'V
ASO XI. — NUM. 203 DICIEMBRE 1944
LA WflPA ISMDTIUJAL
LETO XI. — ŠTEV. 203 DECEMBER 1944
DIA DE LA UNION NACIONAL YUGOSLAVA
El 1? de diciembre se conmemora el dia patrio yugoslavo “la Fiesta de la Union”, pues el 1" de diciembre de 1918 ratificaron los eslovenos, croatas y servios su pacto, de formar el comiin Estado de Yugoslavia.
Con tal motivo se oficiarä el 3 de diciembre una nüsa en la cripta de Santa Rosa (Pasco 409) a las 11 hs. Para implorar el bien de la Patria y la paz del mundo.
Invitamos a nuestros amigos y simpatizantea para Sue concurran a unir su oraciön a la nuestra.
Con el mismo motivo tendrä lugar el 2. de diciembre, a las 21 hs. un festival yugoslavo en Sarmiento 1230.
PRAZNIK ZEDINJENJA
bomo praznovali s sveto mašo 3. decembra v spodnji cerkvi sv. Roze ob 11 uri. Izkažite se tedaj za dobre patriote! Pridite, da bomo s skupno molitvijo nekaj storili za našo trpečo domovino in za naše brate.
Nato se vrši sprejem in čestitke v poslaništvu (Charcas 1705). SLOVESNA PROSLAVA
se bo vršila v dvorani Principe Jorge (Sarmiento 1230) 2. decembra ob 21 uri. Ni naša stvar, da se prerekamo o sporih, ki v teh trenutkih razdvajajo naše rojake doma, pač pa moramo vsi kot en. mož storiti vse, kar moremo, da vredno predstavimo tukaj našo junaško domovino.
AYER Y HOY . . .
La antigua carreta con bueyes necesi-a"a un mes para llegar de Buenos Aires 0 Cördoba. El moderno tren Diessel ven-Ce *a mišma distancia en 8 horas.
Aqui lo vemos costeando el lago c’aue San Roque en Cordoba.
del
La carreta nos evoca recuerdos histo-lC0s que son todavia realidad en muchas Partes del campo argentino. tan lleno de Poesla.
En el presente numero de la Revista *® termina la crönica del viaje del Direc-01 • Sue hizo en febrero por Tucumdn, Ca-an>arca. La Rioja y Cčrdoba.
El 21 de Noviembre regresč de otro 'a)e que realizč para visitar a los yu-9°slavos en Misliones, Paraguay, Formo-Y Resistencia. En 16 dias ha recorrido km en tren, pulman, avion, lancha, öut°. carro, camiön y a pie . . .
Obe sliki spominjata na potopis urednikov katerega zaključimo v tej številki.
21. nov. se je vrnil g. Janez iz potovanja po severnih deželah, kjer je obiskal rojake v Misiones (Posadas, Eldorado in Cerro Azul).
Pohitel je nato mimo slovitih vodopa-dov "Iguazü" v Asunciön, kjer je obiskal naše sestre, ki imajo tamkaj več lepih ustanov. Naših drugih ljudi ni tam skoraj nič.
Pomemben kraj za slovensko zgodovino v Argentini pa je Formoza, kjer so se naselile nekatere naše družine pred 66 leti; kjer so naše sestre pred 10 leti prevzle nalogo kulturnega vodstva tega lepo napredujočega mesta, kajti tam imajo sedaj zelo ugledne šole; kjer so se priselili nekateri tudi v tem zadnjem desetletju. Marsikatero zanimivo podrobnost bomo pozneje zvedeli o Formozi.
Iz Resistencije se je g. Janez vrnil naravnost v Buenos Aires brez vseh nezgod.



DUHOVNO tITL/lHJI
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 4SI
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48-3361 (48-0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava:
Paz S o 1 d ä n 4924 Telefon 59 - 6413
Beg. Prop. Intel. 155424
CERKVENI VESTNIK
26. NOV.: Maša na Avellanedi za f Irmo Šeruga.
Pri sv. Rozi za j- Marijo Ferlolja roj. Gergolet.
