te biblijske zgodbe vrstijo skozi jamo do njenega izhoda
v gornji etaži. Prireditev vsako leto popestrijo tudi nastopi najrazličnejših pevskih skupin in glasbenikov.
Program jubilejne prireditve so obogatili z zborovskimi koncerti pred jamo. Na božični dan sta se predstavila Moški pevski zbor Zvon Šempeter in Moški pevski zbor Ponikva, naslednji večer pa sta s svojim petjem prireditev zaokrožila Mešani pevski zbor Tabor in Mešani pevski zbor DU Šempeter. Pred vhodom v jamo pa je igrala Vokal-no-instrumentalna skupina Do-
minik iz Žalca. Božično zgodbo in pevsko-glasbeno vzdušje v jami so ustvarjali učenci OŠ Šempeter, KUD Grifon Šempeter, citrarki Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve, Otroški pevski zbor Zvonček Šempeter, Otroški cerkveni pevski zbor Žalec, Dekliški sekstet Candella Petrovče, Savinjski oktet KUD Žalec, Zbor sv. Cecilije Vransko in Sekstet sv. Mihaela Vransko.
Obiskal jih je tudi Božiček, na stojnicah pa ste se lahko s toplim čajem, kuhanim vinom in rogljički.	D. Naraglav
Obujajo starodavni običaj
Blagoslovitev konj in spremljevalcev
Člani Konjeniškega društva Mustang Gomilsko in Turističnega društva Gomilsko vsako leto z blagoslovitvijo konj poskrbijo za praznično vzdušje v veselem decembru. Starodavni običaj blagoslavljanja konj, ki je zaradi majhnega števila konj v Sloveniji tako rekoč izumrl, so na Gomilskem znova obudili pred štirinajstimi leti.
Blagoslovitev organizirajo 26. decembra na god svetega Štefana, zavetnika konj. Gomilsko pa je tudi sicer najprimernejši kraj za to zanimivo prireditev, saj je v tem kraju to edina cerkev v Savinjski dolini, poimenovana po tem svetniku. Pred blagoslovom konj in konjenikov so v cerkvi prisluhnili sveti maši. Konjeniki se vsako leto zberejo
na kmetiji Rančigaj in nato v povorki prijahajo do prireditvenega prostora. Spotoma naložijo na voz tudi duhovnike, ki opravijo obred blagoslovitve. Letos so konje blagoslovili domači župnik Martin Cirar, duhovnik Dani Jesenik, ki sicer študira v Rimu, in Viki Kosec, ki kot župnik službuje v Lučah. Blagoslovili so okrog štirideset konj najrazličnejših pasem in njihove spremljevalce, ki so večinoma člani KD Mustang Gomilsko, ki ga vodi Milan Košenina.
V imenu Občine Braslovče je zbrane nagovoril podžupan Vinko Drča, v imenu Turističnega društva Gomilsko pa predsednica Božena Kosu. Prireditev je tudi tokrat vodil član KD Mustang Gomilsko Bojan Pustinek. Po uradnem delu je pred domom sledilo prijetno druženje.	D. N.
Zbrali so se ob jaslicah in na pohodu
Tudi letos se je v Zavrhu pri Galiciji na božični večer okoli jaslic zbralo precej ob-
čanov. Jaslice je ob pomoči vaščanov postavil Alojz Pod-vršnik. Postavitev jaslic je
finančno podprlo Turistično društvo Galicija.
Kljub slabemu vremenu se je zbralo okoli petdeset ljudi. Zapeli so nekaj božičnih pesmi, si prižgali bakle in se podali proti farni cerkvi v Galiciji. V prijetnem pogovoru je pohod hitro minil. Po opravljenem polnočnem obredu so se vrnili do gasilskega doma v Zavrhu. Marljivi občani so poskrbeli za zakusko in kuhano vino.
Dogovorili so se, da bodo pohod organizirali tudi v prihodnje, saj želijo ohranjati tradicijo in se družiti v prazničnih dneh.	T. T.
Z baklami proti cerkvi
Božične in novoletne praznike, vse do svetih treh kraljev, so na Polzeli ponovno obogatili mladi koledniki, ki so obiskovali domove in jih zaznamovali s svojimi simboli, 20 + G + M + B + 10, kar pomeni svete tri kralje ali modrece, Gašperja, Miho in Boltežarja, ki so obiskali božje dete Jezusa in ga obdarovali.
Tradicija koledovanja je na Slovenskem zelo stara, v zadnjem času jo vse pogosteje ponovno oživljajo. Koledniki obiskujejo domove in zbirajo darove, ki jih bodo tudi letos, v okviru trikraljevske akcije, namenili za misijone, največ pa za gradnjo šol. Polzelske kolednike je tudi letos na njihov obhod pripravila katehistinja Erika Božič.	T. Tavčar
Koledniki na svojem obhodu
Blagoslov konj v Galiciji
Blagoslov konj v Galiciji
Člani konjeniške sekcije Turističnega društva Galicija v Občini Žalec so v počastitev sv. Štefana prav na
njegov god v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Galicija pripravili blagoslov konj, tokrat že dvanajstič.
Pred blagoslovom, ki ga je pri župnijski cerkvi opravil domači župnik Janko Cigale, je bila sveta maša, pri kateri je z božičnimi pesmimi sodelovala godba s Svetine, ki je tudi v nadaljevanju poskrbela za dobro razpoloženje krajanov in ostalih obiskovalcev, svoje pa je dodalo lepo vreme. K blagoslovu je trinajst konjerejcev pripeljalo več kot dvaindvajset konj različnih pasem, od najmanjših ponijev do ponosnih angleških konjev atraktivnega športnega videza. Po blagoslovu so za vse obiskovalce pripravili topel napitek in prigrizek. T. T.
Praznična tržnica in Božiček
Preboldska kmečka tržnica, ki se ponaša z najdaljšo tradicijo v Savinjski dolini, je bila v znamenju božično-novoletnih praznikov vse decembrske sobote. Čez leto deluje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, razmišljajo pa že, da bi delovala vsako soboto.
Dogajanje na božični tržnici v Preboldu je bilo pestro
tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem času, ki je bil namenjen zlasti rajanju otrok in prihodu Božička, ki je vse otroke tudi obdaril. Popoldansko druženje je v sodelovanju z občino organizirala DPD Svoboda Prebold, ki je poskrbela za pester program, v katerem so sodelovali pevci Moškega pevskega zbora Svoboda Prebold, otroci in
gledališka skupina, ki je poskrbela za igrico Medvedek na obisku. K pravemu zimskemu vzdušju je prispevala tudi narava, ki je poskrbela za snežno veselje, svoje je dodal še mraz, saj sta se čaj in kuhano vino še bolj prilegla.
Organizatorji so poskrbeli tudi za ogenj, okrog katerega so se še posebej radi greli otroci.	D. N.
Praznična tržnica in Božiček
Zlata plaketa za preteklo delo
S kvizom ob Prešernovem rojstvu
Ivan Jelen z zlato plaketo stranke
Najvišje priznanje, zlato plaketo stranke DeSUS, je konec prejšnjega leta prejel nekdanji poslanec in predsednik občinskega odbora stranke DeSUS Ivan Jelen. Priznanje mu je na priložnostni slovesnosti podelil predsednik stranke Karel Erjavec.
Kot je bilo povedano ob podelitvi, se tovrstno priznanje podeljuje najzaslužnejšim v stranki DeSUS, med katere nedvomno sodi Ivan Jelen. Kot poslanec je prispeval pomemben del k delovanju stranke tudi v državnem zboru, še posebej pa si prizadeva za delovanje stranke v svojem okolju. O prejetem priznanju je povedal: »Ta zlata plaketa mi osebno ve-
liko pomeni in sem jo tudi z veseljem sprejel. To pa še toliko bolj, saj menim, da to ni le moje priznanje, ampak priznanje vseh, ki so kakorkoli pomagali pri delu in aktivnostih stranke. Demokratična stranka upokojencev je bila ustanovljena 30. maja 1991, malo pred začetkom vojne za Slovenijo. V stranko sem vstopil nekaj mesecev po ustanovitvi in se takoj aktivno vključil v njeno delovanje. Najprej v krajevnem odboru stranke DeSUS na Ponikvi, v katerem je bilo prvo leto le 25 članov. To članstvo se je nato v mojem šestletnem mandatu vodenja povečalo na več kot dvesto, danes jih je 224 in ta številka se bo še povečevala,« je
prepričan Ivan Jelen, ki je svoje delo aktivno nadaljeval kot član območnega odbora stranke.
Že več let je tudi predsednik občinskega odbora stranke DeSUS v Žalcu in preko nje je tudi kandidiral za poslanca v Državni zbor RS, kjer je po izvolitvi deloval en mandat. Je tudi dolgoletni predsednik KS Ponikva in svetnik v Občinskem svetu Občine Žalec. D. N.
IZ SKRINJE BABIC IN DEDKOV ZA BOGASTVO VNUKOV
JAVNO POVABILO NA
EKOMUZEJEV USTVARJALNI NATEČAJ
Turistično društvo Šempeter v okviru projekta »Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov«, ki ga v 90 % sofinancira Sklad za NVO - Norveški finančni mehanizem in v sodelovanju z Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije organizira javni natečaj.
Zlata nit je tema hmeljarstvo, pivovarstvo in vinogradništvo.
K sodelovanju vabimo predšolske otroke, osnovnošolce, lokalne prebivalce iz območja Spodnje Savinjske doline, Obsotelja in Kozjanskega.
Natečaj traja do 1. marca 2010. Informacije o natečaju so na spletnih straneh društva td empeter.si ter ekomuzeja
www.ekomuzej-hmelj.si.
Pripravljalci natečaja vam želimo veliko veselja pri raziskovanju in ustvarjanju!
Predsednik TD Šempeter in vodja projekta Jože Randl, univ. dipl. ekon.
Na mesečnem srečanju so se 3. decembra sestale članice in somišljenice Ženskega foruma, ki deluje pri SD. Tokratnega srečanja se je udeležila tudi predsednica ŽF SD Ljubica Zorko Zorman, ki je spregovorila o programu Ženskega foruma za naslednje obdobje.
Ker so letos lokalne volitve, so se dogovorile, da bodo na kandidatne liste predlagale polovico žensk. Niso ostale ravnodušne do kritike svojih poslancev iz vrst SD pa tudi do žalskega župana in poslanca, ki so glasovali proti zakonu o nezdružljivosti poslanske funkcije z župansko, saj gre za opravljanje zakonodajne in izvršilne funkcije v isti
osebi, kar je za veliko državljanov skrajno neprimerno tudi iz drugih razlogov.
Ker pa je bil ravno 3. december, so se udeleženke srečanja preizkusile tudi v kvizu iz poznavanja pesnikov, pisateljev, držav ... recitirale najlepše Prešernove pesmi. Kviz je pripravila Anka Krčmar, srečanje pa je vodila predsednica žalskega ŽF SD Tanja Razboršek Rehar, ki je vsem zaželela uspešno leto in jih povabila na srečanje v februarju, ko bo med njimi ena od ministric ali poslank. D. N.
Telefon: 03/712 12 80
• popusta
pri nakupu dnevne smučarskekarte
na prireditvi „SmucarSKI IZZI • Uveljaviti je možno samo en kupo za nakup ene dnevne smučarske
karte na dan prireditve.
Nakupno mesto: blagajna smucisca.

MEDIJSKA POKROVITELJA
RADIO

zumai 24
clìy/center
'NJ
ÀI
test smuči
-	smučanje po VSL progi s SK Gozdnik Žalec
-	primerjalna zabavna smučarska tekma z zrtiSflTm Sloveni ■ smučanje s člani slovenske DEMONSTRATORSKE vjste
-	nagradne animacijske igre s skupino OKEJ in SKI JUKEBOX z DJ Teom
(G> toper
Vse najboljše
PRmGO
Mercedes-Benz Servis
j j ■ j?rrr*i2i
o R A D INI J e
ROSSIGnOL
F/SC«BI?a\
Veseli december v Žalcu
Lionsi tudi za Petro
Tako so ob koncu leta nazdravili najmlajši
V prazničnem decembru je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil že tradicionalno prireditev - Veseli december za najmlajše, ki se je
začel z obiskom Božička in nadaljeval z različnimi igricami zadnje štiri dni preteklega leta.
Vsak dan med 16. in 17. uro so se otroci udeleževali različnih
igric, s katerimi je zavod na zanimiv in igriv način predstavil pisano paleto dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Igrice so potekale pred Domom II. slovenskega tabora Žalec, ob 17. uri pa so si v dvorani doma vsakič ogledali kakšno zanimivo predstavo. Vstop na vse predstave je bil seveda prost. Posebno veselo je bilo na Silvestrovo, ko so imeli malčki svoje silvestrovanje že dopoldne, končali pa so ob dvanajstih, ko so si nazdravili in si zaželeli vse najboljše. Seveda ni manjkalo tudi poslikave otroških obrazov in maskot, ki so razveseljevale najmlajše, njihovi starši pa so se pogreli ob čaju in kuhanem vinu.	T. T.
Ustvarjali in spoznavali običaje
Medgeneracijsko srečanje občanov
Lions klub Žalec je tudi leta 2009 poskrbel za nekaj dobrodelnih akcij. Člani kluba so zbirali denar za tiste, ki so pomoči potrebni. V decembru so na primer od nog do glave oblekli slepo Petro Rom, ki je bila pomoči v obliki novih oblačil in obutve zelo vesela.
Petra Rom je mlado in glasbeno zelo nadarjeno dekle iz Liboj, ki svoje široko splošno znanje širi z igranjem klavirja, uči pa se tudi igranja na orgle. Marsikdo jo je že imel priložnost slišati igrati, še posebno pa jo poznajo člani medobčinskega društva invalidov, ki se udeležijo vsakoletnega skupnega druženja, kjer jih Petra
Petra med oblačili...
skoraj vedno razveseli s svojo glasbo.
Petra si je v celjskem nakupovalnem središču izbirala oblačila in obutev ob pomoči tajnice Medobčinskega dru-
štva slepih in slabovidnih Celje Nade Močnik. Prijetnemu dogodku sta prisostvovala tudi predsednik Lions kluba Žalec Brane But in tajnik kluba Marko Repnik.	D. N.
Bee Geesus in 4Given na Gomilskem
za a cappella (izključno vokalno) glasbo. Vsi glasbeni elementi so torej ustvarjeni vokalno, v živo, brez kakršnihkoli učinkov in dodatnih elektronskih pomagal. Celo bobni, bas, razni posebni efekti so povzročeni izključne z usti in izjemoma z drugimi deli anatomije članov zbora. Tako se je zbor približal tradicionalnemu izvajanju afriške in afroameriške čaščene glasbe. S svojimi preprostimi, a izjemno ubranimi in dodelanimi koncerti razveseljujejo poslušalce, kjerkoli zapojejo. 4Given pa je slovenska vokalna zasedba in predstavlja svež val gospel glasbe pri nas. Pevci Kristjan Virtič,
Kristijan Korat, Simon Virtič in Matej Virtič so predani kristjani, ki veselje do življenja izražajo s svojimi glasovi. Po vzoru svojih staršev že od otroštva gojijo ljubezen do glasbe, še posebej vokalne. Vsi so tudi formalno šolani glasbeniki in so si glasbene izkušnje nabirali v različnih zasedbah.
S tem prijetnim dogodkom je KD Gomilsko polepšalo praznične dni obiskovalcem božično-novole-tnega koncerta in ljubiteljem petja in jim na prav poseben način voščilo vse najlepše v letu, ki prihaja, je zaupal predsednik KD Gomilsko Andrej Sram.	D. N.
činski knjižnici Polzela.
Konec leta so že drugič organizirali tovrstno srečanje. V kratkem kulturnem programu so nastopali otroci Kulturno glasbenega društva Cecilija. Na klavir sta zaigrali Vita Vy-bihal in Monika Rakun, Ina Poteko in Ina Rojnik pa sta prebrali nekaj besed o božiču. V nadaljevanju so se lotili izdelave božičnih voščilnic. Nastalo je veliko lepih izdelkov, ki so razveselili sorodnike in prijatelje. Medicinska sestra Tajana Vrbnjak pa je zainteresiranim merila krvni tlak. Razpoloženje in vzdušje je bilo odlično. Navzoči so izrazili željo po ohranjanju medgeneracijskih srečanj, saj ljudje potrebujemo drug drugega. Morda v tem času, ki ga zaznamuje hlastanje za materialnimi dobrinami, še toliko bolj.	T. T.
Povratek in odlaganje ulova v vrsto
Druga januarska sobota ali nedelja je v Občini Žalec že deveto leto v znamenju prvega novoletnega skupinskega lova na pernato in nizko divjad. Dvorec Novo Celje je bil v soboto, 9. januarja, znova prizorišče srečanja lovcev LD Gozdnik Griže, LD Žalec z lovskimi gosti iz raznih krajev Slovenije in Občine Žalec.
Vodja tokratnega lova in predsednik LD Žalec Janko Stebernak je zboru lovcev in gostov spregovoril o pravilih lova, o tem, katero divjad bodo lovili in kako bo lov potekal. Posebej je opozoril na varnost, za katero skrbijo tudi z rdečimi trakovi na klobukih, saj so tako lovci veliko bolj opazni.
Izpred dvorca so se podali na območje Savinje, od koder so krenili proti čistilni napravi v Kasazah. Področje je poraščeno z drevjem, grmovjem in drugim podrastjem, ki zagotavlja dobre življenjske pogoje najrazličnejši nizki in predvsem pernati divjadi. Nekaj dni pred lovom so tudi letos v to območje spustili fazane iz gojišča, tako da osnovno število ni bilo ogroženo. Ulovili so 29 fazanov in devet rac, izsledena lisica pa jim je uspešno pobegnila v svoj brlog. Po vrnitvi v Novo Celje so opravili kratko analizo lova, lovcem pa sta poleg vodje lova Janka Stebernaka spregovorila tudi župan Lojze Posedel in Ferdinand Haler. Nadaljevali
so s prijetnim druženjem ob stojnicah z dobrotami in pijačo ter ob velikem tabornem ognju, kjer so pekli navadne klobase, nabodene na palice.
Vodja lova Janko Stebernak: »Lov je potekal disciplinirano in v skladu z lovskimi pravili, predvsem pa varno. Vesel sem tudi samega ulova, čeprav je to drugotnega pomena, saj je pomembnejše druženje in krepitev tovarištva med lovci obeh lovskih družin in ostalimi udeleženci srečanja. Ponosen sem na naše druženje in zelo bomo veseli, če se nam v prihodnje pridruži še več gostov iz drugih lovskih družin, saj tudi na ta način izpričujemo naše lovsko poslanstvo.« D. Naraglav
Predzadnjo decembsko soboto je ne tako številno občinstvo, kot bi si organizator KD Gomilsko in izvajalci programa želeli in zaslužili, v Domu krajanov Gomilsko navdušil nastop a cappella gospel zbora Bee Geesus pod umetniškim vodstvom Mateja Virtiča in moškega kvarteta 4Given. Program je s prijetnimi mislimi o bo-žično-novoletnem času povezovala Nina Markovič Korent.
Bee Geesus je ljubljanski študentski pevski zbor, ki druži okrog 40 mladih pevcev z vseh koncev domovine. Posebnost zbora je predvsem v načinu izvajanja, saj gre
Bee Geesus razveseljuje občinstvo
Pri izdelovanju voščilnic
Medgeneracijsko sodelovanje je v današnji družbi ključnega pomena. V tradicionalnih družbah se je celotna skupnost ravnala po navodilih modrih in izkušenih starešin, medtem ko hiter tehnološki razvoj poveličuje mladost in starejše pušča v ozadju. Da bi se izogni-
li konfliktom in zagotovili medsebojno razumevanje in solidarnost, je potrebno mlade že v rani mladosti pripraviti na bodoče sodelovanje. K temu poskušajo z organizacijo medgeneracijskih srečanj prispevati in v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Polzela tudi v Ob-
Boginja lova ponovno radodarna
V tem šolskem letu so se na OŠ Griže prvič lotili izvedbe tehniškega dne od 1. do 9. razreda. Pripravili so ga konec novembra, na njem pa izdelali številne voščilnice in okraske za popestritev prazničnih dni, hkrati pa spoznavali zgodovino in običaje praznikov v decembru.
»Temeljni cilj tehniškega dne je bil izdelati uporaben izdelek na temo božično-novoletnih praznikov, ki ga otroci lahko nesejo domov. Učitelji razredniki so se skupaj z učenci dogovorili za uporabo osnovnega materiala za delo,« je povedal odgovorni za izvedbo tehniškega dne na OŠ Griže Ivan Pišek.
V prvem razredu so tako učenci pri izdelovanju izdelkov uporabili stiropor, krep papir,*»das« maso in dekorativni material. Izdelali so venčke, voščilnice in figurice za novoletno jelko. Učenci drugega razreda so uporabili glino in izdelali svečnike in prašičke za srečo. V tretjem razredu so se naredili izdelek iz »moosgumi-ja«, tablo za urnik in pomembne datume, da bodo odslej v šolo redno nosili vse potrebno.
Četrti razred je iz gline izdeloval posode in ptičke. Učenci obeh petih razredov so pri delu uporabili papir in iz njega oblikovali zvezde, voščilnice in svečnike. V šestem razredu so iz papirja izdelali voščilnice. Iz »das« mase so
naredili posode za bonbone, nekateri pa celo slike s pomočjo sukanca. Za učence sedmih razredov je bil tehniški dan organiziran izven šole v steklarski delavnici. Naučili so se poslikave na steklo z barvami. Izdelali so okvirje za slike in hišne številke s postopkom fuzije in ogledala s pomočjo peskanja. V osmem razredu so iz tekstila izdelal božično nogavico in snežaka. Deveti razred pa je iz naravnega in dekorativnega materiala s pomočjo učiteljice iz vrtnarske šole izdeloval adventne venčke.
Izdelke, ki so nastali na tehniškem dnevu, so razstavili v začetku decembra na skupnem roditeljskem sestanku v telovadnici šole.	L. K.
Iskrica sreče za 70 otrok
Koncert z namenom
Otroci so se pred odhodom poslovili tudi od Zvoneta Petka, pobudnika in donatorja akcije
Kolektiv podjetja Pluton gradnje iz Šempetra je letos že sedmič ob koncu leta skupaj z Občinsko zvezo društev prijateljev mladine Občine Žalec izpeljalo petdnevno zimovanje za 70 otrok.
Letos so bili otroci na smučiščih pri Svetih treh kraljih na Pohorju. Spremljalo jih je 14 učiteljev in vaditeljev smučanja iz Smučarskega društva
Gozdnik Žalec, uživali pa so v učenju smučanja in družabnih igrah. V podjetju Pluton so se že pred leti namreč odločili, da bodo sredstva, ki bi jih sicer porabili za poslovna darila ob novem letu, namenili v dobrodelne namene, in sicer za akcijo, ki so jo poimenovali Iskrica sreče.