Molitve na Paternalu.
3. DEC.: Maša v proslavo praznika Zedinjenja v kripti sv. Roze ob
11	h.
12	uri.
Molitve na Paternalu.
8. DEC.: Maša za f Franc Beučič pri sv. Rozi ob 12 uri.
10. DEC.: na AVELLANEDI za f Jožef Budin.
Pri sv. Rozi v dober namen.
Na PATERNALU. Avda. del Čampo za slariše Ščuka.
Molitve na Paternalu.
17. DEC.: PRVO SV. OBHAJILO na PATERNALU. Maša ob 9.30 za f Ivan Turk.
Ob 10 maša za f MARIJO JAZBEC (zapoje mešani zbor).
Pri sv. Rozi na čast Materi Božji.
Molitve na Avellanedi.
24.	DEC.: Na Avellanedi maša za Jakob Sitar.
Pri sv. Rozi zä f stariše Matelič.
Na PATERNALU za f Maurič Franc.
Molitve se ne vrše.
25.	DEC.: POLNOČNICA na Paternalu.
Ob 10 uri na Avellanedi v d. n.
Na Paternalu ob 10 uri za j- Lucijo Kogoj.
Pri sv. Rozi za stariše Prijatelj.
Molitve na Paternalu.
KRŠČENI: Adalbert Raul Modere.
POROČENI: V LOMI NEGRI so praznovali svatbo Olge Zlemberger, ki se je poročila z Josipom Gašperini iz Južne Tirolske.
V VILLA DEVOTO pa LOJZE GREGORIČ in LINA VALENTINI.
MISIJONAR NA OBISKU
Č. G. MIRKO RIJAVEC, misijonar med divjimi Hivarci je prižel na obisk v Buenos Aires in se obrača na vse rojake s prošnjo, da bi podprli njegovo misjonsko delo, katero vrši v Ecuadorju.
Priliko, da se z njim kaj pomenite, boste imeli v tem mesecu. Č. g. bo imel 10. decembra sv. mašo na AVELLANEDI.
Na PATERNALU pa 17.. 24. in 25. decembra ob 10 uri.
PRVO SV. OBHAJILO bo 17. dec. na Paternalu. Vsi otroci, kateri so se pripravili na sv. Obhajilo v lastni župniji, naj le pridejo.
Spoved bo 16. dec. ob 14 uri na Av. del Čampo. Pripeljite vse otroke, da se bodo podučili glede obnašanja.
IZSELJENSKA NEDELJA
Zadnjo nedeljo v nov. praznujejo doma kot izseljensko nedeljo. Mi bomo njenemu spominu posvetili 3. dec., ko bomo praznovali dan Zedinjenja.
Sveta maša bo v spodnji cerkvi sv. Roze. Molitve bodo na Paternalu.
BOŽIČNI DAN
Polnočnica na Av. del Čampo.
Ob 10 uri maša na Avellanedi.
Ob 10 uri maša na Paternalu.
ZAHVALA ROJAKOM
Prelepo so rtie sprejemali na mojem potu, zato sem dolžan iskreno zahvalo najprej rojakom v Eldorado. Pavel Novak mi je pripravil gostoljuben dom, Karlo Može je dal svoj čas auto za pota, drugi vsi pa prelep sprejem. V Cerro Azul živi Idrijčanka ga. Lia de Breitegger, v Posadas dva brata Kokoravec. V Asun-cionu naše dobre sestre vodijo razne zavode. V Formozi živi tudi več drugih rojakov; v Laishi imajo sestre indijanski misijon. V Resistenciji je največ Belokranjcev.
Vsepovsod so me tako ljubeznjivo sprejeli. da mi je bilo kar žal iti dalje. Povsod so mi naročali miljon pozdravov.