Pred odhodom na letošnje zimovanje so se Zvonetu Pet-
ku, direktorju podjetja Pluton gradnje iz Šempetra, v imenu udeležencev in njihovih staršev zahvalili štirje izmed otrok, Ana, Denis, Klemen in Franci, ter v imenu društva Stane Jereb. Vsekakor bi bilo zelo lepo in dobrodošlo, da bi se za tako dejanje odločila še druga podjetja in s tem prižgala iskrice sreče tudi v mnogih drugih otroških očeh. T. Tavčar
Drobci bogatijo življenje
Ob začetku leta, ko drug drugemu namenjamo več pozornosti kot sicer, so se v Krajevni organizaciji Rdečega križa Polzela, Župnijski Karitas Polzela in Andraž ter Društvu upokojencev Andraž odločili, da obiščejo občanke in občane Polzele, ki preživljajo jesen življenja v Domu upokojencev Polzela,
in jih obdarijo.
Prostovoljke obeh humanitarnih organizacij in člani društva upokojencev so jih obiskali na praznik gospodovega razglašenja, svetih treh kraljev. V domu živi sedemintrideset občanov Polzele. Obiskovalci so z njimi pokramljali, jih obdarili in jim zaželeli v letu 2010 predvsem zdravja, miru in za-
dovoljstva. V imenu vseh jih je nagovoril predsednik Društva upokojencev Andraž Jože Krk. Dan so jim polepšali tudi Ljudski godci iz Andraža.
Oskrbovanci so se zelo razveselili obiska, zato so v obeh dobrodelnih organizacijah in društvu sklenili, da bodo za ta srečanja poskrbeli tudi v prihodnje.	T. Tavčar
Oskrbovanci doma, Jože Krk in Ljudski godci iz Andraža
Dekanija Žalec: Napovednik 2010
Ob novem letu 2010 je izšla v žalski dekaniji brošura z naslovom Dekanija Žalec: Napovednik 2010. V tej knjižici je zbranih kar nekaj podatkov iz vseh župnij, ki sestavljajo žalsko dekanijo. To so: Gotovlje, Galicija, Griže, Petrovče, Polzela, Šempeter v Savinjski dolini in Žalec.
V prvem delu knjižice je navedenih kar nekaj zgodo-
vinskih podatkov o tem, kdaj je bila katera župnija ustanovljena, kdaj so bile zidane župnijske cerkve, in najnovejših, ki predstavljajo duhovnike, župnijske pastoralne in gospodarske svete, ključarje, zborovodje, ministrante in organiste ... V drugem delu knjižice je koledar vseh bogoslužnih in ostalih cerkvenih slovesnosti po župnijah, navedene so tudi
druge dejavnosti, kot so denimo priprave na zakon, krst otroka za starše, pastoralni dnevi in drugo. Vse te podatke je zbral in uredil Ivan Zupanc, upokojeni duhovnik v Petrovčah, izdale in založile pa župnije žalske dekanije. Za izdajo je bil odgovoren dekan žalske dekanije Jože Kovačec, župnik na Polzeli, ki je avtor uvodnika v brošuri.	T. Tavčar
Ob zaključku so ob spremljavi pihalnega orkestra zapeli vsi nastopajoči
Vokalna skupina Glas srca, ki deluje v okviru preboldske župnije, je v soboto, 9. januarja, v župnijski cerkvi sv. Pavel Prebold pripravila dobrodelno prireditev Koncert z namenom. Prostovoljne darove obiskovalcev so namenili za dokončanje Aninega doma, kjer ima svoje prostore tudi Vokalna skupina Glas srca.
Petje in glasba je v cerkvah zaradi izjemne akustike še toliko lepše. Na tokratnem koncertu se niso predstavile gostujoče skupine ali posamezniki, ampak so mu vsebino dajali domači vokalni sestavi in glasbeniki. Najbolj množičen in tudi glasen je bil Pihalni orkester Prebold, sicer pa so ta večer nastopili tudi mešani cerkveni pevski
zbor, Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold, Mešani pevski zbor KPD Šešče, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Reški slavčki, Šempavske iskrice, Sončki, Ansambel A je to, Ansambel Polet, harmonikarja Vasja Goropevšek in Tilen Selič ter Vokalna skupina Glas srca, ki je poskrbela tudi za vodenje prireditve in ostalo organizacijo. D. N.
Peli božične pesmi
Na Polzeli so v župnijski cerkvi pripravili tradicionalni koncert polzelskih cerkvenih pevskih zborov in glasbenih skupin. Nastopili so mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, vokalno instrumentalna skupina Margareta, otroški pevski zbor Cekinčki, cerkveni mešani pevski zbor, moški pevski zbor in mešani pevski
zbor Oljka. Med posameznimi nastopi pa so Neža, Veronika in Katarina na flavto zaigrale božične pesmi.
Novost letošnjega koncerta je bila kolednica »Trije kralji grejo k nam«, ki so jo na začetku, med prihodom pevcev, skupaj zapeli vsi nastopajoči zbori in glasbene skupine. Z njimi so prišli tudi koledniki. Ob koncu se je vsem
nastopajočim zahvalil župnik Jože Kovačec in dejal, da če so takrat trije kralji prinesli zlata, kadila in mire, so tokrat prinesli pevci lepe božične pesmi in melodije, ki nagovarjajo slehernega k dobrodelnosti in iskanju notranjega miru. Nagovoril jih je s prošnjo, da še naprej vztrajajo in sodelujejo s svojim petjem pri bogoslužju. . T. Tavčar
Dolani skupaj že četrtič
V dvorani Gasilskega doma Šempeter so se pred novim letom že četrtič zaporedoma zbrali Dolani, prebivalci dela Šempetra okrog Rimske nekropole. Skupaj in zelo veselo so zaokrožili leto 2009 in si zaželeli vse najlepše v letu 2010.
Srečanje je tudi tokrat pripravil poseben odbor v sestavi Štefan
Božič, Cvetka Jelen, Marija Vasle in Miha Randl. Poskrbeli so za zanimiv in prijeten program, v katerem so sodelovali mlada pevka Katja Božič in humorista iz Laškega Fonza in Bonza, ki sta bila ta večer operna pevca dunajske opere, izvrstna plesalca rokenrola, policista, animatorja in še marsikaj. Udeležence srečanja so prijetno
presenetili Stari prijatelji, ansambel ljubiteljskih glasbenikov iz Šempetra. Ob odlični hrani in pijači je bilo druženje še prijetnejše. Takšna srečanja sosedov so v tem hitrem tempu življenja še kako dobrodošla, saj si čez leto marsikdaj ne vzamemo časa za kaj podobnega. Vsekakor so Dolani lahko vzgled in v spodbudo še kakšni lokalni sredini. D. N.
	ùu&n i ]					
			•im IfrfrAi			
■ Hik	■P"\ t ■ i		SHr lih i			
					lL	Iv.j
						
						
						
	* V ‘				i	
Udeleženci srečanja
Tisoč pohodnikov zdravju naproti
Utrinek s tokratnega pohoda
Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo 28. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko.
Pohodnike je iz smeri Celja do Polzele pripeljal posebni vlak in naprej proti Velenju, saj so se na Goro Oljko podali tudi iz andraške, ve-
lenjske, šoštanjske in šmarske strani. Vseh udeležencev pohoda je bilo okrog tisoč. Privabilo jih je pravo zimsko vreme in dolgoletna tradicija. Planinsko društvo Polzela je vodilo pohod s Polzele in Šmartnega ob Paki.
Pri planinskem domu so
udeleženci prejeli trdo kuhano jajce in čaj. Pohodnikom, ki so se pohoda udeležili desetič ali dvajsetič, so podelili posebna priznanja. Štefka Jordan iz Šempetra in Nandi Glavnik s Polzele pa sta se do zdaj udeležila vseh osemindvajsetih pohodov.	T. Tavčar
V Marijo Reko že triintridesetič
		
	JBßf'ci '*■	gg & "
11 s. ^ v *Wàìì		
Številni pohodniki so se udeležili tradicionalnega pohoda v Marijo Reko
Drugi januarski vikend je bil v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Okrog tisoč udeležencev se je podalo tudi na 33. tradicionalni pohod občanov Občine Prebold v Marijo Reko.
Tradicionalnega pohoda se vsako leto udeleži nekaj sto pohodnikov vseh starosti, odvisno tudi od vremena. Tokratni pohod je bil res zimski, saj je narava poskrbela za primerno debelo snežno odejo, sonce pa za dodatno idilo. Triintrideseti pohod bo v kroniki Planinskega društva Prebold in med pohodniki zagotovo zapisan v spominu kot eden najlepših.
Tudi letos so se udeleženci podali na pot iz različnih smeri, največ pa se jih je do planinskega Doma pod Reško planino podalo iz Prebolda preko Žvajge najprej'do Lobnikarjeve domačije, kjer domači vedno poskrbijo za »prvo pomoč«. Na cilju pohodnike postrežejo s čajem in kuhanim vinom, oskrbnika planinskega doma, Stanko in Ivanka Pišek, pa poskrbita tudi za dobro hrano.
In kaj o pohodu menijo naključno izbrani pohodniki? Pohodnik Ivan Kramar iz Celja nam je povedal, da se je udeležil skoraj vseh pohodov. Na tej poti se sreča s planinskimi prijatelji, znanci in nekdanjimi sodelavci iz TT Prebold. »Ta planinska postojanka mi je zelo všeč, pohod pa je vedno zanimiv in drugačen, saj k temu prispeva tudi različno vreme. Danes nisem pričakoval, da me bo tu pričakalo sonce. Res je fantastično.« Domačinka Monika Lobnikar, ki je od planinskega doma oddaljena le dobra dva kilometra, je bila prav tako navdušena. »Danes sem sicer prehodila le del poti, preden pa sem se poročila na Lobnikarjevo domačijo, sem se na to pot velikokrat podala iz Prebolda in vedno je bilo zanimivo. Danes sta sneg in sonce pričarala še posebno čarobno vzdušje.« Polno lepih besed o pohodu je izrekla tudi Mirjana Novak iz PD Grmada Celje: »Kar žal mi je, da nisem na te pohode začela hoditi že prej. Današnji je četrti po vrsti in zagotovo ne bom manj-
kala na naslednjih. Danes je res prekrasno ...« Kaj pa o letošnjem pohodu menita predsednik PD Prebold Jani Zagožen in markacist društva Jože Burkeljc? »Ta naš pohod ima res že dolgo tradicijo in prepričan sem, da se bo ta še dolgo nadaljevala. Po praznikih, ko se po navadi nekoliko več je in pije, je ta pohod pravi balzam za zdravje. Mnogi si tukaj prvič v novem letu sežejo v roke in si zaželijo vse najlepše. Ne manjka pesmi in plesa, kar naredi druženje pod Reško planino še lepše,« pravi Zagožen, Burkeljc pa dodaja: »Včeraj smo prehodili celotno traso poti, ki vodi mimo nekdanje TT Prebold in preko Žvajge, Lobnikarja do planinskega doma, tako da smo naredili gaz v snegu in odstranili morebitne prepreke. Danes je bilo tako vse lažje, hoja pa prijetnejša. Veselim se že naslednjega zimskega pohoda, še prej pa bodo poletni in jesenski pohodi v spomin na nekdanjega predsednika društva Antona Ajdiča in spominski pohod župnika Franca Serca.«
D. Naraglav
_ ^
Silvestrski tek v Žalcu
Atletski klub Žalec je že drugo leto zapored v Žalcu organiziral silvestrski tek, s čimer je zaključil uspešno sezono v letu 2009. Tudi tokrat se je silvestrskega teka udeležilo veliko Žalčanov in tudi drugih tekačev iz Spodnje Savinjske doline. Tekli so na atletski stezi v Žalcu, proga pa je bila dolga 2400 metrov oziroma šest krogov.
V moški kategoriji je tudi tokrat zmago slavil Boris Podpečan, v ženski pa Nina Perko, oba člana AK Žalec. Najmlajši tekmovalec je bil Igor Dobrič, star 13 let, najstarejši pa s 70 leti Venčeslav Satler, ki se re-
Zmagovalec Boris Podpečan
dno udeležuje tovrstnih tekov in dosega zavidljive čase v svoji kategoriji. Za razliko od lanskega leta, ko so bile temperature
polarno nizke, pa je bilo letos vreme bolj jesensko, z dežjem, kar pa ni niti malo motilo udeležence teka.	T. Tavčar
V času praznikov trije pohodi
Pohodniki na Bezovec
Savinjski planinci so praznične dni izkoristili za tri pohode. Člani Planinskega društva Žalec so se odpravili na polnočni silvestrski pohod na Bukovico. Vodja pohoda Dušan Šip je pove-
dal, da jih je spremljalo dokaj toplo vreme, pot pa jim je razsvetljevala polna luna. V dolino so se vrnili v zgodnjih urah novega leta.
Planinci Planinskega društva Liboje so se na 12. zimski
pohod podali 2. januarja. Kot je dejal predsednik društva Franc Čretnik, so se pohodniki zbrali pri mostu v Kasazah, nato pa krenili proti Homu, kjer so se okrepčali, in pot nadaljevali do koče na Brnici, kjer so v snežni plohi končali svoj pohod.
Tretji novoletni pohod, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Braslovče, je bil 21. po vrsti, pot pa jih je tudi tokrat vodila na Dobrovlje. Predsednik društva Jože Marovt je povedal, da je pohod trajal slabe tri ure, na Bezovcu, kjer je bil cilj, pa jih je čakalo okrepčilo. Letošnje pohode je zaznamovalo deževno vreme, za to je bilo pohodnikov nekoliko manj kot druga leta.	T. Tavčar
Pohodnike na Brnico je na začetku pohoda pozdravil predsednik PD Liboje Franc Čretnik
Čez goro k očetu
Planinsko društvo Prebold se je pred božičem udeležilo zanimivega nočnega pohoda Čez goro k očetu, ki ga je že sedemnajsto leto zapored organiziralo PD Ravne na Koroškem.
Na podobno, a precej zahtev-
nejšo in daljšo pot od Kotelj do Celovca so se v težkih zimskih razmerah na božični večer leta 1932 podale Prežihova žena in hčerki, da bi se po več kot dveh letih srečale z možem in očetom. Do srečanja ni prišlo, saj so Pre-
žiha tik pred srečanjem aretirali. Napor žene in hčerk, ki so se štirinajst ur prebijale skozi sneg, je bil tako zaman. Njihov mož in oče Lovro Kuhar - Prežihov Voranc pa je pozneje njihovo pot opisal v kratki povesti Čez goro k očetu.
Tradicionalnega 17. pohoda se je letos udeležilo rekordno število pohodnikov. Organizatorji so prejeli kar več kot devetsto prijav z vseh koncev Slovenije, okoli petdeset pa tudi iz Avstrije. Pohodniki so se zbrali v Ravnah, od koder so se z avtobusi odpeljali do kmetije Lipold, nato pa pot nadaljevali peš. Svoj pohod so končali po nekaj urah pri Raztoč-niku, kakšnih osem kilometrov pred Železno Kaplo.	D. N.
Na letošnjem pohodu so beležili rekordno število udeležencev
OBČINA ŽALEC
Sreda, 3. februar, ob 12. uri
odprtje razstave likovnih del dijakov Gimnazije Celje - Center, umetniške gimnazije likovne smeri; Dom II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled do 1. 3. 2010 (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 4. februar, ob 17. uri
MAVRIČNE VILE;
otroška plesna predstava za cicibanov
abonma in izven;
Plesni forum Celje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 4. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
570 76 08).
Četrtek, 4. februar, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del (ožeta Slaka;
Savinov likovni salon Žalec; razstava bo na ogled do 1. 3. 2010 (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. februar, ob 11. uri
občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku za učence osnovnih šol;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 5. februar, ob 19. uri
občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 6. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami z obiskom kurentov; središče Gotovelj
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 6. februar, ob 18. uri
počastitev slovenskega kulturnega praznika;
dvorana KZ Šempeter (KUD Grifon, 031 431 816).
Nedelja, 7. februar, ob 17. uri
nočni pohod na Goro; zbirno mesto pri POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija,
041 537 397).
Nedelja, 7. februar, ob 18. uri
Knapovska večerja - komedija Petra Rezmana v izvedbi KD Gledališče Velenje in v režiji Karlija Čretnika; Dom Svobode Griže (Etnološko društvo Srečno,
051 253 015).
Nedelja, 7. februar, ob 18. uri
Neiztrohnjeno srce; literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom krajanov Vrbje (Kulturno društvo Vrbje,
031 370 959).
Ponedeljek, 8. februar, ob 8. uri
Prešernov pohod na Šmohor; zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
714 04 53).
Četrtek 11. februar, ob 15.30
predavanje Alenke Jelen iz Zeliščne lekarne PUR Žalec SPOMIN IN STARANJE;
Univerza za III. živ. obdobje in Zimzelen Žalec;
Ulica Savinjske čete 4, Žalec (animator; I. Potočnik 040 833 037).
Četrtek, 11. februar, ob 15.30
zimska liga za pokal Sprintko,
3. tekmovanje - »Pustni Sprintko«;
telovadnica OŠ Žalec
(Atletski klub Žalec, 041 208 822).
NAPOVEDNIK
januar 2010
Petek, 12. februar, ob 17. uri
tekma upornikov; strelišče v Libojah (Strelsko društvo Liboje,
041 425 678).
Petek, 12. februar, ob 19. uri
28. kavarniški večer z gostjo Renato Cigler, pesnico in pisateljico iz Celja; Kulturni dom Svobode Griže (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 13. februar, ob 8. uri
planinski pohod Dramlje-Uršula; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 13. februar, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 13. februar, ob 14. uri
HOKEJ V MASKAH; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže,
031 337 097).
Sobota, 13. februar, ob 16. uri
peka kruha v krušni peči - delavnica; na domačiji Smrečnik, Kale 17; obvezna predhodna prijava na info@ed-hmeljarskavas.si ali po telefonu
(Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Nedelja, 14. februar, po drugi maši
pustni pohod po Gotovljah;
Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Nedelja, 14. februar, ob 18. uri
ZMAGO BATINA, mesar za vse večne čase, v izvedbi Špas teatra, predstava za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. februar, ob 16. uri
pustni karneval Žalec; ulice Žalca
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 16. februar, ob 17. uri -
pustno rajanje za najmlajše z Romano Krajnčan;
parkirišče pri Domu II. slovenskega
tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 17. februar, ob 15.30
pustni pokop v Vrbju;
Vrbje
(Društvo mladih Mrhar, v okviru TD Vrbje, 041 507 546).
Sreda, 17. februar, ob 18. uri
predavanje o Himalaji;
OŠ Šempeter
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sreda, 17. februar, ob 20. uri
ZAPUFANPIKASN, monokomedija, Tadej Toš;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 18. februar, ob 20. uri
ANSAMBEL ISKRICE in ANSAMBEL ZLATI MUZIKANTI ter gostja IRENA VRČKOVNIK;
koncert za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 19. februar, ob 19. uri
odprtje razstave članov Likovnega društva Laško;
razstavno-prireditveni prostor Doma Svobode Griže;
razstava bo odprta do 21. 2., vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure (KUD Svoboda Griže, 041 663 202).
Petek, 19. februar, ob 19. uri
predstavitev pesniške zbirke Danija Bedrača OPUS MAGNUM;
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 20. februar, ob 6. uri
Loška pot, drugi del; odhod izpred POŠ Trje ob 6. uri, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (Planinsko društvo Galicija in Planinsko društvo Žalec, 041 781 in 031 320 242).
Sobota, 20. februar, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Žalcu;
Mestni trg, Žalec (Turistično društvo Žalec,
031 220 650).
Sobota, 20. februar, od 10. ure dalje
SavinjSKI smučarski izziv;
Golte
(ZKŠT Žalec, 041 248 564).
Sobota, 20. februar, ob 16. uri
turnir v malem nogometu (3 + 1); Galicija, dvorana Trje (Športno društvo Hofrein,
041 401 062).
Nedelja, 21. februar, ob 8. uri
pohod po Savinjski planinski poti: Bukovica;
zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Ponedeljek, 22. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvajalnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 23. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvajalnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 24. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvajalnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 24. februar, ob 20. uri ...JAZ PA TEBI SESTRO! komedija za izven v izvedbi Špas teatra;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 25. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvajalnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 26. februar, od 9. do 11. ure
počitniške ustvajalnice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 26. februar, ob 18. uri
občni zbor Društva kmečkih žena Ponikva;
Zadružni dom Ponikva (Društva kmečkih žena Ponikva,
031 442 317).
Sobota, 27. februar, ob 8. uri
Šaleška pot, četrti del;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Nedelja, 28. februar, ob 16. uri in 19.30
MOJE PESMI, MOJE SANJE; muzikal za izven v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).

OBČINA PREBOLD
Petek, 5. februar, ob 19. uri
osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Športna dvorana Prebold;
JSKD Žalec, Občina Prebold,
OŠ Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 6. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 7. februar, ob 12. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Planinski dom pod Reško planino; KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Ponedeljek, 8. februar, ob 8. uri
8. zimski pohod na Mrzlico;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sreda, 10. februar, ob 18. uri
čebele in naše zdravje - apiterapia, predava dr. Grošel;
Dvorana Prebold;
Čebelarsko društvo Prebold (Tomaž Škorjanc, 041 727 386).
Sobota, 13. februar,
zimski pohod na Peco;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja,14. februar, ob 10. uri
Petrin memorial;
Športna dvorana Prebold;
OK Prebold
(Igor Uranjek, 041 264 221).
Torek, 16. februar, od 15. do 16.30
pustni karneval;
Športna dvorana Prebold;
OŠ Prebold
(OŠ Prebold, 703 64 20).
Torek,16. februar, ob 16. uri
parada maškar;
Gasilski dom Latkova vas;
PGD Latkova vas
(Srečko Stepišnik, 041 736 043).
Sobota, 20. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 21. februar,
pohod na Hom;
PGD Šešče
(Matej Golavšek; 041 783 400).
Četrtek, 25. februar, ob 17. uri
otroški abonma:
Gledališče Miše in
Urše: Čudežni pralni stroj Leonard;
Dvorana Prebold;
DPD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Petek, 26. februar, ob 19.30
gledališki abonma:
Tone Partljič: Oskubite Jastreba; Kulturno društvo Gomilsko; Dvorana Prebold;
SimakS glasbena dejavnost (Marko Repnik, 041 690 169).
OBČINA POLZELA
Petek, 5. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju;
Kulturni dom Polzela (Občina polzela, 703 32 00).
Nedelja, 7. februar,
finalni dan Savinjske košarkarske lige Brglez.com 2009/2010;
-	ob 9. uri tekma za 7. mesto
-	ob 10.30 tekma za 5. mesto
-	ob 16.30 tekma za 3. mesto
-	ob 18. uri tekma za 1. mesto - veliki finale s podelitvijo zmagovalnih prstanov in spremljevbalnim programom;
Športna dvorana Polzela (Dani Turnšek, 041 381 463).
Nedelja, 7. februar, ob 7.30
pohod na Ramšakov vrh; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 7. februar, ob 9.15
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Kulturni dom Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
onedeljek, 8. februar, ob 7. uri
pohod ob kulturnem prazniku
»Šentjur-sv. Ana«;
odhod avtobusa s parkirišča pred
občinsko stavbo
(Rudi Divjak, 031 525 790,
Ferdo Glavnik, 031 323 353).
Četrtek, 11. februar, ob 18. uri
OŠ Polzela in Občinska knjižnica Polzela vabita na druženje z Darinko Pavletič Lorenčak, slikarko, pesnico in rojakinjo;
mala dvorana Kulturnega doma Polzela
(Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 13. februar, ob 17. uri
nočni pohod na Menino planino; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Nedelja, 14. februar, ob 14.30
velika otroška maškarada; športna dvorana Osnovne šole Polzela
(Turistično društvo Polzela,
703 32 20).
Ponedeljek, 15. februar, ob 18. uri
pravljična urica;
mala dvorana Kulturnega doma
Polzela
(Renata Novak, 705 03 18).
Petek, 26. februar, ob 16. uri
142. lunohod na Goro Oljko; odhod izpred Društva upokojencev Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 27. februar, ob 16. uri občni zbor Planinskega društva Polzela;
Planinski dom na Gori Oljki (Zoran Štok, 041 754 778).
OBČINA BRASLOVČE
Četrtek, 4. februar,
pustna delavnica v prostorih DPM Braslovče;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Petek, 5. februar, ob 18. uri
osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika; Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805).
Petek, 5. februar, ob 16. uri
krajevna prireditev ob kulturnem prazniku;
telovadnica POŠ Trnava;
POŠ Trnava (Damjana Lukman).
Nedelja, 7. februar,
po vinskogorski poti, drugi del; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Jože Marovt, 041 570 151).
Sobota, 13. februar, ob 15. uri
pustovanje;
DTV Partizan;
DPM Braslovče
(Blanka Nerad, 041 512 954).
Sobota, 20. februar, ob 19.30
4. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja: vesela igra v treh dejanjih z naslovom »Lizika ali še pomnite, tovariši«;
Kulturni dom Letuš;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805).
Nedelja, 21. februar,
po Žerdonerjevi poti;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Jože Marovt, 041 570 151).
Torek, 23. februar, ob 18. uri
pravljična ura;
v prostorih Občinske knjižnice Braslovče;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98; v času odprtosti knjižnice).
Nedelja, 28. februar,
kraški svet na Dobrovljah - Hlastejeva jama;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA TABOR
Nedelja, 7. februar, ob 16. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom krajanov Tabor
KUD Ivan Cankar Tabor
(Dramska sekcija Teloh, 041 497 087).
Nedelja, 14. februar, od 15. do 16. ure
otroška maškarada;
Dom krajanov Tabor (Turistično društvo Tabor,
041 515 988).
Sobota, 20. februar, ob 20. uri
Valentinov ples;
Dom krajanov Tabor
(Društvo podeželske mladine Tabor
051 234 575).
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
Prireditve v februarju 2010
Torek, 2. 2., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec večer s pesnico in prevajalko Eriko Vouk. Za glasbeni užitek bo poskrbel Boštjan Narat, vodja skupine Katalena.
Sreda, 3. 2., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Mareta Cestnika Motnje v raju. S piscem se bo pogovarjala Lidija Petek, urednica Založbe Didakta.
Ponedeljek, 15. 2., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige dr. Milana Jazbeca Martin Krpan diplomat in vojščak. Z avtorjem se bo pogovarjala Jolanda Železnik.
Torek, 23. 2., ob 17. uri v Medobčinski matični knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek.
Četrtek, 25. 2., ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Makedonija - potopisno predavanje Radovana Riedla, upokojenega televizijskega reporterja.
Leto 2009 sklenili doma
Praznični koncert na Polzeli
Med nagovorom nove predsednice zbora Damjane Lukman
Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor je svoj zadnji koncert v letu 2009 pripravil v dvorani Doma krajanov Tabor. Skupaj z gosti so pričarali čudovit predpraznični božični večer. Tokrat pod taktirko magistre Špele Kasesnik, ki je vodenje zbora prevzela od svojega očeta Milana Kasesnika, ki je zbor vodil skoraj dve desetletji.
Za uvod je zbor zapel pesem Dober večer, občinstvo pa je
nagovorila nova predsednica Pevskega društva Tabor Damjana Lukman. Pevce je vodila in z lepimi mislimi pospremila vsak njihov nastop moderatorka koncerta in članica zbora Ksenija Kovče. V nadaljevanju večera je dvorano napolnilo petje Seksteta sv. Mihaela, ki je bil ustanovljen leta 1991 in ga že ves čas vodi Franc Lesjak. Koncert so s petimi skladbami obogatili gostje z Vranskega. Čudovitemu večeru so dali svoj pečat tudi člani dramske
skupine Teloh pod vodstvom Tanje Kastelic, ki so občinstvo popeljali v svet pravljic, v svet vil in škratov in pričarali v dvorani pravo pravljično vzdušje.
Letošnji koncert je bil res nekaj posebnega in vsi nastopajoči, kot je ob koncu dejala Damjana Lukman, so skupaj z občinstvom ta večer stopili na skupno stezico, ki vodi do soseda, sodelavca, prijatelja, sostanovalca, svojih najbližjih in z lepimi mislimi stopili drug drugemu naproti.	D. N.
Božični koncert v žalski cerkvi
Zaigrale tudi pihalne godbe
začela Pihalna godba TT Prebold, ki se je leta 2005 zaradi propada tekstilne tovarne preimenovala v Godbo Prebold. Pobudnik za organizacijo božično-novoletne-ga koncerta je bil dolgoletni umetniški vodja in dirigent Milan Posavec. Pozneje sta po zgledu preboldske godbe božično-novoletne koncerte začeli organizirati tudi libojska in zabukovška godba. Preboldčani pripravijo svoj koncert na božični dan. Dan pozneje, na Štefanovo, ko praznujemo tudi dan samostojnosti, pa ljubitelje tovrstne glasbe razveseljujejo godbeniki Godbe Zabuko-vica. Koncertno dogajanje z dvema koncertoma zaokroži Godba Liboje, ki organizira koncert v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec in v domači dvorani v Libojah. Njihovi gostje so bili tokrat člani Ansambla Štajerskih 7.
Preboldčani so letošnji koncert pripravili v Športni dvorani Prebold. Njihovi gostje pa so bili tokrat člani Ansambla Štirje kovači.
Zelo slovesno je bilo tudi v dvorani DPD Svoboda Griže, kjer so v že jubilejnem vzdušju 130-letnice delovanja igrali godbeniki Godbe Zabukovica.	D. N.
Na božični dan sta Občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija v cerkvi svete Marjete na Polzeli pripravila tradicionalni božično-novole-tni koncert, ki je bil posvečen tudi dnevu samostojnosti.
Na koncertu so nastopili Kvartet Akord iz Celja pod umetniškim vodstvom Matjaža Brežnika, Tolkalna skupina ŠUS iz Žalca pod vodstvom Dejana Tamšeta in sopranistka Nataša Kranjc, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja kot koncertna solistka, sicer pa na Glasbeni šoli Rista Savina Žalec poučuje solo petje, trenutno pa se izpopolnjuje v Stuttgartu pri svetovno znani operni pevki Dunji Vejzovič.
Izvajali so skladbe doma-
Med nastopom sopranistke Nataše Kranjc in Kvarteta Akord
čih in tujih avtorjev, številni obiskovalci, ki so nastopajoče ob vsakem nastopu nagradili z bučnim ploskanjem, pa so do zadnjega kotička napolnili polzelsko župnijsko cerkev. Ob koncu se je polzelski župan
Ljubo Žnidar izvajalcem programa zahvalil za lep večer in pozdravil obiskovalce, vsem pa zaželel lepe praznike in srečo v novem letu. V svojem govoru je poudaril tudi pomen dneva samostojnosti. T. Tavčar
Zbora sta zapela
Naj pesem zbudi prav vse, ki v duši spijo, naj ustavi čas hitenja in naj bo vir naše praznične sreče ...
Tako je zazvenela pesem na božičnem koncertu L OŠ Žalec pred prazniki. Temo prazničnega večera je v polni cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu razsvetljevala pesem otroškega pevskega zbora Kobulka in MPZ I. OŠ Žalec pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič. Na klavirju jih je spremljal Jože Škorjanc, v instrumentalnih skladbah pa so se jim pridružili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec. Praznično obarvan program je povezovala Katja Dvornik. Ker je to čas, ki nam daje priložnost za dobra dela, so se odločili, da bodo pobirali prostovoljne prispevke in jih namenili za kritje stroškov šole v naravi socialno ogroženim učencem.
Tako so s pesmijo polepšali konec leta in nas v predpraznično vzdušje ter v novo leto pospremili z željo, da bosta pozornost in ljubezen vir naše
Medvedek na obisku v Občini Prebold
je nastala po predlogi pisatelja Leopolda Suhodolčana ter v režiji in priredbi pokojnega Cirila Jagriča. Igrico Medvedek na obisku so oživeli Klavdija Jelen, ki je igrala medvedka, Martina Aubreht, ki je upodobila lik Ka-tarince, deklice brez staršev, ki je živela pri dedku in si je zaželela živega medvedka, dedka je odigral Janko Pirc, škrata Oho in Aha sta bila Mojca Jezernik in Milena Dolinar, slednja je igrala tudi Lisjaka, v vlogi lisice pa se je predstavila Ana Ajdič ali Manja Holobar. Srečko Stepišnik in Franci Cigler sta skrbela za luč in ton, za glasbo pa je poskrbel Jerry Zelič.
Preboldski gledališčniki so s to igrico tudi gostovali, že nekaj časa pa se pridno pripravljajo na novo gledališko igro - komedijo, ki jo bodo premierno zaigrali v spomladanskih mesecih.	D. N.
sreče. Vsem nastopajočim in hvalila ravnateljica I. OŠ Žalec poslušalcem se je ob koncu za- Tatjana Žgank Meža. T. T.
Godba Zabukovica praznuje letos 130 let S tradicionalnim božič-no-novoletnim koncertom so Savinjčane razveselile tudi vse tri pihalne godbe, ki imajo za sabo že dolgoletno tradicijo delovanja. Godba Zabukovica praznuje v tem letu 130-letnico
obstoja. Godba Prebold bo prihodnje leto praznovala 85-letnico, Godba Liboje pa je 75-jubilej praznovala v preteklem letu.
Godbe vsako leto pripravijo tudi božično-novoletne koncerte. Z njimi je najprej
V Občini Prebold so v veselem decembru otroke tudi letos presenetili z obiski vseh treh dobrih mož. Poleg Miklavža v cerkvi in Božička na
kmečki tržnici je otroke v vrtcu in v prvih treh razredih OŠ Prebold obiskal tudi dedek Mraz. Njegov prihod pa so pospremili z otroško gledali-
ško predstavo Medvedek na obisku.
Predstavo je za ta praznični čas pripravila Gledališka družina DPD Svoboda Prebold, ki
Igralci ob zaključku igrice, ki so skupaj z otroki priklicali dedka Mraza
Premierni nastop novega big banda
Pod roko usode
Med nastopom
Magda Šalamon in Zoran Pevec
The Little Evergreen Orchestra, kakor se imenuje novi big band, je amaterski big band, ki je pričel delovati 8. februarja lani, ko so se v godbenih prostorih zabukoviškega pihalnega orkestra, kjer deluje tudi zdaj, zbrali člani, ki so že prej sodelovali v različnih sestavih.
Orkester je sestavljen prete-
žno iz glasbenikov iz okolice Žalca, zaradi pomanjkanja instrumentalistov pa so se pogledi ozrli tudi izven meja Savinjske doline. Orkester izvaja vse vrste zabavne glasbe, od klasičnih big bandovskih del do novejših priredb slovenskih in svetovnih avtorjev, in sodeluje z različnimi vokalnimi solisti.
Umetniški vodja orkestra je Gašper Smisi. Premierni nastop so imeli drugi torek v januarju v dvorani Glabene šole Risto Savin Žalec, kjer so se predstavili številnemu ljubiteljev te zvrsti glasbe. Ob njihovem igranju se je kot vokalni solist predstavil domačin Rok Šošter, koncert pa je povezovala Nina Baša. T. T.
V polni dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec se je obiskovalcem z drugo pesniško zbirko Pod roko usode predstavila Magda Šalamon z Gomilskega.
Devet let je minilo od izdaje njenega prvenca Beli vrhovi. V tem času ji je življenje prineslo nove izkušnje in doživetja in njihov odsev je nabrala v novi knjigi s pomenljivim naslovom Pod roko usode. Vodil jo je občutek lastne izpovedi, ki je zorel ob preizkušnjah in težjih dogodkih. Zaupanje v dobro, stik z naravo, predvsem z gorami, iskanje ljudi, ki jim ne zadostuje le zadovoljitev osnovnih potreb življenja, so jo plemenitili v pomenu svojstvenega izraza v zapisanih pesmih. Tudi bolečina nemoči do zmedenega sveta, kjer se izgublja čuteč človek, jo vznemirja in govori skozi pesmi. Niti resnice tega občutja ne zakriva s krinko ugajanja drugim. Iskrene in viharne izpovedi jo potopijo
in iz tega ponovno išče smeri odrešitve. Ne oklepa se ustaljenih vzorcev. Hrepenenje po lepoti, kjer ni ovir za odprto dlan in srce, jo sicer potiska v kot žalosti, zavedanje končnosti pa ji je privilegij za mirnejše dojemanje življenja. Uvod v prireditev je bila projekcija posnetkov z njenih potovanj, stikov z naravo in ljudmi. Večer so ji pomagali oblikovati
voditelj Zoran Pevec, magister slovenske literature in tudi pesnik, recitatorji Kulturnega društva Gomilsko ter učenca glasbene šole Nejc Pogačar in Tina Fijavž s profesorico Željko Kolenc. Za umetniški izraz scene pa je poskrbela Jolanda Ušen. Po prireditvi so se gostje zadržali ob dobrotah Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko.	T. Tavčar
Kavarniški večer z Zoranom Pevcem
Na 27. Kavarniškem večeru
V organizaciji Glasbeno literarnega društva Aletheia iz Žalca in Literarnega društva Livra z Vranskega se je v petek, 8. januarja, v Domu svobode Griže zgodil že 27. Kavarniški večer. V razstav-no-prireditvenem prostoru, ki ga za to priložnost spremenijo v kavarno, je bil prvi letošnji gost kavarniškega večera, ki ga sicer pripravijo vsak prvi petek v mesecu, magister slovenske književnosti, ekonomist in pesnik Zoran Pevec.
Pogovor z gostom je tudi tokrat vodil pesnik in predsednik Literarnega društva Livra
z Vranskega, Tomaž Mahko-vic. Za uvod v tokratni kavarniški večer in vmesno popestritev sta poskrbeli mladi glasbenici Glasbene šole Risto Savin Žalec, kitaristka Sintija Selič iz Zabukovice in flavtistka Ana Podlinšek iz Prebolda. V prijetnem pogovoru so se ta večer odstirale podobe pesnika, njegovo življenje, predvsem pa njegove pesmi, ki jih je nekaj avtor tudi prebral. Zoran Pevec je Celjan. Rodil se je
3.	januarja 1955. Po poklicu je profesor slovenščine in ekonomist, zaposlen v Cinkarni Celje. Je član Društva slovenskih
pisateljev, v tem okviru deluje na področju literarnih prireditev v Celju. Osem let je bil tudi predsednik celjskega literarnega društva, še zdaj pa je glavni in odgovorni urednik literarne revije Vsesledje, ki jo izdaja to društvo. Je tudi soustanovitelj in član uredništva revije Poe-tikon ter soustvarjalec revije Lirikon 21. Svojo poezijo pa objavlja v vseh pomembnejših revijah v Sloveniji. Na natečaju za Evropski mesec kulture v Ljubljani je za pesem Mesto prejel prvo nagrado, v Mariboru pa je na pesniškem viteškem turnirju prejel prvo nagrado za pesem V neki točki. Do zdaj je izdal že nekaj svojih knjig. Prvo leta 1986 z naslovom Orbis pictus, tej pa so sledile še Zapisi pozabljenih (1996), Pod silikonskim nebom (2000), Moški v sobi (2004), V neki točki (2006). To leto je izdal tudi knjigo Kako narediti pesem, priročnik za pisanje poezije. Na vidiku je že nova zbirka, pridno pa se pripravlja tudi na doktorat. Naslednji kavarniški večer bo v petek, 5. februarja.	D. Naraglav
Slikarsko-kiparska razstava
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 1. februarja odprta prva letošnja razstava slikarke Ivane Andric in kiparja Roka Komela, dveh ljubiteljskih umetnikov, doma iz Celja.
O razstavi je likovni kritik Boris Gorupič zapisal: »Rok Komel in Ivana Andrič sta pripravila razstavo, ki ima skupinski značaj, kar pomeni, da so posamezne lastnosti, ki jih sicer razvijata povsem individu-
alno, prisotne v delih obeh. Zlasti gre pri tem omeniti figurativnost, kot tisto, kar najdemo v Komelovi keramiki, kakor tudi Andričinih slikah in risbah. Kot je sicer običajno pri razstavah, kjer sta prisotna avtorja s prepoznavnim lastnim dojemanjem likovnega delovanja, tudi ta razstava predstavlja predvsem njuno izvirnost in likovni razvoj iz novejšega obdobja. Komel, ki se že dalj časa ukvarja s
Od leve proti desni Boris Gorupič, Ivana Andrič in Rok Komel
keramiko, ima poseben odnos do njene zgodovinske vrednosti in v teh delih prepoznamo preučevanje raznih kultur iz preteklosti. Njegova kombinacija uporabne keramike z likovno izraznostjo prehaja v čiste skulpture s poudarjenim likovnim sporočilom. Pri Andričevi pa srečamo slikarstvo, ki ima svoja izhodišča predvsem v modernizmu. Mnogokrat najde izhodišča v naravi kot pri romantičnem plene-rizmu, pa tudi sicer bi lahko njene slike postavili blizu tistih slogovnih smeri, ki so se razvile v francoskem modernizmu. Hkrati jim daje lasten, precej liričen poudarek, ki je sicer v kontrastu s Komelovimi skulpturami. Hkrati je ta slikovitost lahko tudi ena od posebnosti razstave.«
Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, za popestritev pa sta poskrbela Simona Kropeč, ki je brala pesmi Roka Komela, in kan-tavtor Dani Bedrač iz Žalca. T. T.
Spoznavanje ptičjega sveta Himalaje
Candela prepeva po dolini
nost v Jami Pekel.
Odziv poslušalcev je bil že na prvem nastopu neverjeten in to jih je še dodatno navdušilo za delo. Najprej je vokalna skupina delovala v mešani zasedbi, zdaj pa že dve leti v skupini prepevajo samo ženske. Pojejo narodne oziroma ljudske pesmi, ki jim dajejo navdih in so všeč širšemu krogu poslušalcev. Vsako leto se udeležijo občinske revije in srečanja malih vokalnih skupin. Drugače se članice skupine rade odzovejo povabilom na nastope ob različnih priložnostih.	T. T.
Vokalna skupina Candela je bila ustanovljena decembra 2003 in se je prvič predstavila na adventnem sejmu
v Novem Celju. Nazadnje so nastopile na razstavi jaslic v Drešinji vasi in sodelovale na prireditvi Božična skriv-
Dekliška skupina Candela iz Petrovč
S prvo prireditvijo v letu 2010 so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec navdušili vse, ki jih zanima ptičji svet. V goste so namreč povabili Rudolfa Tekavčiča, predsednika Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
S pomočjo diapozitivov je številnim prisotnim približal Himalajo, še zlasti njene ptičje prebivalce. Ptice so vzbujale radovednost in občudovanje. Med obiskovalci je bil tudi Tone Škarja, legenda slovenskega alpinizma, ki je bil sopotnik tokratnemu predavatelju na poti v Himalajo. Rudolf Tekavčič je predstavil omenjeno društvo, ki je eno naj starejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1979, danes šteje več kot 1000 članov. DOPPS je vodilna naravo-
varstvena nevladna organizacija v državi, ki združuje ljubitelje ptic in narave po vsej Sloveniji. Leta 2001 je prejelo naziv društva, ki deluje v javnem interesu varovanja narave. Namen društva je varovanje ptic in njihovih habitatov, kar uresni-
čujejo z naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem, izdajateljstvom, popularizacijo in sodelovanjem. Njihovo pomembno poslanstvo pa je zagotovo tudi pravilna skrb za ptice v tem hladnem zimskem času.	T. T.
S predavanja
Dan košarke na Polzeli
V prvi peterki ekipe Vzhoda so bili tudi trije iz ekipe Hopsov (Shawn King, Samo Udrih in Gregg Thondiyue)
Ljubitelji košarke so lahko uživali v dnevu slovenske moške košarke, ki so ga pripravili v polzelski športni dvorani, kjer se je zbralo kakih dva tisoč gledalcev. Organizatorja sta bila Košarkarska zveza Slovenije in Košarkarski klub Hopsi Polzela.
Na prireditvi so se od trinajste ure dalje predstavili košarkarji mlajših selekcij, na zadnji tekmi pa sta se pomerili članski ekipi Vzhoda in Zahoda Lige Telemach, kjer so z rezultatom 108 : 84 zmagali izbranci ekipe Vzhoda, v prvi peterki ekipe pa so nastopili tudi trije člani ekipe Hopsov, in sicer
Samo Udrih (2), Shawn King (16) in Gregg Thondiyue (10), ki so pripomogli k zmagi, saj so skupaj dosegli 28 točk, Gregg Thondiyue pa je bil najboljši v zabijanju.
Poskrbeli so tudi za nagradne igre, akcije in tekmovanja. Košarkarski novinarji so tudi tokrat izbrali najboljše košarkarje v sezoni 2008/2009. Pričakovano so ta laskavi naziv prejeli najboljši košarkar in trener sezone Erazem Lorbek in Jure Zdovc, najboljši košarkar do 20 let Zoran Dragič in najboljši košarkar Lige Telemach Shawn King iz ekipe pol-zelskih Hopsov. T. Tavčar
Posebno priznanje in nagrado 500 evrov je za zabijanje iz rok ministra za šolstvo in šport Lukšiča prejel član polzelske ekipe Hopsov Gregg Thondiyue
Dan slovenske moške košarke na Polzeli so popestrili tudi mladi košarkarji košarkarske šole Sama Udriha
Cilji Taekwondo kluba Sun Braslovče
Najmlajši taekwondoisti ob zaključku lanskega leta
Kot je povedal trener bra-slovškega kluba Simon Jan, ki bo tudi letos trener slovenske reprezentance, so si možnost za sodelovanje v reprezentanci z uspešnimi nastopi priborili Jernej Basle, Miha in Luka Kos, David Katalenič, Luka Zgojznik, Miro Kuserbanj, Luka Hribernik in Sabina Bec.
Pomembna kontrolna tekmovanja za najboljše bodo februarja na Češkem in v Mariboru. V klubu pripravljajo že sedmo mednarodno odprto prvenstvo 7th SUN OPEN 2010 v taekwondoju, ki bo v začetku aprila 2010. Sicer pa se, poleg dela s številnim podmladkom, v TKD klubu Sun Braslovče že veselijo novih uspešnih nastopov na domačih in mednarodnih prizoriščih.	D. N.
V letu 2010 čaka Taekwondo klub Sun Braslovče naporna sezona, saj se bodo najboljši tekmovalci pripravljali tako na mednarodna odprta prvenstva kot tudi
za nastop na mladinskem in članskem evropskem prvenstvu marca v Italiji. Oktobra jih čaka tudi svetovno mladinsko prvenstvo v Belorusiji.