Prav toplo se zahvalim za vso ljubez-njivost in za prispevke za kritje potnega stroška. Podrobnosti potovanja bodo opisane v D. Življenju.
Janez Hladnik EUHARISTIČNI KONGRES je bil veličasten dogodek, ki je zbral pn miljon ljudi okrog euharističnega Kristusa. v
Najbolj veličastna dejanja so bila maša otrok, polnočna maša mož in zaključna procesija. V vseh teh dejanjih je bilo mnogo rojakov navzočih. Skupno, z zastavo pa smo se vdeležili le zaključne procesije.
Ob tej priliki je prihitelo mnogo rojakov iz daljnih krajev, tako iz Mendoze, Cordobe. Chaca, Tucumana, Rosarija. Chubuta in kdo ve od kod še vse.
Ganljive so bile naše posebne slovesnosti katere smo praznovali z molitvenimi urami na Avellanedi in na Paternalu. Čast. g. David Doktorič je bil vse tiste dneve tukaj in je pomagal, da smo mogli imeti istočasno naše stvari na različnih krajih.
Zaključne procesije smo se vdeležili v zelo velikem številu. Bilo je posla, pre-dno smo mogli vstopiti na kraj, ki nam je bil pripravljen. Tam smo pa našli tako lepo mesto, da smo bili v senci in na soncu. V senci, ker je bilo kaj neprijetno tam koder je sonce žgalo; na soncu pa zato. ker smo bili na takem mestu, da smo lahko videli kako se je vse vršilo. Saj smo bili komaj dobrih 100 m od rotunde.
V NOVO POMPEJO
smo pohiteli kot vsako leto. Kar napolnila se je cerkev z našimi obrazi. Začudeno so gledali drugi, ki naše molitve ne razumejo. Mi smo pa molili rožni venec. ker ravno Rožnega Venca slovesnost je naš shod v Pompeji.
V nagovoru smo se navduševali za molitev te lepe molitve, ki tako lepo znoči bratstvo vseh narodov, kateri bi morali biti tako enotni pred Bogom, kakor mnoge jagode tvorijo en rožni venec.
Dvignili smo naše skupne prošnje za mir in srečo našemu narodu in vsemu svetu. Nato smo ponovili posvetitev Srcu Marijinemu. Vsa ta dejanja pa so bila prepletena s prelepim petjem našega mladega zbora, ki postaja vsak dan bolj dovršen. Po petih litanijah smo pohiteli v kamarin, kjer se naša pesem kar ni hotela vstaviti.
NA VAHTNI DAN
smo se spet prav številni zbrali v Jugoslovanski grobnici, kjer smo se spomnili vseh naših rajnih in njih kateri počivajo v neznanih grobovih in vseh, ki so padli za domovino.
Nagovor je imel č. g. Gilardi. ki je do solz ganil navzoče s prelepim nagovorom, s katerim nam je poklical v spomin, da je vse cvetje le prazen sen, če ga ne spremlja tudi topla, verna molitev in žrtev resnične krščanske ljubezni.
Vsa pobožnost je bila prepletena s petjem. Spet nam je zapel mladi zbor. ki se je oglasil kar tri in štiriglasno.
Zares moramo častitati temu zborčku, ki tako lepo napreduje.
LA VIDA 1SPIMTUAL
Revista mensual NASLEDNJA ŠTEVILKA Direcciöii: Pasco 431,
U. T. 48 - 3361 j 0095 Director: P. Juan Hladnik Administracion: Paz ßoldän 4924 U. T. 59-6413 Suscripcičn anual $ 2.—.
ALGUNOS RECUERDOS
EL CONGRESO EUCARISTICO ha te-nido un programa bien variado para la Colectividad eslovena.
Nada es mäs eucaristico que la Santa Miša. Para atraer mäs gente hacia Jesus Hostia en los dias del Congreso se nos brindä una oportunidad esplöndida con la celebraciön de la Primera Miša del rev. Padre MIGUEL JUAN VISKOVICH. que se ordenö sacerdote. pocos dias an-tes. en Cordoba.