Na dveh turnirjih
Člani Karate kluba Nestor so tudi v zadnjih mesecih lanskega leta zabeležili nekaj pomembnih uspehov.
Konec novembra so se člani Karate Kluba Nestor udeležili mednarodnega turnirja Ljubljana Open 2009. V močni konkurenci več kot 450 tekmovalcev iz devetih držav je bil najuspešnejši tekmovalec KK Nestor Sebastjan Kantužer, ki je zmagal v borbah v kategoriji mlajših članov do 68 kilogramov in osvojil 3. mesto med člani v enaki težnostni kategoriji. Nel Lončar, Jernej Blatnik in Matic Potočnik
pa so v svojih kategorijah osvojili 3. mesto.
Sredi decembra so Nestorjevci sodelovali na 37. mednarodnem turnirju v Trbovljah. Najbolje se je v zahtevni mednarodni konkurenci izkazal Matic Potočnik, ki je v kategoriji mladincev do 61 kg osvojil 2. mesto. Nastopil je tudi za reprezentanco Slovenije v ekipnih bojih, kjer so po ogorčenem boju z reprezentanco Srbije Slovenci osvojili 2. mesto. Barve Slovenije je uspešno zastopala tudi Neja Rom Zupanc, ki je v kategoriji mlajših deklic nad 40 kilogramov osvojila 3. mesto. L. K.
Tretji v državi
Ekipa MDI Žalec s pokalom
Šahovska ekipa Medobčinskega društva invalidov Žalec je nastopila na področnem tekmovanju v šahu, kjer je zasedla drugo mesto, nato pa tudi na državnem prvenstvu v Trbovljah.
Prva je bila ekipa Dl Trbovlje, druga Dl Idrije, tretje mesto pa so osvojili invalidi Medobčinskega društva invalidov Žalec. Ekipo so sestavljali Tomo Stu-dnička, Jože Ranzinger, Dimitrij Urisek in Jože Peternel. T. T.
Urška judoistka leta
Judo zveza Slovenije je v dvorani Narodnega doma v Celju pripravila slovesnost s podelitvijo priznanj najboljšim v tem športu v letu 2009. Priznanja so prejeli najboljši posamezniki in klubi v vseh starostnih kategorijah, največ so jih dobili predstavniki celjskega Judo kluba Sankaku. Za najboljšo judoistko preteklega leta so izbrali Urško Žolnir, za najboljšega judoista pa Aleša Sedeja.
Za najboljši klub v ženski konkurenci za leto 2009 so razglasili JK Sankaku Celje, v moški konkurenci pa JK Bežigrad. Vodstvo zveze je podelilo priznanja tudi najboljšim v mlajših kategorijah. Pri mlajših članih je priznanje prejel tudi Rok Drakšič.
»Priznanje mi veliko pomeni, je dodatna nagrada za naslov evropske prvakinje, ki mi je še manjkal in sem si ga zares želela. Zdaj imam kolajne vseh barv s prvenstev stare celine. Prete-
Urška Žolnir
kla sezona je bila zame dobra in slaba, ob dobrih rezultatih sem se na koncu leta poškodovala, tako da si lahko v letu 2010 želim le hitrega okrevanja in da bi se čim prej lahko vrnila v tekmovalni ritem,« je dejala judoistka Urška, ki je prestala operacijo vezi na obeh kolenih, s trenerjem Marjanom Fabjanom pa načrtuje vrnitev v drugi polovici leta.	T. T.
Mitja v svetovni eliti
Mitja Potočnik iz Tabora spada med najuspešnejše ta-ekwondoiste v Sloveniji in tudi v svetu. Na svetovnem prvenstvu v Mar del Plati v Argentini je osvojil bronasto medaljo. Tekmovanja se je udeležil kot član slovenske reprezentance pod vodstvom trenerja Tomaža Barade, ki je v preteklosti Sloveniji priboril največ zlatih medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih v tej športni disciplini.
Mitja Potočnik je lani septembra zapustil braslovški klub SUN in se odločil za nadaljevanje športne poti pri trenerju Tomažu Baradi v Mariboru. Za Mitjo je bilo to peto svetovno prvenstvo, na katerem je osvojil tretje mesto. V prvem krogu je v kategoriji najtežjih premagal borca iz Urugvaja, v drugem Brazilca in nato Nemca, v polfinalu pa izgubil proti Poljaku, večkratnem svetovnem in evropskem prvaku. Borbo s Poljakom je izgubil po podaljšku.
Slovenci so se sicer domov vrnili s petimi odličji. Poleg Mitjine bronaste medalje še z dvema zlatima in dvema bronastima. Z naslovom svetovnega prvaka sta se okitila pri članih Petra Žolnir iz Celja, pri mladincih pa Nejc Blanuša iz Maribora. Bronasto medaljo sta osvojila mladinca Nejc Gazvoda in Andrej Sinjur iz Maribora. Kar desetkrat so Slovenci za las zgrešili kolajno in tekmovanje končali v četrtfinalih. Prav tako so člani v ekipnih borbah po zmagi nad Nizozemsko in ZDA izgubili v borbi za kolajno proti ekipi Irske.
Mitjo čaka letos naporno leto, saj bo februarja nastopil na mednarodnem prvenstvu v Mariboru - Slovenija OPEN, aprila ga čaka evropsko prvenstvo na Švedskem in junija svetovni pokal v Las Vegasu. Nastopil bo tudi na profesionalnem turnirju PRO Taekwondo, in sicer v fui (polnem) kontaktu.	D. N.
Memorialna turnirja
Športno društvo Gomil-sko je v prostorih športnega doma v Šmatevžu pripravilo 8. memorial Borisa Turnška v šahu, ki se ga je udeležilo šestnajst kategoriziranih igralcev iz treh savinjskih šahovskih klubov in devet mladincev do 15 let.
Pri mladincih je zmagal Aljaž Piki iz Grajske vasi, drugi je bil Miha Kragl iz Orle vasi, tretji pa Miha Brinovec z Gomilskega. Pri članih je drugič zapored zmago slavil Nejc Flander iz Bra-
slovč, drugi je bil Ivan Lo-renčak z Gomilskega, tretji pa domačin Marjan Vitanc iz Šmatevža.
Pripravili so tudi 7. memorial Draga Stanka v taroku. Turnirja se je udeležilo trideset igralcev iz raznih krajev Savinjske doline, po treh krogih so trije igralci imeli enako število zmag, zato je odločalo število točk. Vrstni red ob koncu: 1. mesto Toni Ramšak iz Braslovč, 2. mesto Ferdo Jelen,
3.	mesto pa Vojko Tekavc, oba iz Žalca.	T. T.
Mladinke državne prvakinje
Sempetrani trenutno peti
Ekipa mladink OK Aliansa po osvojitvi naslova po zmagi nad Jesenicami
Odbojkarice Alianse so ob odličnem vzdušju v nabito polni dvorani OŠ Šempeter 17. januarja osvojile naslov državnih prvakinj v kategoriji mladink. Drugo mesto so
osvojile odbojkarice z Jesenic, tretje ekipa Nove KBM Maribor in četrto ekipa Ankaran.
V polfinalni tekmi so se domačinke pomerile z vrstnicami iz Ankarana in zmagale z rezul-
Članice v modri skupini
Z zmago v zadnjem krogu prvega dela 1. državne odbojkarske lige v Rušah se je ekipa Alianse povzpela na odlično 4. mesto in je v nadaljevanju tekmovanja uvrščena v elitno modro skupino, kar pomeni boj za najvišja mesta v državi.
Ob tem uspehu je trener Boris Klokočovnik s ponosom povedal:	»Letošnjo sezono
smo res dobro začeli, igralke so se dobro znašle in pokazale pravo voljo, ki nas je pripeljala do modre skupine. Na vrhu
so odlične ekipe, ki jih bo težko premagati, a verjamem, da bodo moja dekleta dala vse od sebe in odigrala zadnji del prvenstva po svojih najboljših močeh.«
Modra skupina (Nova KBM Branik, Calcit Kamnik, HIT Nova Gorica, Luka Koper in Aliansa) s tekmovanji nadaljuje v začetku februarja, prvo tekmo bo Aliansa odigrala v soboto, 6. februarja, z ekipo Calcit Kamnik, in sicer v Športni dvorani Kamnik. D. N.
tatom 2 : 0 (25 : 16, 25 : 13), v finalni tekmi pa so se z rezultatom 3 : 0 zasluženo veselile naslova državnih prvakinj (25 : 19, 25:17, 25:20).
Ob razglasitvi rezultatov, podelitvi medalj in pokalov, ki jih je podelil župan Lojze Posedel, so izbrali tudi najboljše posameznice. Za najboljšo blokerko je bila izbrana Valentina Založnik (Aliansa), za najboljšo napadalko Nika Blagne (Mladi Jesenice), najboljša prosta igralka (libero) je bila Ivana Marčeta (Aliansa), najboljša podajalka Mojca Božič (Aliansa), naslov najboljše igralke in pokal pa je osvojila Živa Recek (Aliansa).
Zaradi zelo dobrega rezultata domačih odbojkaric, množične ga obiska predvsem finalne tekme, glasnega in športnega navijanja ter atraktivne igre je postal ta šempetrski finale mladink pravi »odbojkarski praznik«. D. N.
Odlični mladi šahisti
Uspešni mladi šahisti
Šahovski klub Žalec je v svojih prostorih organiziral regijsko klubsko tekmovanje za deklice in dečke v kategorijah do 10,12 in 14 let.
Najboljši so si zagotovili udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo od 21. do 26. februarja potekalo v Rogaški Slatini. Pravico nastopa so si iz žalske občine zagotovili: David Brinovec, ki je zmagal v kategoriji do 10 let, Miha Bombek, prvi v kategoriji do 14 let, Andraž Stariha, ki je osvojil drugo mesto v kategoriji do 12 let (vsi člani ŠK Žalec), pri deklicah pa Terezija Ferlež iz ŠK Savinjčan Šempeter, ki je osvojila drugo mesto v kategoriji do 10 let.	T. Tavčar
Kamnoseštvo Vogrinec neporaženo
Tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi Brglez.com je v polnem teku. Rezultati 7. kroga: Kamnoseštvo Vogrinec : BSB Otok Celje 70 : 61, ŠK Žalec : Zlatorog Laško 60 :
49, Pungi bar tip top : Griže 70 : 65, Vrani Vransko : Brglez.com. Med strelci je po 7. krogih najboljši Uroš Godler (Kamnoseštvo Vogrinec) s 165 doseženimi točkami. Uroš vodi
tudi na listi strelcev prostih metov s 87,5-odstonim izkupičkom. Med strelci trojk pa vodi Dalibor Matijevič (ŠK Žalec) z 41,9-odstotnim izkupičkom.	T. T.
Lestvica po 7. krogu:
KAMNI. VOGRINEC PARIŽLJE	7	7	0	575			489	86	14
BSB OTOK CELJE	7	5	2	442			421	21	12
VRANI VRANSKO	7	4	3	534			458	76	11
ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC	7	4	3	491			456	35	11
KK VETERANI ZLATOROG LAŠKO	7	4	3	472			471	1	11
BRGLEZ.COM POLZELA	7	3	4	452			446	6	10
PUNGI BAR TIP TOP POLZELA	7	1	6	420			524	-104	8
GRIŽE	7	0	7	418			539	-121	7
V	tekmi 17. kroga 1. DOL so Šempetrani uspeli premagati novomeško Krko s 3:1. Zmaga varovancev Matjaža Hafnerja je bila nujna, saj so jo že vsi nestrpno pričakovali, čeprav sama po sebi ni imela posebnega pomena pred nadaljevanjem prvenstva.
V	Šempetru smo videli povprečno igro, brez večjih kakovostnih vložkov igralcev obeh ekip. Domači so sicer že v prvem nizu pokazali pravi karakter, ko so se po zaostanku z 20:23 uspeli izvleči in osvojiti niz. Kasneje so Dolenjci uspeli izenačiti na 1:1, a dlje od tega niso mogli, saj je v tretjem nizu na igrišču Daria Šildenfelda zamenjal mladinski reprezentant Gašper Vrhunc, ki je povsem upravičil zaupanje trenerja. Zadnji, četrti niz so Šempetrani začeli slabše in gostom dopustili vodstvo z 12:7, a so strnili vrste
in izenačili na 13. točki. Ko pa so prišli do vodstva z 19:15 je bilo gledalcem že jasno, da bodo točke ostale v domači dvorani.
Po 17. krogu so Šempetrani na lestvici s 25 točkami z 8. zmagami in devetimi porazi na 5. mestu.	T. T.
Nastopilo 80 udeležencev
Utrinek s turnirja
V	telovadnici OŠ Petrovče je v soboto potekal 4. turnir jakostne lestvice za rekreativne igralce in veterane Slovenije V namiznem tenisu.
V	dobri organizaciji namiznoteniške sekcije Športnega društva Petrovče se je turnirja kljub slabemu vremenu udeležilo osemdeset igralk in igralcev iz vse Slovenije, ki so se pomerili v trinajstih moških in ženskih kategorijah.
Med uspešnimi pa so bili tudi udeleženci s Celjskega. Tako je v kategoriji pri moških do 39 let zmagal Dejan Fridrih, do 64 let Marjan Vi-tanc, oba z Gomilskega, in v moških dvojicah do 39 let Dejan Frelih z Gomilskega in Jernej Lenko iz Petrovč. Tretje mesto sta osvojila domačina Tomaž Vok v kategoriji do 49 let in Boris Škoberne v kategoriji do 59 let. T. T.
Telefon: 03/712 12 80
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Hopsi s Polzele so v zadnjih treh krogi zabeležili kar nekaj zmag, zadnjo v soboto, ko so z rezultatom 85 : 69 v domači dvorani premagali ekipo Luka Koper. Polzelani so slabo začeli srečanje in gostje so prvi četrtino vodili 15 : 20, v nadaljevanju pa so gostitelji zaigrali precej boljše in ob koncu zabeležili šesto zmago v prvenstvu. Najučinkovitejša sta bila pri domači ekipi Novakovič, ki je dosegel 21 točk, in King 17. Na lestvici so po 17. krogu na 8. mestu.
Rokometašice Celeia Žalec, ki uspešno nastopajo v slovenski ženski rokometni ligi, so srečanje 15. kroga zabeležile z zmago. V telovadnici I. OŠ v Žalcu so 27 : 20 premagale ekipo Burja iz Škofij. Žalčanke so srečanje začele odlično, v 10. minuti vodile 6 : 2, nato pa popustile, tako da so igralke Burje v nadaljevanju z delnim izidom 4 : 1 dokaj visoko vodstvo Žalčank v 16. minuti zmanjšale na 7 : 6. V nadaljevanju so gostiteljice ves čas vodile za tri do pet golov in ob koncu zasluženo slavile 11. zmago v letošnjem prvenstvu. Najuspešnejši pri žalski ekipi sta bili Tana Sutej in Ines Kaltak s po šestimi goli.
V soboto seje nadaljevalo tudi tekmovanje v I. slovenski moški odbojkarski ligi. Ekipa OK SIP Šempeter je na gostovanju srečanje proti ekipi OK UKO Kropa izgubila z rezultatom 3 : 1 v setih. Na lestvici so na šestem mestu.
VIII. slovenski ženski odbojkarski ligi vzhod pa je na derbiju v Šempetru domača ekipa Aliansa II. gladko s 3 : 0 v setih premagala ekipo iz Braslovč. Na lestvici je ekipa Aliansa II. na četrtem mestu, Braslovčanke pa pete.
VIII. slovenski moški odbojkarski ligi vzhod je braslovška ekipa gostovala pri ekipi Turbina in srečanje izgubila 3 : 0 v setih. Kljub porazu po 9. krogu še vedno vodi braslovška ekipa. T. T.
NASVETI / PISMA BRALCEV
januar 2010
Pisma bralcev
Na dnevu moške košarke
V soboto, 26. decembra 2009, je Specialna olimpijada Slovenije sodelovala na Dnevu slovenske moške košarke 2009. Prireditev, ki vsakoletno postreže s poslasticami slovenske moške košarke, je to leto potekalo na Polzeli, na članski tekmi pa so naše najboljše igralce na igrišče pospremili specialni olimpijci. Navdušenje je bilo veliko!
Polzela je bil kraj velikega spektakla, prava paša za oči, saj smo si lahko ogledali odlično košarko in zanimiv spremljevalni program - tekmovanje v metu za tri točke, smoki zabijanje in spretnostni košarkarski poligon. Za zabavo so poskrbela odlična dekleta iz navijaške skupine Zmajčice.
Športniki Specialne olimpijade Slovenije so prihajali iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo iz Črne na Koroškem, Društva Sožitje Ptuj, OŠ Gustava Šiliha Maribor in II. OŠ Žalec. Predstavniki košarkarske zveze so se zelo potrudili in našim športnikom priredili nepozaben večer. Na začetku so sodelovali pri predstavitvi košarkarjev ekipe vzhoda in zahoda. Vsak športnik je popeljal enega izmed najboljših košarkarjev na parket in doživel bučen aplavz polne športne dvorane na Polzeli. Člani specialne olimpijade so pogumno in ponosno opravili svojo nalogo. Po predstavitvi športnikov je Košarkarska zveza Slovenije poskrbela, da smo si tekmo ogledali iz prve vrste pod košem. Bilo je nepozabno. Imeli smo občutek, kot da smo del igre, da smo z njimi na igrišču.
Karmen Posedel Golob, prof. def., II. OŠ Žalec
Obisk gledališča v Celju
V soboto, 19. 12. 2009, smo skupaj s starši in otroki Vrtca Andraž obiskali pravljično deželo v Celju, kjer so nas obiskale vile, ki so ob zvokih praznične glasbe z otroki plesale in prepevale.
Ob dogovorjeni uri so nas odpeljale v gledališče, kjer smo si ogledali gledališko igrano predstavo Maček Muri.
Otrokom in staršem se je v gledališču pridružila tudi gospa ravnateljica. Občutki ob gledanju so bili nepopisni, saj je bila predstava odlična.
Po končanem ogledu smo se odpravili v Hotel Štorman, kjer so se otroci in starši posladkali s torticami in sokom. Otrokom sva razdelili darila, ki jih je podaril Dedek Mraz.
Zahvaljujeva se staršem za tako množično obiskanost gledališča, gospe Brunšek Krk za organizacijo in izvedbo srečanja s starši, podjetju Ekoplana za donacijo v Hotelu Štorman in podjetju Ograje Kočevar za nakup vstopnic za ogled gledališke predstave za otroke.
Vesna in Špela, Vrtec Andraž
Mladi
gledališčniki v mestu Harmonija
Zgodba pripoveduje o mestu Harmonija, v kateri so živeli prijazni ljudje, ki pa so malo pozabili na praznike in božično razpoloženje, predvsem pa na glasbo, ki povezuje ljudi. Je pa bilo mesto znano po sirotišnici gospe Rojs, v kateri je živelo veliko otrok brez staršev. Težko so čakali praznike in Božička, vendar je gospa Rojs že dav-
no pozabila, kaj otroci potrebujejo. Mislila je le na delo, pa čeprav je bila zelo dobrega srca. Vendar se tudi v tem mestu zgodijo čudeži, otroci dobijo darila, obišče jih mati Božičkova, otroci obdarijo prebivalce in glasba zopet poveže ljudi.
S prepričljivo igro so razveselili otroke Vrtca Trje in vse učence POŠ Trje. Nasmeški na obrazu obiskovalcev so povedali vse. Bilo je res lepo! Na koncu smo si zaželeli vse lepo ... in skupaj zapeli.
V igrici nastopajo učenci 4. in 5. razreda, Mladi gledališčniki, z mentoricama Natašo Grobelnik in Heleno Turnšek. Posebno vzdušje pa so pričarali tudi scena, ki so jo narisali dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje z mentoricama go. Majo Rak in Petro Pižmoht, ter božična glasba in avdi-oučinki, ki so jih posebej za ta dogodek posneli na Radiu Fantasy.
Nataša Grobelnik, POŠ Trje
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p.
Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 28. 1., 4. 2., 18. 2. 2010.
V NAŠI POSLOVALNICI ŽE NOVA B KOLEKCIJA SONČNIH OČAL 2010!
Z vami že 18 let
obiščite nas in videli boste bolje
MALI OGLASI
Najamem stanovanje na Vranskem ali okolici za daljše obdobje.
Informacije na telefon: 041 546 594
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975.
PRODAM TELICI SIMENTALKI, težki 270 kg in 300 kg. Info.: 041 222 375, 582 91 79).
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Informacije: 041 645 555.
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Slovenija
Vabilo v zdravstveno-vzgojne delavnice Cindi
Živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad?
Morda vam je spremembo načina življenja svetoval vaš zdravnik. V pomoč pri spreminjanju vam ponujamo zdravstvenovzgojne programe za odrasle, ki jih plača zavarovalnica.
KAKŠNE DELAVNICE SO NA VOLJO?
Osnovna delavnica:
Na tej delavnici boste v treh zaporednih srečanjih po dve uri spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih lahko spremenimo. Spoznali boste tudi, kaj lahko storimo brez zdravil za povišan krvni pritisk, holesterol in krvni sladkor. V tej delavnici boste izvedeli tudi podrobnosti o nadaljevalnih delavnicah, ki so obsežnejše. Delavnice lahko udeležite vsi ki vas to zanima in ste stari vsaj 20 let.
Delavnice bodo v:
ZD ŽALEC - seina soba	ZD POLZELA - soba zdravstvene vzgoje
	
Ponedeljek, 1.2.2010, ob 17. uri	Četrtek, 28.1.in 4.2.2010, ob 17. uri
Ob zadostnem številu prijavljenih bodo na Polzeli poskrbeli tudi za nordijsko
Za te delavnice potrebujete napotitev svojega osebnega zdravnika.
1.	Zdrava prehrana
Predvidena so štiri srečanja v manjših skupinah. Priporočljiva je za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali maščobe v krvi, in za vse s preveč kilogrami.
V	torek, 9.2.2010, ob 16.30 v Žalcu.
2.	Telesna dejavnost
Predvidenih je dvanajst srečanj v malih skupinah. Vaje bodo praktično prikazane. Priporočljiva je v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost.
V	ponedeljek, 15.2.2010, ob 17. uri v Žalcu.
3.	Zdravo hujšanje
Predvidenih je štirinajst srečanj skupine in ena ura telovadbe tedensko. Lahko se posvetujete tudi pri zdravniku. Zaželeno je, da prej opravite delavnici o zdravi prehrani in telesni dejavnosti.
V	sredo, 24. 2. 2010, ob 16.30 v Žalcu.
4.	Da, opuščam kajenje Predvidenih je šest srečanj skupine.
V	torek, 9.3.2010, ob 17. uri v Žalcu.
5.	Test hoje
Je sestavni del vseh delavnic, razen delavnice o prehrani in o kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost.
Splošni test hoje je v soboto, 15.5.2010, ob 10. uri v Športnem centru Žalec.
Za dodatne informacije lahko pokličete sestro Majdo Donko na tel. številko 031 318 040 od ponedeljka do petka med 12. in 13. uro.