Dos veces se organizö con tal motivo la solemnidad de la Primera Miša: una en Avellaneda otra vez en La Paternal.
El sermön en Avellaneda (8 de oct.) estuvo a cargo del R. P. David Doktorič. que vino de Montevideo para los aetos del Congreso.
En La Paternal hablö en la solemne misa el R. P. Caspar Cahada, Superior de los Camilos.
Los dos aetos religiosos iueron segui-dos por un banquete.
El Congreso diö a la gente la oportunidad de confesar y comulgar. Tambiön hemos celebrado varias horas santas. muy concurridas.
Los programas de la Colectividad iueron coordinados con los del Congreso, de manera que han podido asistir todos a los principalqs aetos de öste.
Con nuestros estandartes y en gran nümero acudimos tambien al solemne aeto de clausura el 15 de octubre.
A NUEVA POMPEYA hicimos la tradi-cional peregrinaeiön el 29 de octubre. Se llenö la iglesia con los peregrinos y con nuestro canto. Luego del Rosario siguiö el sermön de circunstancias y la renovaeiön de la Consagraciön al Cora-zön de Maria. Luego de las letanias cantadas so subiö al camarin donde se continuö ei canto populär.
EN CHACARITA se llevö a cabo un acto muy concurrido y emocionante, el V de noviembre, en la böveda yugosla-va. El R. P. Höctor Gilardi pronunciö un sermön destacando en que debe con-sistir nuestro culto hacia los muertos. Cantö el coro de los chicos que dejä a todos encantados.
EL CENTENARIO DEL POETA SIMON GREGORČIČ, celebrado al terminar el Congreso Eucaristico. iuö una manlfesta-ciön imponente de todos los eslovenos al gran poeta y querido sacerdote. EI salön Principe Jorge se llenö y el programa, interpretado con gran entendi-miento, en sus declamaciones. mušica y cantos, iuö un placer artistico que dejö a todos proiundamente satisiechoe.
LA LIBERACION DE BELGRADO iuö conmemorada el 22 de octubre por los catölicos en la cripta del Santisimo Sa-cramento, por los ortodoxos yugoslavos en la iglesia de San Jorge.
La expresiön externa de dicho aconle-cimiento iuö la colocaciön de las ilores en el monumento del gran Libertador San Martin, en la plaza San. Martin, donde se colocaron muchisimas coronas cuyas ilores presenlaban colores nacio-nales yugoslavos y argentinos.
El mismo acontecimiento iuö eonmemo-sado tambien con algunos actos especia-les de organizaciones yugoslavae
En Rosario se celebrö con tal motivo tambiön la misa en la iglesia del Sa-grado Corazön el 29 de octubre.
KDOR ME PRIZNA
V	globini svoje duše nosimo vsi božji pečat. Glas vesti vsakomu pravi, da je dolžan služiti Bogu, da mora zatirati slabosti in da mora bližnjemu dobro storiti.
Ta klic zove tudi tiste, kateri so se veri odtujili. Oni sami sicer to sami pred seboj prikrivajo, a nehote priznajo tedaj, kadar mečejo svoje nečedne psovke in natolcevanja proti tistim, kateri so samo na zunaj zvesti postavi, na znotraj pa se dajo voditi svoji slabosti. V tem namreč, ko druge sodijo, sami sebe obsojajo, ker prav s tem dokazujejo, da jih tudi nje bode v notranjosti trn, ker čutijo svojo nevrednost, ker čutijo da so tudi oni božja stvar, da so Bogu dolžni čast in zvestobo . . .
čutijo božji klic, ki se oglaša v vesti, a se slepijo s tem, ker vidijo druge, katere smatrajo za izobražene, pa se za vero ne zmenijo; še bolj pa se skušajo utrditi v svoji zanikrnosti s tem, da pogrevajo stare, morda izmišljene, gotovo pa pretirane kvante na račun nezvestih duhovnikov . . .
Vse tisto ne zmanjša človekove dolžnosti, da Boga priznava, da njegovo zapoved spolni in, da mu služi tako, kakor nas sveta Cerkev uči, ki je bila od Boga zato postavljena.
ZAKAJ NEKATERI ZANEMARIJO VERO?
Pravijo, da oni razumejo te stvari po svoje. V resnici jih pa sploh ne razumejo, temveč le slepoi nasedajo zavitim zankam hudičevim, kateri človeka vleče na krivo pot. Ti zaslepljenci menijo, da delajo, kar se njim prav zdi, a v resnici jih vleče skušnjavec na nevidnem povodcu njihovih izpridenih želja, kajti dobro pozna zapeljivec človeške slabosti in se posluži človekove domišljavosti, da ga spravi v pogubo.
Kakor vse zemeljske stvari teže proti svojemu propadu in je treba človeku stotere spretnosti in napora, da obvarje stvari pred gnilobo, plesnijo, mrčesom, nesnago, porušenjem in katerim koli vničenjem, prav tako je človek sam podvržen tudi isti postavi, ki ga vleče navzdol. Zato se otrok nevede kdaj izpridi in pohujša; zato se zdravje zapravi, kjer ni previdnosti; zato je lahko biti lenuh, za marljivost pa je treba napora; zato je za izobrazbo treba napenjati duhovne zmožnosti, brez napora pa ostane človek nevedno teslo; kakor raste na njivi plevel sam in preraste plemenito setev, tako se zgodi v človekovem srcu, kjr ni smoternega boja proti slabosti, k kateri je človek nagnjen od svoje * mladosti.
Zato pa je človek tudi tak, da ga vleče za seboj vse kar je telesnega, a za vse kar je vzvišenega se mora potruditi. Navzdol ga vleče vse, kvišku pa ga mora gnati zavest, dolžnost in ideal krščanskega človeka, kateri živi na tem svetu zato, da bi zrastel v božjo višino krepostnega otroka božjega in s tem postal vreden večne sreče.
V	tem naravnem nagnenju mvzdol in v dolžnosti, da se proti njej bori je težišče človekove notranje vrednosti, človek je nagnjen k slabemu, zato ga stane žrtev vse, kar ga dviga. Zato je človeku lahka stvar tisto, kar je skrb za telo, mnogo težje pa ono, kar je skrb za dušo; zato človek samozavestno razkazuje in se ponaša s svojimi telesnimi vrlinami in duhovnimi zmožnostmi, v kolikor so posvetne stvari, — vse težje pa mu je, kadar je treba dvigniti pogled kvišku k božjemu . . . Pač naravna stvar, kajti nagrada za ene božje stvari je neprimerno večja.
Tisti, katerih je sram svoje vere in božjih stvari v svoji slepoti ne uvidijo tega dejstva. Imajo se za modre, v resnici so pa le strahopetni, ker nimajo poguma in beže pred žrtvijo, katero zahteva od njih Bog kot ceno za večno srečo. Tako se pustijo vleči skušnjavcu v lastno pogubo.
Pač bi vsak rad, da bi imel po smrti pripravljen lep prostorček v večni sreči, toda “nihče ne bo prejel krone plačila, kdor se ni vredno boril”, tako nam zagotavljal beseda božja.	,
KDOR BO MENE PRIZNAL PRED LJUDMI . . .
čudno pač, bi rekel kdo, kako je to, da je dobrih ljudi sram, ko dobro delajo in se skrivajo pred ničvredneži, pred nevedneži, pred pro-palicami. Boje se, kaj bodo taki, ljudje rekli; boje se njihovih žaljivk in psovk . . . Hudobni ljudje in nesramneži pa drzno in očitno izzivajo s svojo hudobijo ... Pa ni nič čudnega, kajti v tem je ravno človekova plemenitost in veličina, da se bori proti slabosti. V tem je ravno človekova propast in hudobija, da se da vleči slabim nagnenjem in zapeljivcu.