MALI OGLASI
Zlatka Koren se opravičujem za v stanju vznemirjenosti izrečene žaljive in neresnične besede sosedu Edvardu Svetu dne 26. 11. 2009 ob 11. uri.
Zlatka Koren, Savinjska ulica 37, Šempeter
Mediacija in nov družinski zakonik
Kot socialna delavka z 32-letno prakso pri svojem delu uporabljam elemente Franklove logo-terapije, Glasserjeve realitetne terapije ter Rugljeve socialno-andragoške metode pomoči ljudem v stiski. Svoje znanje sem nadgradila z znanjem mediacije. Z njeno pomočjo laže rešujemo spore in nesoglasja, od blagih pa do zelo hudih. Mediacija prispeva tudi k razvijanju komunikacijskih spretnosti, izboljšanju kakovosti odnosa in sposobnosti reševanja težav.
KAJ JE MEDIACIJA?
Pri predstavitvi osnov mediacije izhajam iz literature M. Iršiča, ki navaja, da je “mediacija proces reševanja spornih vprašanj, v katerega se udeleženca (običajno dva, lahko pa tudi več) vključita prostovoljno in si ob pomoči mediatorja - nepristranskega posrednika - prizadevata priti do sporazuma, ki bi ustrezal obema. Cilj mediacije je razrešitev določenega spora med mediantoma, tako da medianta najdeta rešitev, ki ie obema v interesu ali vsai sprejemljiva za
oba. V širšem smislu pa je cilj mediacije lahko tudi izboljšanje odnosa in sodelovanja med strankama. Uspešna mediacija se zaključi s sprejemom sporazumne rešitve, ki ustreza obema oziroma vsem udeležencem mediacije. Mediacija pa je glede na naravo spornega vprašanja lahko uspešna tudi, če ne pride do končnega dogovora oz. sporazuma, saj se med potekom medicacije lahko zgodi, da se spor razgradi oz. da zaradi boljšega razumevanja drug drugega in izboljšanja odnosa spor postane brezpredmeten.” Na željo mediantov se lahko dosežen dogovor/sporazum zapiše. Ta dogovor lahko overita/ jo pri notarju ali na sodišču (ki ga obravnava kot predlog pravdnih strank za sklenitev sodne poravnave).
NEKAJ OSNOVNIH PRAVIL PRI PROCESU MEDIACIJE Vsebina mediacije ie zaupna.
kar pomeni, da se vsi udeleženci mediacije zavezujejo, da informacije, ki jih pridobijo v procesu, ne bodo razkrivali tretjim osebam, razen če se dogovorijo
drugače. Medsebojno se ne kličejo za pričo v zvezi z informacijami, pridobljenimi na mediaciji, zaupnost pa ne velja, kadar se na mediaciji razkrijejo dejstva, ki jih je potrebno razkriti po zakonu. Temeljna pravila:
-	enakopravnost udeležencev,
-	zagotavljanje in ohranjanje spoštljivosti in dostojanstva med udeleženci,
-	poslušanje drug drugega in sporočanje,
-	odsotnost žalitev, groženj in drugih oblik nasilja.
Mediator
-	usmerja proces k skupnemu iskanju rešitev s pomočjo vprašanj,
-	prispeva h konstruktivnejši komunikaciji in opozarja na morebitne kršitve osnovnih pravil,
-	je nevtralen in nepristranski,
-	ne sodi o vsebini procesa, ne predlaga in ne sprejema vsebinskih odločitev.
V mediacijo se lahko vključimo tako, da:
-	se z osebo, s katero smo v sporu oziroma imamo nerešeno vprašanje, skupaj odločimo
za mediacijo, izberemo mediatorja oz. organizacijo, ki izvaja mediacijo, vzpostavimo stik (osebno ali telefonsko, pisno, po elektronski pošti), na kratko predstavimo problem in se dogovorimo za srečanje,
-	sami vzpostavimo stik z
mediatorjem	oz. centrom
za mediacije, na kratko predstavimo	problem in
posredujemo podatke osebe, za katero želimo, da jo k mediaciji povabi mediator.
Eno srečanje traja od 60 do 90 minut. Mediacija traja do sklenitve dogovora ali do prekinitve procesa. Vsak mediant	ima možnost
kadarkoli prenehati z mediacijo, svojo odločitev pa sporoči pisno ali ustno mediatorju in mediantu.
NOV DRUŽINSKI ZAKONIK
opredeljuje družinsko mediacijo kot postopek, v katerem udeleženke ali udeleženci prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb
-	mediatorke ali mediatorjev skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz medsebojnih družinskih razmerij. Družinska mediacija se bo prvenstveno izvajala pred začetkom sodnega postopka z namenom oblikovati sporazumni predlog
za razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih s starši ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
Mediator lahko v družinsko mediacijo vključi tudi otroka, ki je sposoben razumeti pomen in posledice mediacije, če oceni, da je to otroku v korist. Vselej mora upoštevati načelo največje otrokove koristi.
Zapisana je le “drobtinica” tega, kar je potrebno vedeti o mediaciji. Nujno je teorijo povezati s prakso, česar je pri usposabljanju veliko. Mediacijo lahko uporabljamo v vseh odnosih. Omogoči “odprto srce” za potrebe zunanjega sveta, na drugi strani pa daje notranjo trdnost in moč.
Mediacija v primeru, ko učenec ne obiskuje pouka
Usposabljanja smo se udeležili učitelji in strokovni delavci socialnih služb. Vsi smo ugotavljali, da je to metoda, ki je uporabna na vseh ravneh človekovega življenja, začenši z otroki v vrtcu.
Slušateljica usposabljanja učiteljica me je vprašala, kako
ravna socialna služba v primerih, če otrok ne obiskuje pouka. Pomislila sem na učenko, za katero nas je šola pred kratkim obvestila, da ne hodi v šolo. Ob tem so v šoli tudi navajali, da starši z njimi ne sodelujejo. Takšni primeri niso osamljeni.
Razlogi, zakaj otrok ne obiskuje pouka, so lahko zelo različni. Vsekakor so to hude stiske tako otroka kot staršev. Osnovno vodilo je - pomagati. Kako pomagati?
Po oblikovanju namena in cilja obravnave primera na socialni službi je bil načrtovan razgovor s starši, otrokom, obisk na domu, vključitvijo otroka v obravnavo pri Dispanzerju za psihohigieno otrok in mladine v ZD Celje -diagnostika, sodelovanje s šolo. Po vključitvi staršev in otroka v svetovalno storitev pomoč družini je mogočih več poti razreševanja težav. Kot zadnja pot ostaja zavodska namestitev otroka. Pri tem je še kako pomembna uporaba meditativnega pristopa pri vseh udeleženih v problemu.
V konkretnem primeru sem zaznala, da je znanje mediacije v šoli še kako potrebno za uspešno delo tako s starši kot z otroki.
Pripravila mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Humanitarnost na šempetrski šoli
Nastop vokalne in plesno-gledališke skupine
Na OŠ Šempeter že vrsto let so- ne zbiralne akcije, ki kažejo našo
humanitarno nrav, predvsem pa osveščenost učencev in vseh zaposlenih o pomembnosti ter nujnosti humanitarnih dejavnosti v današnjem času.
Kljub hitremu razvoju tehnologije, ki naj bi nam omogočala boljše, lažje in kakovostnejše življenje, se mnogo ljudi vsak dan bojuje z vse hujšo revščino. Zato smo v okviru krožka Rdečega križa in v sodelovanju s krajevnim odborom RK organizirali zbiralno akcijo otroških oblačil ter igrač. Starši, otroci in zaposleni na šoli so darovali mnogo oblačil in igrač, ki smo jih po koncu akcije posredovali krajevnemu odboru RK. Množič-
delujemo s krajevnim odborom Rdečega križa in na ta način skušamo polepšati trenutke in dneve pomoči potrebnim ljudem. V tem šolskem letu smo že izvedli števil-
\
Glažek nesmrtnosti
V gostilni poseda Damjan Murko, pije kavo, vino, pir, zamuja na svojo žurko in vpije: »Dajte mi mir!«
Damjan tarna: »Staram se, nisem več mlad, hočem biti nesmrten in bogat, hočem biti lep in večno mlad.
Srečen sem, ker sem moški, a kaj, ko včasih že čutim starosti hlad.«
Primajal se je Artur Štern, biolog, ponudil mu je zeliščni čaj: »Damjan, ne sprašuj zakaj, a to ti bo v pomoč, odšel boš v pravi raj.
Pij ga sedem noči in mlad boš večno, poln moči.«
Ob tem se Damjanu zasvetijo njegove oči.
Kmalu Damjan spregovori:
»Ne, to sem že poskusil, a mladosti nisem okusil.«
K njemu stopi Fredi Miller, ki je pravi diler.
Preprodaja vitamine, tudi Damjan jih dobi, ob tem se razširijo njegove oči.
Kot da nanj padlo bi kladivo, takšno moč imelo je Fredijevo zdravilo.
Opazuje ju mož bradati, ki pri sosednji mizi žgance mlati. Kmalu se oglasi: »Pojdita na sprehod, v naravo,
niso pomembna potovanja, ampak le koliko ima človek znanja, da zna osrečiti nekoga, mu privabiti nasmeh na lica, pa naj bo to majhen otrok ali stara teta Mica.«
Nika Bedek, 8. c
Injekcija nesmrtnosti
Bil je enkrat Toni, narkoman, mamila si v žilo vbrizgaval je vsak dan. Ko en dan je po veliki dozi premišljeval o življenja in smrti simbiozi,
je ugotovil: to moje drogiranje povzroča počasno umiranje.
Vsi morajo enkrat umreti, a jaz ne, jaz hočem živeti!
Poklical je k sebi Franca, ki je vedno bil zadet,
in pa Arašida, ki z drogami oskrbuje svet. Stopi k njemu Franc, ves okajen, in reče: »Pridi, greva ven.«
Nato mu Franc pokaže polje ob livadi: »Le glej, kolega, tam najboljši so nasadi. Tja pojdi in enega skadi.«
Tonček se odpravi k materi naravi.
Stopi na polje, nabere, zvije, prižge in vleče. Vleče, vleče, to ga nič ne spominja na marihuano.
Franc prebrisani mu podtaknil je origano!
Tedaj pristopi k njemu diler Arašid: »Ne poslušaj Franca, butast je kot zid!« »O modri Arašid, preprodajalec, hvala ti, da si prišel v Žalec!«
»Eno le zdravilo je, če bi večno rad živel.« »Reci, svetli Arašid, samo da ne bom po dimu smrdel.«
»Tu stranskega učinka ni, tu le večno se živi.
Pusti droge, to je slabo, zaradi njih imam jaz vse specialce sveta za sabo.
Ti si injekcija, ljudje so žila. Vbrizgaj vanje nauk o življenju brez drog. Naj tvoja beseda gre po svetu okrog. Veliko boš s tem za ljudi naredil, v srcih vseh se boš znova rodil.«
Matija Terglav, 8. c Oba OŠ Polzela	y
Nasilje boli
Gledam otroke, ki v strahu molčijo, pretvarjajo se, da ne trpijo.
A vem - čutim, kako živijo. Čutim, da močno trpijo!
Ampak zakaj? S čim so si to zaslužili? Kaj so tako slabega storili?
Zakaj so se ravno oni pod to nesrečno zvezdo rodili?
Poglejte te oči, kako žarijo, zaradi krivice se zarosijo.
Spet solze, spet jok teh nesrečnih otrok.
Te nedolžne oči nas rotijo, da mi namesto njih spregovorimo, namesto njih, nedolžnih otrok, ki so žrtve umazanih rok.
Jasno je, da to ni način, način življenja, to je način trpljènja!
Način, ki za nikogar primeren ni, kaj šele za ljudi!
Zato ustavimo nasilje, ponudimo jim obilje, ustavimo trpljenje, dovolimo jim živeti
lepše življenje.	»
Andreja Slokar, 8. C
Nasilje boli
Nasilje - dobrota.
Na eni strani mračna tema, na drugi strani dobrine srca.
Nasilje v sebi skriva strah in trepet, izraža vse temačnosti srca, povzroča bolečine in strah, ki ne mine.
Pogosto so žrtve nasilja otroci.
V sebi skrivajo trpljenje, po miru hrepenenje.
Mnogi ne priznajo, kaj se jim dogaja. Nasilnež ne ve, v kaj se podaja. Starši ne vedo, kaj se otroku v mislih poraja.
Ko strah mine, ostanejo le bolečine.
V bolečini so bolj boleči spomini rane, ki se ne zacelijo.
Spomini ostajajo, grozote odhajajo in nove prihajajo.
TOREJ! RECIMO NASILJU STOP! Pri tem pomislimo na kup otrok, ki v strahu pred novim jutrom zaspijo, misleč, da jim nasilneži spet grozijo, se jim solze na obrazu sušijo.
Rešimo nasilja otroke tega sveta, naj vas spodbudi moja pesmica. Skupaj preženimo bolečine, večnost miru naj ne mine. Sklenimo roke, podajmo se v svet, naj v mir naj bo vsak odet!
Aleksandra Jurak, 8. a Obe OŠ Polzela
no so se izkazali tudi pri zbiranju zamaškov, kijih odnašamo na TIC Žalec. Učenci OŠ Šempeter so pripravili tudi kratek kulturni program za starejše občane in zanje izdelali namizne dekoracije. S tem smo jim polepšali nekaj trenutkov ter okrasili njihove domove.
Že nekaj let zapovrstjo zaposleni na šoli v decembrskem času prispevamo simbolni znesek, ki ga namenimo pomoči potrebnemu sočloveku z zdravstvenimi težavami. Na pomoč smo priskočili deklici pri zbiranju denarja za operacijo in sodelavkama za zdravstvene terapije. Nekaj dolgih zimskih popoldnevov smo izkoristili za druženje. Tako so člani krožka RK, skupaj z mentorico, izvedli uro pravljic, uro družabnih iger in uro kreativnosti.
Nenehno si prizadevamo negovati vezi med učenci, starši, sokra-jani ter kolektivom. Da nam slednje uspeva, priča dejstvo, da smo novembra, uspešno izpeljali zdaj že tradicionalni božično-novole-tni koncert. Lansko leto smo uprizorili opereto Kresniček, leto poprej pa smo organizirali koncert z zabavnimi in narodno-zabavnimi ansambli. Izkupiček s koncertov je namenjen šolskemu skladu, od koder med letom črpamo denar za udeležbo naših učencev v šoli v naravi in na letovanjih v času počitnic. Številne dejavnosti, organizirane na OŠ Šempeter, so dokaz, da v pomembnih trenutkih združimo moči ter prispevamo delček sebe socialno ogroženim.
»Če komu pomagamo, smo pomagali tudi sebi. Morda smo naredili celo več zase kot zanj. Zavedeli smo se drugega živega bitja, naše povezanosti in medsebojne odvisnosti.« (J. Drnovšek)
Mentorica krožka RK Lucija Kupec, OŠ Šempeter
Iskali srečo
Na prvi zimski dan, 21. decembra 2009, smo prvošolci I. OŠ Žalec skupaj s svojimi starši in učitelji iskali srečo. V soju svečk, ki so gorele v lučkah, smo prehodili praznično okrašene ulice našega mesta, odšli do dvorca v Novem Celju in se ob romantičnem naletavanju snežink ponovno vrnili v Žalec. Prijetno kramljanje
ter stisk mamine in očkove roke sta ta večer pričarala nasmeh na naša lica. Od hoje po zasneženih poteh smo bili prijetno utrujeni, predvsem pa zelo srečni, saj smo skupaj s starši preživeli prijeten, drugačen večer.
Učiteljicam se zahvaljujemo za idejo, staršem pa, da so nam jo pomagali uresničiti. Zdaj vemo, da se sreča skriva v malih stvareh, v toplih dlaneh in pokaže z iskricami v očeh.
Prvošolci I. OŠ Žalec
Žalski prvošolčki na prvi zimski dan
Verjemi vase in osvoji svet
Sedmošolci Osnovne šole Petrovče smo imeli v četrtek, 3., in v ponedeljek, 7. decembra, tehniška dneva Obdelava lesa in Božično-novoletna dekoracija. Izdelovali smo podstavke za kozarce, magnetke, zabojčke,
Osvajalni pohod Belega Vraga
Slovenija je dobila novo, belo ogrinjalo. Prekrila je jesensko blato in listje, ki je gnilo kakor ... nekaj, kar gnije. Beli izrodki so se počasi spuščali z neba, kjer so bivali njihovi roditelji, oblaki. Privršal je boter veter. Kristalčki so začeli plesati in se učiti osnov. Plesalo jih je na tisoče, na milijarde ... Kamor koli si pogledal, si videl vrteče se snežinke. Tam so plesale valček, tu počasno in ponekod, kjer je vmes posegel gospod vihar, so imele bele nagajivke pravi metal koncert. Dokončno so padle prve na tla, toda blata se ni dalo pregnati kar tako. Prvi naval snežink je odbil, kar pa ni uspelo njemu, je pa okrepitvam, ki so dokončno spremenile zeleno in rjavo v belo. Podpisal se je tudi zavezniški pakt med fanti in belimi osvajalci površja. Ta dan so punce doživele čisti pokop. Po zmagi si zelo težko ločil punco od snežaka. Vse je porazil, a še kar ne odneha snežiti. Samo sneži, sneži, sneži, sneži, sneži, sneži...
Jernej Černelč, 8. a OŠ Polzela
Drobcena glavica z nekaj listki ni sodila med ta mraz, saj je naznanjala, da se bodo barve kmalu spet vrnile med nas.
Janez Šlogar, 9. G
Od ljudi za ljudi
Barve zime
Bela snežna odeja je pokrila prej zeleno pokrajino. Kot miške tihe snežinke padajo z neba.
Rdeče strehe se pod ledeno odejo spreminjajo v belo pustinjo. Vse žive barve jeseni, vsi
rjavi, rdečkasti in rumeni listi ležijo pod debelo poledenelo snežno odejo, trdo in neizprosno kot kamen.
Vso pokrajino malo popestri le gost, kot oglje črn dim, ki se vali iz dimnikov, ter peščica otrok, oblečenih v bunde vseh mavričnih barv. Otroci so vsi premraženi in mraz jim je pordečil ude, a vendar se še naprej neprenehoma stegujejo po snegu in ustvarjajo kepe snega. Fantič, visok komaj kakšen meter, s poledenele trate pobere zaplatico tega trdega, pustega snega in glej! Pod njo se skriva komaj opazen, bel kot sneg - zvonček. Res da je podoben snegu, a vendar zvonček ni tako pust.
Svet postaja zelo »čuden«. Vse se dela in vrti hitreje. Ljudje postajamo drugačni, vse več je nestrpnosti, nasilja in nenasiče-nosti. Toda kljub temu lahko okrog sebe še vedno najdemo lepoto. Če se dobro ozremo okoli sebe, lahko opazimo, da je narava še vedno čudovita, čeprav človek vse pogosteje in močneje posega vanjo. Sliši se petje ptic, šum voda in otroški smeh.
Otroci te stvari doživljamo drugače. Živimo v svoji brezskrbnosti in svetu otroške domišljije. Srečni smo lahko tisti, ki imamo ob sebi starše, ki nas spodbujajo in nas imajo radi. Otroci imamo mnogo želja, ne zavedamo pa se, da nam starši vsega tega ne morejo omogočiti. Vse več jih ima denarne stiske, katerih posledice so tudi nerazumljiva dejanja. Zaradi žalosti se utapljajo v alkoholu in drogah.
V naši deželi imamo veliko organizacij, ki skušajo pomagati ljudem v stiski. Dostikrat človek potrebuje pomoč, a včasih to pomoč dobi takrat, ko je že prepozno. Vse več ljudi potrebuje osnovne življenjske potrebščine, nekateri pa si zanje ne upajo niti zaprositi. Obstajajo pa tudi ljudje, ki ne želijo delati in s svojim nedelom izkoriščajo pomoč države.
Sama izhajam iz kmečkega okolja in vem, da morajo moji starši veliko narediti za moje zadovoljstvo. Vem tudi, da sem velikokrat prezahtevna, a se tega takrat ne zavedam.
Trudim se, da tudi sama kdaj komu priskočim na pomoč in ga razveselim. Velikokrat pa si tudi jaz želim, da bi bil svet drugačen, a kaj moramo, na žalost je pač tako, kot je. Zavedam se, da se moramo za dobro vseh truditi po svojih najboljših močeh. In ko se bo tega zavedal prav vsak posameznik, bomo ponovno na poti, da naš svet ne bo več tako »čuden«.
Monika Rakun, 6. a Vsi OŠ Polzela
voščilnice, obešanke... Skupina učencev je v gospodinjski učilnici pekla pecivo.
Letos že drugo šolsko leto zapored sodelujemo v projektu Verjemi vase in osvoji svet, katerega koordinatorica je gospa Benka Pulko, ki je znana po tem, da je svet prepotovala z motorjem. Po vrnitvi domov je ustanovila mednarodni humanitarni sklad Verjemi vase in osvoji svet, ki pomaga samo otrokom in podpira izključno njihovo izobraževanje.
Lani smo sedmošolci tako rekoč posvojili zdaj že 17-letno deklico iz Tibeta in zanjo zbrali denar za šolnino za šesti razred. Letos smo zbrali že nekaj denar, da bi isti deklici omogočili šolanje v sedmem razredu. Zbrati smo morali 300 evrov - toliko namreč znaša enoletna šolnina.
Zelo smo hvaležni vsem, ki so doma pobrskali za drobižem in kupili kakšen izdelek, narejen v upanju, da bo prodan in bo s tem pripomogel k čim bolj brezskrbnemu šolanju tibetanske deklice, ki si želi hoditi v šolo, vendar si brez naše pomoči tega ne more privoščiti.
Nekdo je nekoč zapisal: »Vsi ljudje smo si podobni po besedah, samo po dejanjih se razlikujemo.« Sedmošolci OŠ Petrovče smo naredili nekaj velikega, lepega in dobrega. Dokazali smo, da se da z majhnimi prispevki narediti ogromno.
Anja Grubelnik,
7.	a OŠ Petrovče
Jaz
Rojena sem bila na pusta, a imam bolj majhna usta. Rada se nasmejem in govorim, z njimi rečem ene par rim.
Govorim kakor za stavo in to mi je v zabavo.
Če še hitreje govorim, se zraven še nasmejim.
Moj R ni lep, zato se hitro z L-jem zlep. Imam bolj nežen glas, a na glavi veliko las.
Sem blondinka, a zato še nisem Finka!
Oči pa modro nasmejane, čeprav nisem iz Ljubljane.
Meni Tea je ime, in mi dobro v šoli gre!
Tea Pustoslemšek
Morje ali knjige
Ivanka Banka police ima,
da je nanje knjige zložila.
Ko nekoč v banko je odšla, da bi za denar prosila in na morje se odpravila.
Bi kopala se ..., pa voda premrzla je bila.
Ivanka Banka je razmišljala:
»Raje bi doma ostala in dobre knjige brala!«
Matic Matko, 4. c
Enak svet za vse
Naše otroštvo je kot pisan cvet, vsak obraz, ki ga srečaš, je prijazen in brezskrben.
Iskren se zdi nam svet, v njem ni prostora za strah in za bojazen.