UN LLAMADO A LAS ALMAS NOBLES
En estos dias llegč el misionero Fe-derico Rijavec, salesiano, que dirige una misiön entre los salvajes Jivaros de Ecuador. Halländose su misiön en grandes necesidades vino hasta Buenos Aires, para recolectar algo para poder conti-nuar su gran obra apostolica.
A las almas nobles que disponen de algo pedimos que contribuyan con algo. Las donaciones pueden dirigirse a nues-tra Direcciön (Pasco 431) o al Colegio San Carlos (Adollo Bcrro 4050) donde reside el P. Federico durante su estadia en Buenos Aires.
Estamos preparando un aeto a bene-ficio de su obra al que desde ya invi-tamos nuestros leetores y del cual da-remos mas detalles en el No. pröximo.
*
Č. g. Mirko Rijavec je doma iz Bovca, njegov oče je bil cestni mojster v Bovcu med vojno in po vojni. Živeli so v vili “Viktorija". Oče je bil rojen v Kamnjah na Vipavskem, kjer sedaj živi.
Vsi rojaki ste toplo povabljeni na
AVELLANEDO 10. decembra in 1. januarja. kjer bo imel sv. mašo.
NA PATERNALU pa ga bomo videli in slišali 17., 24. in 25. decembra.
Več o tem v prihodnji številki, ki izide pred Božičem.
Proti svoji lastni slabosti, proti pohujšanju ki človeka obdaja in proti hudobnemu duhu samemo se mora človek boriti in ne omahniti vpričo nobene žrtve.
“Kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz njega priznal pred mojim očetom, ki je v nebesih, kdor bo pa mene zatajil pred ljudmi, bom tudi jaz njega zatajil pred mojim očetom, ki je v nebesih", pravi Gospod Jezus.
“Le nikar se ne bojte ljudi, tako naroča božja beseda. Kakor trava so. ki danes cvete in se ponaša s cvetom, jutri pa bodo oveneli. Ne bojte se sramotenja ljudi in ne bežite pred njihovimi psovkami. Kakor molj zgrize obleko in kakor trohnoba vniči blestečo volno, tako bodo zavrženi; moja resnica pa ostane na veke in moje zveličanje bo za vse čase".
“Kdor se mene sramuje pred tem pre-šustnim in pregrešnim rodom in taji mojo besedo, sc ga bom tudi jaz sramoval tedaj, ko bom piršel v veličastvu in slavi Očetovi in v spremstvu svetih angelov", tako zagotavlja Gospod.
“Drago ste odkupljeni, zato se nikar ne vklepajte v sužnost ljudi", tako naroča Odrešenik.
'Blagor vam tedaj, ko vas bodo obrekovali in lažnjivo čez vas govorili. Veselite in radujte se, zakaj veliko bo vaše plačilo v nebesih", tako je zagotovljeno v osmem blagru.
Zatorej le nikar strahopetnega popuščanja pred nesramnimi ter brezvestnimi ljudmi, ker ne bo nihče od njih nastopil kot zagovornik tedaj.r kadar boš stal na večni sodbi, temveč vedi, da ej vsevedni in povsod pričujoči Bog priča Tvoje zvestobe in izdajstva; da je Tvoj angeli ob Tvoji strani v tistem hipu, ko je na tehtnici Tvoja vrednost.
Vedi pa tudi to, da, če se strahopetno udaš pod pritiskom bezbožnih, posvetnih ali spridenih ljudi, ti bodo plačali le z zaničevanjem. Človeka, ki je Bogu zvest v svojem srcu vsi spoštujejo, čeprav ga z jezikom žalijo, dočim gledajo s prezirom tistega, kateri je omahnil pred njihovim žaljivim jezikom.