Široko v svet nam okno je odprto, da se lahko igramo, učimo in na varnem spimo.
Vse naše sanje so na dosegu roke, saj starši žrtvujejo se za nas - otroke.
A žal ne sije sonce na vse enako, to življenje tudi ima napako.
Že ko se otrok rodi, lahko umre, ker hrane in zdravil zanj ni.
V njihovi deželi dekleta manj so vredna, da bi v šolo hodila, saj taka so njihova pravila.
Fantje lahko bi se igrali, a zgodaj morajo vstati in na delo se podati.
Na vse nas isto sonce sije, tudi če različnih smo ver in ras, a vsi otroci: rumeni, črni, rjavi in beli morali bi biti le veseli!
Nina Kreča, 5. c
^ Vsi OŠ Vransko - Tabor ^
Vrane so zbrane
Vrane na svatbi so zbrane, vsaka kapljica vina v želodcu ostane. To je pravi užitek.
Iz vina in koruze naredile so napitek, iz jabolk pa jabolčni zavitek.
Vrane so do polnoči ostale, so pijane domov odfrčale.
To je vranje veselje, koruza pa sanjske želje.
Karin Meh, 6. b
Vse drugače je
Vse, vse drugače je.
Luč ni luč,
luč je sonce, ki na nebu sije. Veter ni veter,
veter je konj, ki po trati dirja. Vse, vse drugače je.
Sara Vrabec, 6. b
Slovenska mesta
Lepoto okusiti želite?
Brez skrbi,
saj vse to v Sloveniji dobite.
Slovenska mesta res so čudovita, od vseh pa najbolj prestolnica Ljubljana je barvita,
pa čeprav skozi središče mesta vodi siva, mračna cesta.
Sijoč je tudi Maribor, saj tam lahko ozremo ves cesarski dvor. Pod Dravskim mostom teče reka Drava, zato včasih tam nastane poplava.
Kadar pa slišite veselje, to je zagotovo Celje.
Štajerci ljudje od sile smo, saj dobro voljo na vsakem koraku izražamo.
Monika Rakun, 6. a	.
Vse OŠ Polzela_________^
Vroče planinske teme
Pogled v vesolje
Srečku Lavbiču v spomin so zaigrali člani skupine busier
V preboldskem hotelu so se zadnje dni preteklega leta predstavniki planinskih društev z našega območja pogovarjali s predsednikom Planinske zveze Slovenije Francijem Ekarjem. Srečanje je organiziralo preboldsko planinsko društvo, pogovor pa je vodil Janez Vedenik.
Poleg splošnega pogovora o planinstvu je beseda nanesla tudi na nekatere vroče planinske teme, ki so zaznamovale preteklo obdobje. Med drugimi so se pogovarjali tudi o pobudi PZS, da bi Aljažev stolp z vrha Triglava, ki je od leta 1999 spomenik državnega pomena, postavili v planinski muzej v Mojstrani. Odprli naj bi ga prav letos, ko praznujemo 115 let postavitve stolpa na streho Slovenije. Nekateri so se temu odločno uprli, Ekar pa pravi, da bi bilo modro stolp strokovno obnoviti in restavrirati, na vrhu Triglava pa naj bi postavili stolp, kakršen je bil ob postavitvi leta 1895. Danes je stolp zelo omadeževan, za državni spomenik pa se ne spodobi, da ga kita in barva vsakdo, ki se
V enem izmed gostišč v Grižah sta v družbi petdesetih svatov praznovala zlato poroko Marija in Vlado Tomašič iz Liboj. Obred zlate poroke sta opravila Tatjana Žgank Meža in Henrik Krajnc.
Življenje zakoncev Tomašič je bilo zelo pestro. Zakonsko zvezo sta sklenila v kraju Vratešinec na Hrvaškem, kjer sta nekaj časa tudi živela, potem pa je moral Vlado s trebuhom za kruhom, kar ga je pripeljalo na delo v li-bojski rudnik. V tem času se je rodila hči Štefka. Tri leta so živeli ločeno in v tem času se je rodila še Danica. Leta 1963 se je družina preselila v Liboje. Medtem ko je Vlado delal v rudniku, je Ma-
tega spomni. Nekateri pravijo, da izvirnik ne sodi v muzej in naj raje v muzej postavijo njegovega dvojnika, res pa je, da v največjih muzejih na svetu ni dvojnikov, pač pa so samo izvirniki. Če bo stroka ugotovila, da je treba stolp zaščititi, ga bodo, če bo ugotovila, da lahko še naprej kljubuje času, pa bo tudi ostal na najvišjem vrhu Slovenije, je v Preboldu dejal Franci Ekar, ki je govoril tudi o pobudah nekaterih, da bi namesto imena planinec uporabljali besedo gornik. Ekar je mnenja, da so besedo planinec že pred 116 leti uporabljali domoljubno naravnani Slovenci, ki so ustanovili Slovensko planinsko društvo. Takrat so se velike osebnosti iz naše zgodovine odločile za uporabo imena planinstvo. Med njimi tudi literati Simon Gregorčič, Oton Župančič, Franc Šaleški Finžgar in Jakob Aljaž. Slovensko planinsko društvo je hotelo biti vseslovensko na vseh področjih, kjer so bivali Slovenci. Tudi Johanes Frisschau, ki je raziskoval Kamniško-Savinjske Alpe, je upošteval slovensko
rija skrbela za družino, medtem pa sta se rodila še sinova Zlatko in Zoran. Živeli so skromno, a srečno. Delavnost, dobro voljo in odprto srce sta vztrajno prenašala na otroke, ki so se kmalu postavili na lastne noge. Postali so samostojni in delovni. Potem se je zaposlila tudi Marija, ki je našla delo v tovarni KIL Liboje, kjer se ji je po zaprtju rudnika v Libojah pridružil tudi mož Vlado. Oba sta se v tem podjetju tudi upokojila. Njuno življenje je postalo bolj lagodno, včasih premajhno stanovanje je postalo skoraj preveliko, zdaj pa je, ko se zbere vsa družina, njuni otroci, zakonci ter pet vnukov in šest pravnukov, včasih znova
planinsko in planinsko gorsko izrazoslovje, kar velja tudi za Juliusa Kugya in dr. Henrika Thuma. Sicer pa Ekar pravi, da o gornikih in gorništvu nima slabega mnenja. Za ta izraz so se odločili člani gorniških društev, združeni v gorniške klube Skale, ki pa nimajo pravice vsiljevati svojih imen drugim, torej na silo spreminjati tudi statut PZ.
Precej časa so se pogovarjali tudi o varstvu narave in planinskega sveta. Ekar meni, da se planinci v naravi obnašajo vzorno. Vse bolj okolju primerno se obnašajo tudi planinci iz nekaterih drugih držav, ki prihajajo k nam. Še do nedavnega tega zanje niso mogli trditi. Precej pozornosti so namenili tudi varnosti. Zgodi se, da so med planinci tudi takšni, ki niso primerno opremljeni za pohode. Bi v prihodnje veljalo uvesti kakšne patrole, ki bi nadzirale in po potrebi kaznovale takšne lah-komiselneže? Ne, meni Ekar, ker bi s takšnimi patrolami omejevali svobodo gibanja tudi v planinskem svetu. Je pa prav, da neprimerno opremljenega planinca vljudno opozorimo. Predsednik slovenskih planincev nima ničesar tudi proti nudizmu v hribih. Zagotovo ne bo postalo tako množično kot poleti nekje ob morju, kjer je to že nekaj povsem običajnega.
Ob koncu je Ekar savinjskim planincem zaželel, da bi bili tudi to leto tako aktivni, kot so bili do zdaj. PD Prebold pa je po njegovem mnenju lahko zgled dobrega in uspešnega dela.	D. N.
pretesno. Ko sta spoznala, da ju otroci ne potrebujejo več, sta si v bližini rojstnega kraja postavila hiško z vinogradom, ki od njiju zahteva veliko dela. Kljub temu sta tam zelo rada, družita se s sorodniki in prijatelji, privoščita pa si tudi kopanje v bližnjih kopališčih.	T. Tavčar
Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Spodnjo Savinjsko dolino je leto 2009 zaključilo zelo uspešno. Zastavljeni program so v celoti uresničili in ga celo presegli. Takšna je bila namreč ugotovitev članov predsedstva, ki so imeli svoj zadnji sestanek v letu 2009 na turistični kmetiji nad Žovneškim jezerom, kjer so nazdravili novemu letu in sprejeli program dela za leto 2010.
Letos mineva 20 let od ne oddaje orožja Teritorialne obrambe Slovenije oziroma nekaterih štabov TO Jugoslovanski ljudski armadi. Med njimi je bil tudi 81. štab TO Žalec pod vodstvom Adija Vidmajerja. Spominu na te dogodke bodo letos namenili več aktivnosti.
Pravijo, da je zima najboljši čas za opazovanje zvezd. Nebo je najčistejše in nebesna telesa najlepše vidna. Srečko Lavbič je nešteto zimskih noči preživel za teleskopom in fotoaparatom ter shranjeval utrinke časa, ki jih je razodelo vesolje. Že skoraj štiri leta Srečka ni več med nami, ostale pa so čudovite fotografije, ki so ga zapisale med zelo uspešne astronomske fotografe in opazovalce vesolja.
Njegov fotografski opus je nesmrten, kar se je nedvomno pokazalo tudi ob odprtju razstave njegovih fotografij in dokumentov ter drugih astronomskih pričevanj, povezanih z njegovim delom. Razstavo, ki so jo odprli 9. januarja v prostorih Doma Svobode v Grižah, je na ogled postavilo Astronomsko društvo Saturn v sodelovanju z Glasbeno-lite-rarnim društvom Aletheia in KUD Svoboda Griže. Najzaslužnejša za postavitev razstave pa je zagotovo hči Lucija Lavbič Šorn, ki je prireditev tudi povezovala in skupaj s članoma skupine Lusier glasbeno popestrila dogodek. Tudi glasba je bila povezana z njenim očetom, saj so igrali in peli skladbe skupine Kladivo, konj in voda, katere član je bil v osemdesetih letih tudi Srečko Lavbič, poezi-
Abrahamovci s Ponikve
Petdesetletni jubilej je nekakšna prelomnica v življenju. Mnogi ta dogodek obeležijo z zabavo v krogu svoje družine, med prijatelji pa tudi s skupnim praznovanjem z vsemi, ki so se srečali z abrahamom v tistem okolju,
Med drugim se bodo udeležili tradicionalnega zbora slovenskih veteranov 13. marca, na ta čas se bodo spomnili tudi pri Geometričnem središču Slovenije (GEOSU) v Vačah pri Litiji. Osrednja proslava v Savinjski dolini pa bo 21. maja v Žalcu.
Letos so se odpravili na pohod veteranov v Dom pod Reško planino, ki ga je organiziralo PD Prebold, in se podali tudi na pohod po poteh Pohorskega bataljona. To soboto, 30. januarja, se bodo v Cerknem udeležili veteranskega prvenstva v veleslalomu, teden dni kasneje, 7. februarja, pa na Golteh 6. slovenskega prvenstva v smuku in streljanju.
Na zadnjem sestanku preteklega leta so spregovorili o ostalih
ja pa je bila izpod peresa Danl-ja Bedrača.
Številnim udeležencem odprtja razstave je Lucija predstavila lik svojega očeta in poudarila njegovo izjemno ljubezen do opazovanja vesolja in astrološkega fotografiranja, ki je bilo povezano z neizmerno vztraj-. nostjo, odrekanjem, novimi iskanji in izzivi. Svoje misli je sklenila z očetovimi besedami, kaj mu je pomenilo opazovanje in fotografiranje vesolja in pojavov na nebu, vidnih v temnih nočeh. »Zunaj, pod nebesnim svodom, polnih žarečih zvezd, sem zapleten z lepoto, ki me vabi v neskončno avanturo ... Pogled v nebo s prostimi očmi v kaki temni, temni noči na deželi je najveličastnejši pogled na fizično vesolje, v katerem živim. Pre-
krhjevni skupnosti ali občini. Takšen običaj imajo tudi v Krajevni skupnosti Ponikva. Lansko leto so se srečali ob rudarskem prazniku na god sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Skupaj z rudarji so se udeležili svete maše v cerkvi sv. Pan-
nalogah iz programa in izpostavili priložnostne slovesnosti s sprejemom novih članov v veteransko društvo, sodelovanje z veteransko zvezo, zbiranje materiala o vojni za Slovenijo ter stike in so-
vzame me z lepoto, ki je samoumevna, pa ne zato, ker so zvezde del narave, ampak ker smo njen del tudi mi. Odkar sem spoznal ozvezdja in njihove premije na nebu, občutim naš planet kot ladjo, ki me vsako leto popelje na čudovit izlet po vesolju ...«
Ob tej priložnosti je o svojem prijatelju Srečku, ki ga je tudi navdušil za astronomijo, spregovoril tudi Martin Zelič. Predsednik Astronomskega društva Saturn Mitja Centrih je spregovoril tudi o njihovem observatoriju, ki je poimenovan po Srečku, ki je le nekaj pred odprtjem izgubil življenje in mu ni bilo dano, da bi lahko iz njega opazoval vesolje. Pokomentiral je posamezne fotografije in poudaril izjemnost Srečkovih fotografskih mojstrovin.	D. Naraglav
kracija na Ponikvi, ki jo je daroval domači župnik Anton Krašovec.
Jubilejnega druženja in sv. maše se je udeležilo trinajst jubilantov, ki so se že kot otroci radi družili pred farno cerkvijo. Po slovesnem sprevodu od Slomškovega doma do cerkve in sveti maši so jubilanti svoje druženje nadaljevali v znanem gostišču, kjer ni manjkalo obujanja spominov pa tudi šal, povezanih z njihovo obletnico.
Podpis k fotografiji: Med slavljenci so bili tokrat Alenka Kranjc, Dani Super, Jelka Vasle, Majda Jelen Kopina, Majda Vasle, Martina Koprivc, Nežka Kopitar, Zofka Hrašar, Stane Drožnik, Marjan Ži-bret in Jožica Mraz (na sliki manjkata Jože Rezman in Ivica Cokan Deželak)	D. N.
delovanje z ostalimi veteranskimi organizacijami. Tudi tokrat so se še posebej zahvalili praporščaku Ivanu Viherniku, ki zastopa njihovo društvo na vseh prireditvah in slovesnostih. D. Naraglav
Med zdravico po opravljenem obredu so zakoncema izrekli mnogo lepih želja
Zlatoporočenca Tomašič iz Liboj
Zadovoljni z opravljenim delom
Podpredsednik OO ZVVS Milan Vogrinc se zahvaljuje praporščaku Ivanu Viherniku (desno)
Zvezde zvezdicam tokrat v Žalcu
Zvezde zvezdicam tudi za Rdeče noske
Prejšnji četrtek so v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec zapele, zaigrale in zaplesale letošnje zvezde dobrodelnega koncerta Zvezde zvezdicam, ki so ga že četrtič organizirali učitelji in učenci OŠ Griže in POŠ Liboje. Zbrani denar, nekaj več kot 2700 evrov, bodo tudi tokrat namenili pokritju stroškov šole v naravi, za učno-vzgojne pripomočke in druge izdatke, ki jih v socialno šibkih družinah ne zmorejo ali težko plačujejo. Del sredstev pa je namenjen Rdečim noskom - humanitarni organizaciji klovnov, posebej usposobljenim umetnikom, ki bolne ljudi, še posebej otroke v bolnišnicah, tolažijo s humorjem, jim podarjajo naklonjenost in vlivajo voljo do življenja.
Rdeči noski so na svojo humanitarno noto opozarjali in nagovarjali obiskovalce koncerta že v preddverju dvora-
ne. Številnemu občinstvu v dvorani sta se najprej predstavila otroški in mladinski pevski zbor OŠ Griže, ki so se jima pridružili tudi člani šolskega kolektiva. Besedo je nato prevzel voditelj koncerta Andrej Hofer. V nadaljevanju sta zbrane nagovorila ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Slednji je tudi povedal, da se je občina ob koncu leta odpovedala ognjemetu in denar namenila osnovnim šolam. OŠ Griže bo iz tega naslova prejela 836 evrov. 300 evrov so že na prireditvi podarili organizaciji Rdeči noski.
Večer so v nadaljevanju s petjem, plesom in z glasbo obogatili mladi plesalci folklorne skupine OŠ Petrovče, POŠ Trje in OŠ Griže. Ple-sno-glasbeno je bila razpoložena tudi Folklorna skupina Grifon iz Šempetra. Z naro-dno-zabavno glasbo so dvorano napolnile viže Okroglih
muzikantov, Savinjskih 7, ansambla Saša Avsenika, mladega tria Tajkuni iz Liboj in skupine Ajmerček iz Vrbja. Prijetno je bilo prisluhniti citrarju Karliju Gradišniku in seveda pevcu Frediju Milerju. Zaradi težav v prometu pa na koncertu ni uspelo zaigrati Ansamblu Braneta Klavžarja in Ptujskim 5.
Ravnatelj Franci Žagar: »Danes so veliki ljudje podarili kanček sreče v obliki koncerta in dobrodelnosti. Vesel sem, da je bila dvorana polna, kar je še dokaz več, da znamo ljudje biti solidarni in na tak ali drugačen način pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Sporočilnost koncerta je velika, saj ne nazadnje učimo sebe in tudi otroke za dobrodelnost, za solidarnost, za sodelovanje, za opravljanje dobrih del, kar pomeni, da takšne aktivnosti nimajo samo denarnega učinka, ampak tudi vzgojnega.« D. Naraglav
Vitezi z novim kraljem
Udeleženci občnega zbora
Za eno leto je kralj Vitezov polk in valčkov postal trobentač Vili Ograjen-šek iz Podloga pri Šempetru, ki je kraljevsko žezlo sprejel na občnem zboru ansambla Vitezi polk in valčkov. Ansambel v tem letu zaokrožuje 15-letnico delovanja.
Ansambel že devet let deluje v sestavi Boris Terglav,
Tone Videc, Brane Klavžar, Mirko Polutnik, Ludvik Kos, Franci Pestotnik, Vili Ogra-jenšek in Jože Šalej. Razen dveh so že vsi upokojenci. Kot je povedal novi predsednik Vili Ograjenšek, jih združujeta druženje in velika ljubezen do glasbe. Igranju po veselicah in daljšim nastopom so se že zdavnaj odpovedali, vsekakor pa
radi zaigrajo na dobrodelnih koncertih, jubilejih in ob drugih priložnostih, pripravljajo pa tudi že tretjo zgoščenko.	D. Naraglav
Telefon: 03/712 12 80
S skromnostjo in močno voljo
Življenje je kot dolga vrvica, polna vozlov, ki na tak ali drugačen način simbolizirajo prehojeno pot posameznika, njegove prelomnice, lepe in težke trenutke, dogodke, ki se vtisnejo v spomin in se jih radi pa tudi manj radi spominjamo. Takšnih spominov ima veliko tudi Fanika Fakin iz Migojnic, ki je 22. decembra praznovala 90. rojstni dan. Obiskali smo jo skupaj s predsednikom KS Griže Ivi-jem Krašovcem in članico KO Rdečega križa Griže Bredo Izgoršek.
Fanika je bila rojena v Pon-gracu pod Homom. Oče Avgust je bil čevljar, mama Marija pa je gospodinjila in skrbela za osmero otrok. Pri tem ji je morala veliko pomagati tudi Fanika, ki je bila prvorojenka. Prva znanja si je Fanika nabirala v takratni griški šoli, po končanem osnovnošolskem izobraževanju pa je odšla služit k večjemu kmetu pod Mrzlico. Ob tako številni družini in nizkih dohodkih ji starša nista mogla omogočiti nadaljnjega šolanja. Sredi vojne vihre je spoznala svojega izvoljenca Viktorja in se z njim leta 1943 tudi poročila. Njuna zakonska sreča pa ni trajala dolgo, saj je na pragu svobode, tik pred koncem vojne, maja 1945, mož Viktor padel v partizanih. Ostala je sama s tremi otroki, Milanom, Viktorjem in Marijo, pozneje pa se je rodila še hčerka Jožica. Njihova domačija je bila med vojno požgana, tako da je morala dolgo časa živeti kot podnajemnica. Bila so to težka leta, leta skromnosti in odrekanja, a s svojo močno voljo, zagna-
nostjo in željo po boljših časih je vse otroke spravila do kruha in poklica. Daje to zmogla, je veliko delala pri kmetih, zadnjih dvanajst let pred odhodom v pokoj pa je delala v kolodvorski restavraciji v Žalcu.
Že štiriindvajset let živi v Mi-gojnicah pod Lurdom, skupaj
V preboldski kulturni dvorani je v četrtek, 7. januarja, potekal dobrodelni koncert za afriške otroke. Koncert z naslovom Ni nam vseeno, so organizirali učenci in učitelji OŠ Prebold. Izkupiček ob prodanih vstopnic bodo namenili šoli v revni afriški državi Siera Leone. S koncertom, na katerem je nastopil celjski godalni orkester, so uspeli zbrati 436 evrov. S tem denarjem naj bi kupili računalnik.
Že lani so se na preboldski šoli z interesno dejavnostjo z internetom po svetu pridružili mednarodni organizaciji IEARN. Organizacija je odprta za učitelje po vsem svetu, ki z učenci sodelujejo v raz-
s hčerko Jožico, ki si je v tem okolju s svojim pokojnim možem Miranom zgradila hišo. Jesen življenja ji lepša sedem vnukov in dvanajst pravnukov. Čas si krajša z branjem, gledanjem televizije in tudi z igranjem s pravnuki. In tako bo, dokler bo pri močeh. D. N.
ličnih projektih. Tako so se v ta projekt aktivno vključili tudi v preboldski šoli, ki bodo tako pomagali Empowering children school. To je šola, na kateri poučujejo otroke, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje. Otroci si zelo želijo računalnik, ki jih bo povezal s svetom. Težko si predstavljamo življenje tamkajšnjih ljudi, še zlasti otrok, ki so bili v letih od 1992 do 2000 žrtve vojne v tej državi. Po vojni je na tisoče otrok ostalo na ulicah, večina sirot brez staršev. Prav za takšne otroke pa je lani aprila začela delovati tudi omenjena šola. V preboldski šoli gre za prvo takšno pomoč neki oddaljeni šoli.	D. N.
Koncert za afriške otroke
Razstava Zvoneta Brileja - Čorija
Odkar so preuredili preddverje dvorane Doma svobode Griže v razstavno-prireditve-ni prostor, se tu kar naprej nekaj dogaja. Največ je razstav raznih likovnikov iz Savinjske doline in tudi od drugod. Prejšnjo soboto so odprli tudi razstavo slikarja Zvoneta Brileja - Čorija iz Celja.
Na slovesnosti je zbranim spregovoril član KUD Svoboda Griže Franček Pungerčič. Pou-
daril je, daje Zvone Brilej ljubiteljski slikar. S slikarstvom seje začel ukvarjati leta 1974, prvo samostojno razstavo pa je imel že dve leti kasneje. Do zdaj je pripravil že 24 samostojnih in 5 skupinskih razstav. Po poklicu je učitelj športne vzgoje in je učil kar na nekaj osnovnih šolah. Od leta 1993 se v glavnem ukvarja s slikarstvom, z veseljem pa seveda tudi smuča in prenaša svoje znanje na
mlade. Najraje ustvarja z oljnimi barvami, ki jih z lopatico nanaša na platno. Tokrat je na ogled postavil slike, nastale v zadnjih nekaj mesecih.