ßlSIPIT® IHKUJIMM®
Y habia entre los fariseos un hombre, Nicodemus, principe de los judios. Vino 6ste de noche a Jesus y dijole: Rabbi, sa-bemos que has sido enviado por Dios para rnaestro nuestro, pues nadie puede hacer los prodigios que tu haces, si Dios no estuviere con 61" (Juan 3).
Por lo que oyö de Jesus y viä en El se diö cuenta Nicodemus de su deber de aceptar sus ensenanzas . . . Pero hay un gran impedimento:	"lo que diga la gente". A escondidas
se introduco en el aposento de Jesus por miedo a que lo vean, por temor de lo que dirän. Aunque interiormente confia plena-mente en Jesus, le avergüenza demostrarlo püblicamente.
Muchos creyentes de esta clase ha tenido Jesus desde en-tonces y sigue teniendolose. Cuäntos hubo en las calles de Buenos Aires en los dias del Congreso Eucaristico, hombres hechos y maduros, que han concurrido a las liestas de Jesus Eucaristico, pero que frecuentemente escondian el escudo del Congreso deträs de la solapa y que, en la noche de los hombres, buscaban a aquellos lugares donde creian poder pasar desapercibidos.
Es 6sta una debilidad muy general y causa, no solo de gran desprestigio personal de estos cobardes, sino tambičn de graves danos para las almas debiles que, viendo la indecisiön en los demäs, quedan paralizados en sus actividades de pie-dad y caridad y por consiguiente privados de grandes bene-iicios espirituales.
Publicamos aqui algunas palabras con el deseo de reme-diar este deiecto tan comün llamado "respeto humano".
iA que se dfebe el respeto humano? iPor que serd que el sinvergüenza no tiene reparo en burlarse de las cosas santas y de la gente buena, mientras que los buenos suelen proceder con tantas precauciones antes de exhibir lo bueno que llevan en su alma?
4P01 que hay tanta ostentaciön en las cosas de la vanidad y orgullo humanos mientras cuesta tanto po-ner de manifiesto la verdadera virtud . . . ?
HACIA SU DESCOMPOSICION tienden. todas las cosas creadas por su misma natura-leza. De la nada han salido por la fuerza creadora de Dios y lögicamente tienden siempre hacia la descom-posiciön y la nada, de donde salieron. El agua corre hacia abajo. la piedra gravita hacia abajo; el produc-to de la Industrie humana al envejecer marcha hacia su destrucciön. La ruina, la pedredumbre, las cenizas y el polvo son la herencia de todas las cosas creadas.
De la misma naturaleza participa el hombre no solo en su parte material sino tambien en su parte moral. Asi como no se ediiica solo, ni por casualidad, ningun edificio, pero si se convierte solo en ruinas, por la misma ley, no hay ningün crecimiento moral y for-maeiön de nobleza del corazön humano, sin empeno consciente de la voluntad del suj'eto y de los que lo rodean, pero hay corrupciön moral del individuo, que deja desconcertados a los padres que no tenian en cuenta este hecho.
Un rio caudaloso se abre pašo sin tener para nada en cuenta la destrucciön que causa, saliendo de su cauce. jCuänto trabajo genial y manual se necesita para obligar a la fuerza ciega de las aguas a prestar al hombre servicios utiles! A un torrente, salido de la montana, puede compararse la fuerza vital de la persona. Si no encuentra en su camino diques firmes, que le pongan los demäs o que opone uno mismo a sus impulsos naturales, seguirä su camino hacia la per-dieiön propia y eseändalo de los demäs.
Por eso no cuesta nada ser malo, pero bueno puede ser uno tan solo con el empeno serio de su buena voluntad y de los que lo dirigen.
Debida a tal disposieiön natural es tambien la debilidad del "respeto humano".