Večer je glasbeno in pevsko popestril Aleš Črnko. O svojih slikah je avtor dejal: »Moje slike so namenjene ljudem, ki tako kot jaz vidijo v slikarstvu lepote in sproščenost, so moje veselje, zabava in del mojega življenja.«	D. N.
Avtor z ženo ter prijateljicami na skupni fotografiji za spomin
Najboljša Kol'kor kapljic, tol'ko let Odprtje muzejske zbirke
Prijatelji 6 Še
V	Preboldu je v soboto,
16.	Januarja, potekal že 6. mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi, glasbi in šegah, ki ga vsako leto zaokrožijo s koncertom ljudskih pevcev in godcev. Glavni organizator tovrstnega kulturnega dogajanja je skupina ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še. Vodji skupine Zvonetu Babiču, vsem pevcem, njihovemu mentorju in glavnemu organizatorju simpozija, Janušu Rasiewi-cu, ter glavnemu pokrovitelju, Občini Prebold, gre zasluga, da je Prebold postal pomemben za pridobivanje znanj in spoznanj o slovenski ljudski pesmi.
Na tokratnem simpoziju je prof. dr. Englbert Logar z inštituta v Gradcu govoril o priložnostnih pesmih, prof. Adriana Gaberščik iz Ljubljane pa o učenju ljudskih pesmi, na to temo je pripravila tudi pevsko delavnico.
V	svojem predavanju, ki je bilo pospremljeno s petjem udeležencev simpozija, je Englbert Logar povedal, da spadajo med pomembne zvrsti ljudskega petja zlasti pesmi, ki se pojejo ob osebnih, hišnih ali krajevnih praznikih.
Mednje spadajo na primer godovanje, rojstni dnevi, obhajanje obletnic, odprtja ali jubilejna slavja, srečanje abrahama, srebrna ali zlata poroka, rojstva otrok, razna vaška praznovanja, odhod z doma ali prihod domov ... in drugi pomembni dogodki. Ljudsko prepevanje ima ob teh priložnostih znaten delež. Petje je lahko del šege ali samo navada, samo izraz veselja. Še do nedavnega je bila ali je še navada, da pridejo prijatelji in znanci godovniku voščit zvečer pred godovnim dnem. Sicer pa je dejal, da bolj kot godove praznujejo danes na južnem Koroškem, kot tudi drugod po Sloveniji, rojstne dneve in okrogle obletnice ali osebne praznike. Najbolj razširjena pesem ob rojstnih dnevih je tako na Koroškem kot tudi v Sloveniji Kol'kor kapljic tol’ko let.
V drugem delu simpozija je prof. Adriana Gabršček skupaj s skupino ljudskih pevcev iz Tepanja pripravila izbor petih ljudskih pesmi. Ugotavljali so, kako to pesem pojejo v njihovem okolju. Že večkrat sem slišal od starih ljudi, da mladga dekleta za dotikat se ni ...
Ljudski pevci in organizatorji Prijatelji 6 so na predvečer simpozija odprli razstavo ročnih del in navdušili obiskovalce koncerta Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. Koncert je tokrat vodila in povezovala Nuša Dvoršek, s pesmijo in glasbo pa so dvodnevno kulturno dogajanje zaokrožili Mešani pevski zbor Še-šče, Pevke treh vasi, Garejn-kančani iz Banjške planote, Ljudski pevci iz KUD Ke-belj, Ajmerčki iz Vrbja, Pevci iz Tepanj, Joškova banda Globoče, Gorički lajkoši iz Gornjega Petrovca in seveda Prijatelji 6 Še, ki so v uvodu zapeli tudi z najmlajšimi iz preboldskega vrtca. Koncert so s plesom popestrili plesalci Folklorne skupine Grifon Šempeter in harmonikar Sandi Bobovnik. S humorjem je koncertno dogajanje zabelila mlada humoristka Urška Strmšek iz Šmartnega ob Paki.
Vsi nastopajoči so ob koncu zapeli pesem Prav luštno je pri nas na deželi in z druženjem nadaljevali ob dobrotah in dobri kapljici, za kar so poskrbele gospodinje iz Šešč.	D. N.
Ljubiteljski zbiralec Nikolaj Viher iz Latkove vasi je v prostorih PGD Groblja že pred nekaj meseci na ogled postavil zanimivo razstavo z naslovom Spomini na Tita in JNA, o čemer smo poročali tudi v našem časopisu. Takrat je izrazil željo po prostoru, v katerem bi postavil stalno razstavo. Njegovi želji so prisluhnili na Občini Prebold in mu omogočili postavitev razstave v prostorih preboldske graščine, kjer je že nekaj let na ogled muzejska zbirka Prebold skozi čas. Razstavo so slovesno odprli ob nekdanjem prazniku JLA, 22. decembra.
Nikolaj Vihar je dobra dva meseca urejeval neizkoriščene
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je bila v četrtek, 14. januarja, v znamenju preboldskih jamarjev, ki so v lani praznovali 40-letnico svojega delovanja. V počastitev jubileja so organizirali III. odpravo na filipinski kras, razvili nov društveni prapor, pripravili slovesno proslavo in odprli razstavo ter izdali samostojno knjigo z naslovom Črni galebi pišejo. Knjigo so predstavili že 26. septembra lani.
Večer se je začel s predstavitvijo filma o zadnji odpravi na Filipine. V nadaljevanju pa se je z ustanoviteljema kluba Tonetom Vedenikom in Darkom Naraglavom ter Silvom Ramšakom pogovarjala Magda Šalamon. Štiridesetletna zgodovina društva je opisana na 230 straneh z več kot 120 barvnimi in čr-no-belimi fotografijami ter načrti jam. Skoraj dve tretjini knjige zajema članke o obsežnem sprehodu skozi 40-letno delovanje kluba, zapise o vseh jamarskih odpravah, najpomembnejših dosežkih, Snežni jami, poteku raziskav na Raduhi, transverzali turističnih jam Slovenije in članke posameznih raziskav, od odkritja zgornje etaže Jame Pekel 1969 leta do raziskav Ponora Brložnice
prostore in na koncu ustvaril prijeten muzejski prostor, v katerem je razstavljeno vse, kar je zbral o Titu in JNA. V njegovi muzejski zbirki je tako moč videti večje število slik, kipov, knjig, revij na to temo. Prav tako je razstavljenih več kot dvajset različnih vojaških uniform iz časa JNA, od navadnega vojaka, mornarice do vojaškega admirala. Med uniformami je tudi nekaj takšnih, ki so jih nosile pomembne osebe. Ena je povezana tudi z dr. Janezom Drnovškom, ko je bil še predsednik predsedstva Jugoslavije, ki pa je nikoli ni oblekel. Posebno mesto ima v muzeju tudi uniforma umrlega savinjskega generala, katerega vloga v času osamosvajanja
pri Lučah in Petačeve jame v Libojah, ki so jih raziskovali mlajši člani društva na čelu s sedanjim predsednikom kluba Gregorjem Ramšakom. Objavljen je tudi seznam vseh nekdanjih in sedanjih članov kluba in zapisane misli v spomin na tiste člane, ki so prispevali pomemben prispevek k delu in razvoju kluba, denimo blagajničarki in soorganizatorki številnih aktivnosti Dragici Naraglav.
Drugi del knjige pa je posvečen zadnji odpravi na Filipine. Sestavki zajemajo obsežno poročilo o tej odpravi, podana so tudi poročila o vseh raziskanih jamah na otoku Boholu, poročila gospodarja opreme, blagajnika odprave in poročilo o prehrani in zdravstvenih težavah. V tem delu sta objavljena prispevka dr. Borisa
Slovenije še ni dorečena. Vse to dopolnjujeta oprema in orožje, ki so ga uporabljali vojaki JNA. Na ogled je tudi zbirka medalj borca V. Prekomorske brigade Jožeta Rozmana, ki je bil eden prvih žalskih županov.
Posebna soba pa je posvečena I. svetovni vojni. V njej je razstavljeno najrazličnejše orožje, od pušk do sabelj in bajonetov, ogledate si lahko merilne naprave, nekdanje vojaške zemljevide, slike in druge dokumente in opremo.
Svojo muzejsko zbirko namerava Vihar ves čas dopolnjevati, zato bo vesel vsakega dokumenta, slike ali predmeta, ki se bodo nanašali na čas, o katerem govorita predstavljeni zbirki.	D. Naraglav
Šketa, ki je podal poročilo o speleobioloških raziskavah na otoku, in Slavka Hostnika iz JK Podlasica Topolšica, ki je bil tudi snemalec in avtor v uvodu predstavljenega filma o odpravi. Zadnji del knjige je obsežen reportažni zapis o odpravi na Filipine ter o življenju in zanimivostih Filipinov. Knjigo sta uredila Tonči in Tone Vedenik, slednji tudi kot urednik. Izdali so jo v 1000 izvodih.
Večer se je končal s prijetnim druženjem ob kozarčku in dobrotah ter tudi prijetnimi spomini na jamarska druženja, saj je bil med udeleženci večera tudi Franci Ježovnik iz Griž, ki se je pogosto srečeval z jamarji na raznih jamarskih pohodih in planinskih orientacijah; marsikaj pa je o jamarjih tudi napisal.	L. K.
S pevske delavnice s prof. Adriano Gabrščik
Vabimo vse, željne zabave in pustnih norčij, da se nam pridružite ^ na tradicionalnem pustnem karnevalu v Žalcu. a [N A Prijave za pustne vozove in skupinske maske ^ sprejemamo v TIC-u Žalec in preko spleta www.zkst-zalec.si.
'k ^ (tel: 03 710 04 34 in zkst.tic@siol.net).
Niko Viher s sabljo v rokah v delu muzejske zbirke posvečene I. svetovni vojni
Predstavitev knjige Črni galebi pišejo
Ob tej priložnosti so postavili v knjižnici tudi priložnostno razstavo
VINORODNA
RASTLINA
NARKOZA,
OPOJ
NEKD. RUS. KOŠARKAR (SERGEJ)
EMMA
THOMPSON
ANG.
PLOŠČIN.
MERA
ATLET
BOLDON
PRISTAŠ
[TEHNOKRAC.
NATAŠA
BOKAL
Nagradna križanka
ešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa: ČAS-JE-ZLATO-IN-DOBRO-MESO-KLASIČNO-SUŠENJE-MESNIN-BOGATA-IZBIRA-KAKOVOST-IN-TRADICIJA-
KDOR-PRI-NAS-KUPUJE-DOBRO-JE.
Izžrebani nagrajenci: 1. Zinka Brinjovec, Ul. Florjana Pohlina 3, Žalec; 2. Mili Sitar, Šempeter 70 a, Šempeter; 3. Alojz Rat, Letuš 1, Šmartno ob Paki.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9. februarja 2010._
ŽLAHTNI PLIN (Ar) AM. IGRAL. (CHRIST.)
BIBL.M0Ž
MARIJE
NEM. PISCA PRAVLJIC
AM. IGRAL. (KEVIN)
GORAZD
ŠKOF
DELOVNO
PODROČJE
ZGORNJA
OKONČINA
UDARJANJE Z BIČEM TREBUŠNA MAST
KANAL ZA ODTOK ODPADNE VODE
ROMULOV
BRAT
MEDLA
SVETLOBA
UTRIP
ČERNIGOJ
AVGUST
ČEBULA
NERESNICA
GRAFIČNI
PRIKAZ
MERITEV
BELOROKI
GIBON
VITO
ČREVO
GUMIJAST
OBROČNA
KOLESU
BABILBOG.
PLODNOSTI
STALJENI DEL PRI VARJENJU
GROBO
ORIENT.
SUKNO
ZMIKAVT
DRAG
KAMEN
ILOVICA
JUDOISTKA
(PETRA)
SIN IZ PREJŠNJEGA ZAKONA
OBSOJENA
ŽENSKA
VEZAVA V POETIKI
NEM. FILOZOF IZ 20. ST. (MAX)
VISOK METŽOGE
AVSTRIJ.
SKLAD.
(ROBERT)
DELOVNA URA NAD PREDPISANO!
PROSJAK
FIGURA
KAR
RAZVNEMA
KAREL
OŠTIR
AM. ŠERIF
(WYATT)
MESTO NA HRVAŠKEM OB REKI KRKI
GORAV
TESALIJI
(GRČIJA)
IGRALEC
PACINO
STARA
SORTA
JABOLK,
MOŠANCELJ
FR.
SLIKAR
(JACQUES)
UTRIP
SAMODEJNI STROJ
SEKRE-
TARKA
OBLAZINJ.
POHIŠTVO
DENAR V IZRAELU
MLADO
VINO
VEZ GLAVE STRUPOM
SL. IGRAL. (NINA)
BOJNI POHOD D. PRITOK SAVE
GR.
BOGINJA
NESREČE
ZAPOR, AREST NEM. PIS. (WILHELM)
META-
LURŠKI
OBRAT
TOMO
JURAK
PESNIK, ROJEN V PETROVČAH (FRANCE)
GEOGRAF, ROJAK Z GOMIL-SKEGA
SODOBNIK
KELTOV
VULKAN NA SICILIJI
KOŠARKAR. LIGA V ZDA
NEUMNOST
PIANIST
BER-
TONCELJ
TV
VODITELJ
(LADO)
KRAJ PRI POREČU (HRV.)
LUKANA
SEVERU
IZRAELA
avtor
JANEZ
KORENT
KUŽNA
BOLEZEN,
VRANIČNI
PRISAD
SOIGRALEC,
DRUŽABNIK
GROZLJIVO OPISOVANJE KONCA SVETA
LIJAK PRI PREPROSTEM MLINU
DERIVAT
AMONIAKA
ARABSKA TRDNJAVA ENA OD NAŠIH OBČIN
PESTNER
UPRAVLJALNA FILM. KAMERE
NAD-
STROPJE
DEL ROKE
SL.
POP PEVKA
RAVEN
MEČ
NEM. POP PEVKA
BIBLIJSKI
OČAK
ZMEČKAN
KROMPIR
IGRALEC
MCQUEEN
OSEBNI NORINA OKRASKI
RADOVAN JAP. DENAR. ENOTA
AZIJSKI
DIVJI
OSEL
ALENKA
PINTERIČ
OAZA V LIBIJSKI PUŠČAVI (EGIPT)
MADŽ.
FILMSKI
TEORETIK
(BELA)
GRŠKA
ČRKA
REŽISER
ASHBY
REAGENT
RUDI
ŠPANZEL
PTICA
SEVERNIH
MORIJ,
NJORKA
OVALNA
GLINASTA
PIŠČAL
OZIM IGOR
ESTONEC
KRAVICA
MALO-
PRIDNEŽ
GOLOBJI
IZTREBEK
TALNA
OBLOGA
PEVKA
BLAGNE
ČEŠ. PIS, (KAREL VACLAV) OBČUTEK
PEKOČA
VRTNA
ZAČIMBNA
RASTLINA
ZAČETEK
PREBAVN.
TRAKTA
SREDOZEM.
OKRASNI
GRM
HROVAT
URŠKA
PESNIŠKI
OKRAS,
POSVETILO
RDEČKAST
PLANET
PRITOK TIBERE (I)
IND. PISEC (RADŽA)
POJAV PRI VALOVANJU
FINSKA
PARNA
KOPEL
ZADNJIK,
RITNIK
GALERIJA V LONDONU
SLIKARKA
VOGELNIK
TKANINA ZA ZAVESE
LUJO
VODOPIVEC
SELEN
BOSAN. PISATELJ V SLOVENIJI (JOSIP)
SIGNAL OBLEGANCEV ZA PREDAJO
VISOK
GORSKI
HRBET
BILJARDNA
PALICA
MOČNA OVIJALKA NA DREVJU
VASOVANJE
PRIPRAVA
ZA
OBEŠANJE
OBLAČIL
PESNICA IZ ŽALCA (1904-1995, FIČFIRIČ)
NAPRAVA V KRIŽIŠČU
ŽELEZO
PESNICA
IN
NOVINARKA
ŠALAMON
DUHOVITA ZGODBICA O ZNANEM ČLOVEKU
PIHALNO
GLASBILO,
BASOVSKA
PIŠČAL
GRAFIK
JUSTIN
FR. SLIKAR (YVES)
PIHALNO
GLASBILO
KAR SE ODCEDI
PISATELJ
CERKVENIK
STANE
SEVER

MARKO
ELSNER
STARO IME ZA DUŠIK
PREBIV.
DRŽAVE
POD
HIMALAJO
UTRIP
EDVARD
MUNCH
AM. FILM. REŽISER (ROBERT, MAS.H.)
ČETRTI RIM. KRALJ HLADNA MESNAJED

UTRIP
REČ BREZ IMENA RIM. BOG. PLODNOSTI
NAREK
LITIJ
KATARINA
SREBOTNIK
KRAJ PRI OPATIJI (HRV.)
HINDUJSKI
BOG
UUBEZNI
Čebelarji zborovali v Aninem domu
Z občnega zbora
Med prvimi vsako leto opravijo svoj občni zbor čebelarji Zveze čebelarskih družin Spodnje Savinjske doline. V veroučni učilnici Aninega doma v Preboldu so v soboto, 16. januarja, tako svoj 59. občni zbor izpeljali čebelarji ČD Prebold, ki imajo v neposredni bližini svoj društveni čebelnjak.
Občnega zbora so se poleg članov udeležili tudi predsednik Zveze čebelarskih družin Spodnje Savinjske doline Mile Geržina, župan Občine Prebold Vinko Debelak, predsednik Komisije za kmetijstvo in gozdarstvo v Občini Prebold
Drago Lobnikar in gostje iz nekaterih sosednjih čebelarskih družin, iz Griž, Šempetra in Tabora. Kot gostitelj je sodeloval tudi preboldski župnik Damjan Ratajc. Predsednik ČD Prebold Ivi Lebar je uvodoma nekaj besed namenil zgodovini čebelarjenja v tem delu Savinjske doline. Po dostopnih podatkih sega čebelarstvo v Preboldu že v leto 1909. Nadučitelj Srečko Pečarje omenjen kot tajnik spodnje štajerske čebelarske zveze. Drugi dokaz je čebelar Janez Kočevar, ki je bil naročen na Slovenskega čebelarja že leta 1917. Takšnih primerov pa je seveda še več.
Preboldski čebelarji prena-
Novi predsednik čebelarjev
vrat s kulturnim programom, prikazom točenja medu, nagradami s čebeljimi pridelki in predstavijo kulinariko, povezano z medom. Vsako leto se vključijo v vseslovensko akcijo Med v vrtce in šole, skrbijo pa tudi za strokovno izobraževanje svojih članov in opravljajo potrebne aktivnosti za zdravje in varstvo čebel.
Prihodnje leto bo jubilejno, saj bodo praznovali 60-letnico delovanja društva in temu dogodku bodo že v tem letu namenili kar nekaj aktivnosti. 10. februarja bodo za širšo javnost organizirali predavanje, prepleskali bodo čebelnjak, kupili potrebno čebelarsko opremo, pregledni panj, sodelovali s šolo in na kmečki tržnici, organizirali tradicionalni dan odprtih vrat, sodelovali z drugimi društvi in postorili še marsikaj. D. N.
Zbora so se poleg članov udeležili tudi taborski župan Vilko Jazbinšek, predsednica Turističnega društva Tabor Hermina Zorenč in Jani Pukmajster, tajnik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline. Na zboru so obravnavali dosedanje delo in sprejeli tudi program dela za leto 2010. Za novega predsednika so soglasno izvolili Darka Nemivška, čebelarja z dolgoletnimi čebelarskimi izkušnjami, ki ima kar sto čebeljih družini in je tudi član upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije, je poln novih idej in znanja o sodobnem čebelarjenju. V razpravi sta župan Vilko Jazbinšek in predsednica TD Tabor Hermina Zorenč pohvalila dosedanje delo čebelarjev in obljubila pomoč. Tajnik zveze Jani Pukmajster je izpostavil dosedanje delo zveze in sodelovanje s posameznimi društvi ter naloge zveze v letu 2010.	T. T.
-8-
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
šajo tradicijo čebelarstva tudi zdaj uspešno na mlajše. V ta namen so v bližini šole postavili čebelnjak, da lahko učenci spoznavajo življenje čebel. Pri društvenem čebelnjaku vsako leto pripravijo zanimivo prireditev, nekakšen dan odprtih
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vabi na
tradicionalni 47. seminar o hmeljarstvu z mednarodno udeležbo, ki bo potekal 4. in 5. februarja 2010 v Portorožu, v Grand Hotelu Metropol.
Na seminarju bodo predstavljene novosti z različnih področij raziskav, kot so gnojenje, varstvo, žlahtnjenje in kot pereča tema trženje - prodaja hmelja. Tokratni seminar bo nekaj posebnega, saj je med povabljenimi priznani angleški strokovnjak dr. Peter Darby, ki nam bo predstavil hmeljarstvo v Angliji tako s tehnološkega vidika pridelave hmelja, vlaganja v razvoj kot tudi s področja trženja hmelja in vloge povezanosti angleških hmeljarjev s celotno panogo. Na omenjenem seminarju bodo sodelovali tudi ugledni strokovnjaki z nemškega in češkega inštituta za hmelj. V času seminarja se boste seznanili z zanimivimi in koristnimi temami, lahko se boste vključili v konstruktivne razprave, na koncu pa bo poskrbljeno tudi za prijetno druženje ob zvokih ansambla Krajcarji. Ponovno boste lahko z uradno vodeno pokušnjo okušali tudi pivo, zvarjeno iz novih slovenskih križancev hmelja.
Upamo, da si boste vzeli čas in se nam pridružili, da bomo s skupnimi idejami oblikovali prihodnost slovenskega hmeljarstva.
Vse informacije so vam na voljo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, tel. št. 03/712 16 00 oziroma na spletni strani www.ihps.si.
Vljudno vabljeni!
Uveljavljanje investicijske olajšave
Vlogo za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost lahko vložijo zavezanci za dohodnino, ki dosegajo dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter želijo uveljavljati olajšavo za investiranje v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva.
Obrazec vloge je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, lahko pa ga najdete na spletni strani Davčne uprave RS. Podpisano vlogo je potrebno poslati po pošti ali oddati osebno na pristojni davčni urad oziroma izpostavo (kjer je zavezanec vpisan v davčni register).
Rok za oddajo vlog je 5. februar 2010.
Tilka Potočnik
Darko Nemivšek
Čebelarsko društvo Tabor, ki sodi med najaktivnejše v Čebelarski zvezi Spodnje Savinjske doline, je imelo volilni občni zbor.
»
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	10.00
17.00-	18.00 sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI, tel.: 03/713 20 57
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
OBVESTILO
Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec za programsko obdobje 2007-2013 in Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2010 Občina Žalec objavila
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2010.
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za leto 2010 v Občini Žalec po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006.
Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe:
1.	NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO
2.	VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB
3.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ
4.	POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ
5.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU
6.	NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH.
II.	UPRAVIČENCI
Do sredstev so upravičeni:
( 1 ) za ukrepe od 1. do 4. točke:
•	kmetijska gospodarstva - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 Uredbe (ES) št. 70/2001, imajo sedež na območju Občine Žalec in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev)-,
(2)	za ukrep iz 5. točke:
•	registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije (V nadaljevanju: društva in združenja);
•	organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (v nadaljevanju: registrirani izvajalci);
(3)	za ukrep iz 6. točke:
•	nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti).
III.	UKREPI IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
1.	NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO - UKREP 1
Višina razpisanih sredstev je 144.200 EUR (PP 11011).
Predmet podpore:
A.	Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo:
•	naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za
•	naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo;
•	naložbe v posodobitev sušilnic za hmelj, vključno s pripadajočo opremo;
•	nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
•	nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10 % vrednosti celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije;
•	postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter postavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči ter hmeljišči;
•	nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov, vključno s pripadajočo opremo;
•	nakup in postavitev mrež proti toči.
Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
B.	Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:
•	naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi;
•	naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih;
•	naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %, ki so v zasebni lasti, vključno z izgradnjo pripadajočih vodnih virov, skladno z vso veljavno zakonodajo na tem področju.
2.	VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB - UKREP 2
Višina razpisanih sredstev je 11.740 EUR (PP 11014).
Predmet podpore:
•	za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti);
•	za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če
naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
3.	POMOĆ ZA PI.AĆILO ZAVAROVALNIH PREMI) - UKREP 4
Višina razpisanih sredstev je 6.000 EUR (PP 11001).
Predmet podpore:
Sofinancira se zavarovalna premija v skladu z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
4.	POMOĆ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ - UKREP 5
Višina razpisanih sredstev je 10.800 EUR (PP 11005).
Predmet podpore:
•	sofinanciranje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo in komasacijo zemljišč.
5.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU - UKREP 7
Višina razpisanih sredstev je 15.000 EUR (PP 11040).
Predmet podpore:
•	stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč,
•	stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom.
6.	INVESTICIJE V DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH - UKREP 8
Višina razpisanih sredstev je 42.500 EUR (PP 11011).
Predmet podpore:
Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:
•	so naložbe za sledeče vrste namenov:
•	predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj ter maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);
•	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah;
•	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije;
•	turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost - ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
•	dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkOvno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
•	pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
•	storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
•	izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetij;
•	zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
•	aranžiranjc ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
IV.	VSEBINA VLOGE
Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:
•	prijavni obrazec: »Vloga za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2010«,
•	obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom.
Prijavni obrazec dobite na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti (Tilka Potočnik), od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Javni razpis in prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani http://www.zalec.si/ razpis/, lahko ga prejmete tudi po elektronski pošti.
V.	OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje župan Občine Žalec na predlog Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Strokovna komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov:
-	zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2010,
-	zaradi večjega števila zahtevkov, kot je zagotovljenih sredstev v proračunu.
O dodelitvi sredstev upravičencem odloča direktor občinske uprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba s sklepom. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka.
Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili.
Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok dopolnitve nepopolno predložene vloge je 15 dni od dneva prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni, se zavrže, neustrezno dopolnjene pa zavrne.
VI.	ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS
Vloge morajo biti oddane v zaprtih kuvertah od začetka razpisa do 10. marca 2010 oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah, najkasneje pa do 15. septembra 2010.
Vloge za UKREP 3 - Pomoč za plačilo zavarovalnih premij morajo biti oddane v zaprtih kuvertah od začetka razpisa do 1. julija 2010 oziroma do porabe sredstev na postavki, najkasneje pa do 15. decembra 2010.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni od odpiranja vlog.
OBĆINA ŽALEC
Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Ljubila si družino, dom, a v tihem zimskem jutru odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Od svojih dragih se je poslovila in odšla v večni dom draga mama, stara mama in orna
MARIJA LESJAK,
po domače LESJAKOVA MIMICA iz Levca 17
(31. 1. 1921-11. 1.2010)
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, darovali za sv. mašo, cvetje in sveče.
Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja.
Hvala pogrebni službi »Veking« in cvetličarni KOTNIK Bernarda, govornikom, pevcem, g. župniku Vančiju ter za zaigrano žalostinko.
Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Vsi njeni
Spomin...
edini, ki ostane močan nad vsem ... edini cvet, ki ne ovene... edini val, ki se ne razbije... edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame in sestre
FANIKE DIVJAK
roj. Hribernik Petelinjek 8, Šempeter (2.11.1930-18.1.2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lep in ganljiv cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem mešanega in moškega cerkvenega zbora ter MoPZ Savinjski zvon za lepo zapete pesmi. Prisrčna hvala gospe Ivanki za besede slovesa, praporščakom DU Šempeter, Društvu invalidov Občine Žalec, Cvetličarni Boža in pogrebni službi Ropotar. Posebna hvala mag. Frančiški Škrabi Močnik, spec. int. medicine, zdravnikom in medicinskemu osebju kardiološkega oddelka SB Celje, posebej medicinskima sestrama Andreji Knez in Mirjani Kralj Coha, ki sta ji vedno namenjali besede vzpodbude, mag. Andreju Kravosu, spec. spl. Medicine, in drugim zdravstvenim delavcem ZD Žalec.
Vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
"Želim si, da bi se spet lahko šetal po zasneženih gozdovih. Zrak diši po smoli, po trohnečem listju. V glavi se ti pojavi pesem brez melodije. Vidiš nebo nad seboj, preskočiš neki mali potoček, vse je tako mirno ..." (Zvone Kovič, 1952)
ZAHVALA
V 79. letu starosti se je od nas poslovil dragi ati, dedek in svak
ZVONE KOVIC
iz Šmatevža 6
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, še posebej očetovim prijateljem iz Krškega in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki ste darovali za obnovo cerkvice sv. Matevža.
Iskrena hvala kolektivu Doma Lipa iz Štor, ki ste mu poskušali polepšati zadnje mesece njegovega življenja, dr. Simoni Borštnar in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana za trud in prijaznost, dr. Stanetu Sunčiču iz Krškega, župniku Martinu Cirarju za lep poslovilni obred. Hvala Magdi, Treziki, Naclnovim, vokalnemu kvartetu Idila in pogrebni službi Morana.
Vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti zapustila
ANA PODPEČAN
iz Zabukovice 159, nazadnje stanujoča v DSO Polzela
Pogreb je bil v ožjem družinskem krogu dne 21. 1. 2010 na pokopališču Grižah.
Vsi njeni
! V tihem grobu zdaj boš spala, a v naših srcih kot svetel žarek boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in svakinje
MARIJE KORENT roj. MUHOVIČ
(1. 11.1919-22.12. 2009)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala za vse darove ter izrečena ustna in pisna sožalja.
Vsi njeni
V SPOMIN
LOJZETU DIACCIJU
iz Žalca (1930-2000)
Minilo je deset let, odkar nas je moral zapustiti
naš dragi mož, ati in dedi.
Ostajajo lepi spomini in globoka bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo.
Žena Marija, hči Tanja in sin Tomi z družinama
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice
PAVLE KORUN
iz Trnave
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izrečena sožalja. Hvala tudi gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem in govorniku, gospodu Banku.
Žalujoči: vsi njeni
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Statina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Novo v Grižah • Novo v Grižah • Novo v Grižah
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK
-	pogrebne storitve Matjaž Britovšek s.p.
-	čiščenje in dezinfekcija
prostorov	GSM: 070/826-323
Pongrac 60. SSOZ^Griže	040/721-827
PE Griže. Griže 50a. 3302 Griže
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, tam ne spim.
V majski sapi sem na produ, v snegu belem se iskrim.
Sem zarek na poletni travi in dežna kaplja na jesen.
Čez dan sem ptica v višavi, z nočjo kot zvezda se prižgem.
Ne bomo se zares poslovili, če ohranil me bo vaš spomin.
Zato ne jokajte na gomili, ker nisem tam, tam ne spim.
ZAHVALA
V svet brez bolečine in trpljenja je odšla
STANISLAVA ZAKONJŠEK
iz Marije Reke (1938-2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v bolečih trenutkih pomagali in stali ob strani. Hvala vsem in vsakemu posebej za podarjeno cvetje, darovane sveče in za svete maše, za vsa izrečena sožalja in vsako sočutno besedo. Zahvala župniku, gospodu Damjanu Ratajcu, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na poslednji poti.
Za vedno bo ostala v naših srcih.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
Ostajaš v naših srcih!
V SPOMIN
25. januarja minevajo 4 leta, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat
ROBERT PERKO
iz Arje vasi
Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se spominjate nanj.
Vsi njegovi
Nikoli te ne bomo pozabili.
Odkar utihnil je tvoj plemeniti glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
Ljubil si življenje, vrt in dom, vendar brez slovesa si zapustil naš dom.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega
IVANA GLUŠIČA
iz Andraža (8. 5. 1950-6.1. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala tudi duhovniku Janezu Furmanu, govornikoma, praporščakom,
pevcem ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: brat Jože z družino, Štefan z družino, Nevenka
V prah razsuta tvoja milina praši naša srca in dom, kjer sta žalost in praznina.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
MILKE ŽONTA roj. TOMAŽIČ
iz Liboj
(21.3. 1931-7. 1.2010)
se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za ponujeno dlan in široko odprto srce.
Sin Marjan in hči Milena z družino
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Vse življenje si garala, vse za dom in družino si dajala.
V NEPOZABEN SPOMIN
25. januarja 2010 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša ljubljena žena, mama, babica, prababica, sestra, svakinja
SILVESTRA ROVSNIK
iz Trnave 20
roj. PEČOVNIK iz Zgornjih Gore pri Braslovčah
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob njenem grobu.
Zelo jo pogrešamo!
S spoštovanjem vsi njeni
Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje
JOŽICE PEČOVNIK
iz Zgornjih Gore (1932-2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu župniku Milanu Gosaku, govornikoma, gospodu Debelaku in sosedi Pavli, domačim pevcem, pogrebni službi Ropotar in trobentaču za odigrano Tišino.
Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej.
Žalujoči: vsi njeni
Jaz sem že osvojila vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončala!
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, babice in sestre
IVANKE BUKOVEC
iz Andraža pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ter vsem ostalim, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju za vso nego in skrb, gospodu župniku, pevcem, govorniku in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
»Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata
FRANCA GOLČARJA
z Železnega
se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, patronažni sestri, gospe Milici, praporščakom, ZŠAM Celje, Društvu upokojencev Galicija in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Pavla ter hčeri Irena in Mateja z družinama
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICffRNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11 /c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega
FRANCIJA KAPUSA
se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki ste mi kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih, še posebej gospe dr. Podbregarjevi, in ga v tako velikem številu spoštljivo pospremili na njegovo zadnjo pot.
Hvala za darovano cvetje, sveče in darove za dobrodelne namene.
Hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste se s toplimi besedami poslovili od njega.
Marija in sorodniki
Latkova vas, december 2009
Zapustil nas je
FRANČIŠEK BIZJAK
iz Letuša 110 a (1934-23. 11. 2009)
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane sveče in izražena sožalja.
Žalujoči: vsi njegovi
M
Po isti poti, koder odhajaš, se nevidno vračaš nazaj, med svoje drage,
ki smo te imeli radi in smo živeli od tvoje ljubezni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata, strica, tasta in svaka
MIRANA AUBREHTA
s Pernovega 15 (22. 1. 1949-29. 12. 2009)
se zavedamo, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku, gospodu Viktorju Arhu, za opravljen cerkveni obred. Hvaležni smo tudi Osnovni šoli Polzela, Vrtcem Občine Žalec, I. OŠ Žalec, PGD Velika Pirešica, ZŠAM Savinjske doline, nekdanjim sodelavcem Petrola, Društvu upokojencev Galicija, govorniku, gospodu Pustineku, pevcem Kvarteta Odmev, trobentaču, gospodu Nateku, in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili in ga skupaj z nami položili v prerani grob.
Žalujoči: njegovi najdražji, ki ga bomo močno pogrešali
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: predsednik Lojze Posedel in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
MARJANE LITERA
iz Šempetra
(5. 5. 1929-29. 12. 2009)
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za skrbno nego in lajšanje bolečin v njenih zadnjih dneh.
Iskrena hvala tudi sosedom, predvsem družini Klančnik, za pomoč v dneh žalovanja.
Hvala vsem krajanom Šempetra in ostalim, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu Branku Brezovniku za opravljen pogrebni obred.
Naj še dolgo živi spomin nanjo.
Vsi njeni
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič ves glas tvoj se ne sliši, a toplina tvojega srca za vedno z nami bo ostala vsa.
ZAHVALA
Bili so težki dnevi slovesa od ljubljene mame, stare mame in prababice
CECILIJE LAZAR roj. KRŽIČ
iz Rakovelj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali sveče, svete maše in darove za cerkev.
Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Celje, patronažnima sestrama Urški in Tajani, gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred, sosedu Franciju Debelaku za govor in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar za sočutno opravljeno storitev.
Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: njeni domači, ki jo bomo zelo pogrešali
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, atija in dedija
IVANA BRATUŠKA
s Pernovega 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za neizmerno pomoč, ki so nam jo izkazali, ter sosedom in znancem. Posebna zahvala tudi Sandri in Meliti za opravljeno peto mašo, župniku za obred, pevcem iz Stobonika, Dreju za poslovilne besede.
Zahvaljujemo se tudi sosedom za darovano pomoč. Vsem še enkrat hvala.
Žena Marta, hči Marjeta, sin Matej ter vnuka Deni in Jakob
Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše ljubljene mame
IVE DERNAČ roj. TURK
iz Pariželj (1929-2009)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše.
Žalujoči: vsi njeni
Odšel si tiho, brez slovesa.
Ne bo več tvojega nasmeha in ne tvojega pogleda.
Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža in očeta
OTA TAVČERJA
iz Gotovelj
(13. 1. 1943-25. 12. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izražena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje in sveče.
Posebej hvala Jožici Podpečan za pomoč.
Hvala Lovski družini Žalec za lep poslovilni obred in rogistom za odigrane melodije.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V SPOMIN
23. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama
TEREZIJA ŽAGAČ
iz Kasaz
(3. 10. 1931-23.1.2009)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z nekaj sekundami molka obudite spomin nanjo.
Vsi njeni
Nije več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se njen ne sliši.
Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih, draga mama, je ne bo nikdar ...
V SPOMIN
17. januarja letos je minilo pet let, odkar je za vedno ugasnilo dobro in plemenito srce naše ljubljene mame in stare mame
TEREZIJE VENGUST
iz Hramš
Spomin nanjo živi na vsakem koraku in še vedno jo zelo pogrešamo.
Vsem, ki ji skupaj z nami prižigate svečke in s tiho mislijo postojite ob njenem grobu, iskrena hvala.
Sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot.
Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
V SPOMIN
11. februarja bo minilo let dni, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča
ANGELA ŠIBILA roj. GERMADNIK
iz Matk 74
Hvala vsem, ki pomislite nanjo in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
POGREBNE STORITVE
kan Kopo tar, s.p.
tet.: 700 74 85 GSM: 07,1 613 269 GSM: 07,1 77,8 907,
Starodaška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 27,. ure
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti...
v SPOMIN
22. januarja je minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
RUDI ZORKO
iz Dolenje vasi
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in se ga spominjate.
Žena Jožica ter sin Rudi in hči Janja z družinama
Nije solze, ki bi te obudila, ni zemlje, ki bi te nam vrnila. V srcu ostala je praznina, ostale so le slike, bolečina. Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
24. januarja je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi
DRAGO LANIŠNIK
iz Braslovč
(27. 11. 1952-24. 1.2009)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji: Irena, Sandi, Andrej
Živela si z naravo, s cvetjem in z ljudmi, ki zate so biseri bili.
Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
PAVLA TERGLAV roj. OREŠNIK
iz Zg. Grušovelj (9. 1. 1916-5. 12. 2009)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njeno slovo in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru ZVON, trobentaču Viliju Ograjenšku, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za lep nagovor.
Z lepimi spomini na našo drago mamo in orno
žalujoči: hči Stana in sin Boris z družinama ter vnuki in pravnuki
Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 15. februarja 2010 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Dobrota vašega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
V 92. letu starosti se je od nas poslovila draga mama, tašča, stara mama, prababica in teta
SLAVKA DOLAR roj. GOLTNIK
iz Velike Pirešice (16. 5. 1918-22. 12. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in darove za cerkev.
Lepa hvala gospodu Jožetu Krulcu za lep poslovilni govor, srčna hvala družinskemu prijatelju gospodu Milanu Razdevšku iz Slovenj Gradca za govor ob odprtem grobu, pravnukinji Špeli Ograjenšek, pravnukoma Roku in Alenu Hrovatu ter vsem ostalim.
Iskrena hvala kolektivu podjetja Juteks Žalec in Trgotur, d. o. o., Velenje, pevcem Galicija za petje, župniku gospodu Janku Gigalu za lepo opravljen cerkveni obred, Društvu upokojencev Vel. Pirešica, hvala praporščakom in pogrebcem, nevrološkemu oddelku SB Celje, Domu starejših sv. Jožef Celje, gostinstvu »Rimljan« -Sedminekovim, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni
Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
ZAHVALA
Nepričakovano je sklenil svojo življenjsko pot
IVAN TURNŠEK
iz Podvrha
(16. 5. 1924-1. 12. 2009)
Zahvaljujemo vse vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali ter pokojnika pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Nisem odšel, ker ne bi rad živel, odšel sem, da ne bi več trpel...
v SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi
MILAN ČREMOŽNIK mlajši
iz Pariželj pri Braslovčah
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in z mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
Snežne vragolije za vse
Na igrah brez meja, ki sta jih minulo nedeljo pripravila Turistično društvo in Zveza športnih društev Polzela v Ovčji jami pri graščini Senek, so se pošteno zabavali tako starejši kot mlajši.
Takšen je navsezadnje tudi namen iger, ki so po več zelenih zimah končno kraljevale v bogastvu beline. Pri izdelavi sneženih skulptur in v spustu po hribu s sanmi ali z zračnicami se je preizkusilo tudi mnogo
tistih, ki jih v napornem ritmu vsakdanjika nikoli ne srečamo pri takšnem opravilu. Med njimi je bila tudi predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar, ki se je prav spretno spustila z zračnico. T. Tavčar
Zabaven je tudi spust z zračnico
Snežak na Ponikvi
Telefon: 03/712 12 8<
Zima za snežake
Ko je okrog nas vse belo, ne manjka veselja otrok in tudi starejših. Bregovi oživijo, vsi se sankajo in smučajo, mnogi pa se lotijo tudi snežnega ustvarjanja. Nastajajo igluji, snežni gradovi, sneženi možje, ki so nekakšen simbol zimskega veselja. Eni so majhni, drugi veliki, nekateri pa že kar pravi velikani.
Sneženega moža je ustvaril tudi Joži Križnik z Vranskega, ki je znan tudi kot izvrsten harmonikar in šaljivec ter glasbenik, ki je do zdaj igral že na približno šeststotih porokah. Po poklicu je zidar in umetniška duša, kar je opaziti po predmetih, ki krasijo okolico hiše; zdaj
Vreme, kakršno pač je, je za nekaj dobro, za drugo slabo. Tako so dokaj visoke temperature spodbudile rast regrata in nekateri so to izkoristili.
Med njimi tudi Milan Zabukovnik iz Gotovelj, ki je na Silvestrovo nabral regrat in tako poskrbel za eno najokusnejših, z vitamini bogato in poceni solato. Kot je povedal, silvestrski regrat ni bil prvi v tej zimi, saj ga je že nekajkrat nabral.	T. T.
Snežak »stoji« na polžu in mu ob glasbeni spremljavi gotovo ni dolgčas
tudi sneženi velikan, ki je visok približno štiri metre. Ko je končal z izdelovanjem sneženega moža, je moral svoje delo proslaviti z igranjem, pri tem pa se mu je pridružil Robi Zupan.
Snežaka velikana pa so ustvarili tudi na dvorišču svoje hiše na Ponikvi pri Žalcu, nam je sporočil Rok Jelen. Tudi ta snežak je velik okrog 4,20 metra in je prijetna »družba« teh zimskih dni.	D. N.
Silvestrski
regrat
Prva
Savinjčanka je Polzelanka
Na novega leta dan se je v celjski porodnišnici ob 2.58 mamici Romani in očetu Iztoku Brišniku z Brega pri Polzeli rodila Ema Brišnik.
Je prva Spodnjesavinjčanka, rojena leta 2010. Pri Brišnikovih imajo že dveletnega Luko, tako da so se Eme še posebej razveselili.
Lani se je v celjski porodnišnici rodilo 1091 dečkov in 1034 deklic, med njimi 15 dvojčkov.
T. Tavčar
Družina Brišnik
Tudi v 2010
Utrip Savinjske doline je po dolgem času v januarju precej belo obarvan, saj nam sneg barva tudi novice iz vse doline. A to ni edina novost.
Utripovo uredništvo je od januarja na novi lokaciji, a še vedno v Domu II. slovenskega tabora (glej obvestilo na naslovnici). Še naprej si želimo pestrega utripa po dolini, ki je naša stalna lokacija.	T. T. * v
Bogat
sulčelov
jem ter sulček, okoli 70 cm, se je veselo vrnil v svoje domovanje na dnu zelene reke. Potem ni bilo več prijema, zato sva se odločila, da se prestaviva nekoliko višje k sulčarjem v dobro znanem tolmunu v Orli vasi. Zaradi zajetne količine na novo zapadlega snega je bila pot do tja dolga in težavna, lajšala sva si jo tako, da sva stopala po sledeh in se menjavala na čelu. Že
v prvem metu mi je iz glavnega toka reke povsem pod noge priplaval sulček, ki sem ga na hitro ocenil na okoli 80 cm. /.../ Kot strela z jasnega me je presenetila ogromna temna gmota, ki se je kot torpedo pognala iz plitvine v nekoliko globljo vodo, kjer naj bi se takrat nahajala moja vaba, in v naslednjem trenutku sem že začutil močan odpor in neverjetno silo na drugi strani vrvice. Borba je trajala približno 10 minut in je bila zelo napeta, saj bi lahko riba vsak trenutek pobegnila v glavni tok in s tem bi jo za vedno izgubil,« je slikovito opisal Aljoša. Pomen takšnega ulova je še toliko večji, saj je to riba, ki se zadržuje v čistih in s kisikom bogatih vodah. L. K.
Milan Zabukovnik pri nabiranju regrata
Drugo januarsko soboto sta se ribiška kolega, člana RD Šempeter Aljoša Kupec in Milan Zvonar, veselila bogatega ulova. V Savinji je namreč Aljoša na skupnem ribolovu ulovil veliko sulčjo samico, dolgo kar 93 cm in težko 9,6 kg-
Kot je povedal Aljoša, sta lovila v predelu reke Savinje, s katero gospodari RD Šempeter, ki v zadnjem času vedno več pozornosti namenja ohranitvi te plemenite avtohtone vrste rib. Oba sta tudi člana omenjene družine, zato so jima tolmuni in ribe, ki se skrivajo v njej, do-
Aljoša s sulcem bro znani.
»Nekaj po sedmi uri so vabe že poletele proti sredini Savinje in kaj kmalu sem imel prvi pri-