MAS FATAI, RESULTA
todavia la tendencia del hombre hacia su descom-posieiön moral por la corrupciön de la naturaleza bajo
15. oktobra smo doživeli spet novo mašo. Slika nam kaže prizor iz novomašnega banketa, pri katerem so bili sorodniki novo-mašnika. odbor Bratovščine in pevci.
el peso del pecado original. La čarne se rebelö contra el espiritu. Como la tierra de suyo no produce sino "zarzas y espinas" y solo "con el sudor del rostro" puede ganarse el pan, asi sentimos la rebeldia de la čarne contra el espiritu. Dice la Imitaciön de Cristo: “La misma naturaleza que fue creada buena y recta, presenta ahora la perversiön, se inclina a lo malo e imperfeeto. La poca fuerza que nos quedö es como una chispa oculta debajo de la ceniza" (3, 55). Asi es que la razön, el hombre interior ve y aprueba la ley de Dios, pero la čarne se deja arrastrar por las pasio-nes que llevan al pecado.
iQuien no sienie lo dificil que es, resistir a los deseos perverses y cumplir con el deber claramente conocido? Esa inclinaciön hacia el mal, es como un huracan. que quiere derrocar al hombre de su altura de hijo de Dios, para llevarlo al nivel de los animales.
Sin supeditar energicamente las inclinaciones de la sensualidad, sin afrontar la cobardia del respeto humano con la valentia que radica en la esperanza cris-tiana, pierde el hombre su rumbo y su dignidad.
“Algunos hay, exclama San Juan Crisöstomo, que son hombres solo de nombre. Si te veo Uevar una vida opuesta a las leyes de la razön, ipor que he de llamarte hombre y no bestia? Si vives de robo y de • pillaje he de llamarte lobo. Si te veo revolcarte en el cieno de la impureza, ipor que he de llamarte hombre y no cerdo? Si te veo lleno de astucia y fraudes, ;,por quö no he de llamarte serpiente? . . . Has recibido de Dios una naturaleza nobilisima y haces todo lo po-sible para degradarla . . . Sabes dominar la fiereza del leön y tu mismo eres mas fiero que el leön. Peor aün: las fieras tienen cada una su vicio: la serpiente es astuta, el aspid venenoso, el lobo rapaz. Pero el hombre malo llega a tener todos los vicios juntamente. iCömo he de llamarte pues hombre, si te has despo-jado de las insignias y has arrojado de ti la pürpura y la diadema?"
Entre el cuerpo y el alma, entre la materia y el espiritu hay siempre una lucha, y tan sölo cuando el cuerpo con sus inclinaciones rastreras estä bien re-frenado por el alma, tan sölo cuando el espiritu domina sobre la materia se halla el hombre en la altura de su dignidad de hijo de Dios y en el equilibrio feliz de la vida. No puede ser premiado sino quien ha bre-gado como es debido, y por eso no puede gozar de la paz de Dios quien no la ha merecido con dura lucha contra su propia carne.
I.os cobardes, los que tienen miedo de “lo que dirän." son incapaces de escalar aquellas cumbres. Llamen sus cobardias ya "prudencia", “holerancia" o “cuidado", no puede convertirse en virtud lo que es debilidad y vicio. He aqui la tercera y Capital causa del respeto humano:
EL MUNDO Y EL DEMONIO.
La tierra en que vivimos es un campo de batalla. No se trata solamente de imponerse con el espiritu a la čarne, sometida a la podredumbre, sino que tene-mos otra finalidad: la dicha eterna y otro enemigo: el demonio que quiere impedirnos conseguirla.
En esta batalla interminable el demonio se vale de estrategia muy astuta y de aliados bien eficaces.
La propia debilidad, cobardia y pereza espiritual para todo lo que significa "correr, por el camino de los divinos mandamientos" se multiplica por toda clase de consideraciones que inventö el demonio y puso en la boca de la gente mundana, descreida y perversa.
Sordos se hacen a la voz de su conciencia que les estimula para el bien, abusando de la misericordia de Dios que “debe perdonarles" . . . Asi cumplen čada compromiso, omiten čada deber, se callan cuando de-berian protestar gritando; se hacen ciegos y sordos por miedo de pasar un papelön ... | Que estrategia astuta del demonio!
PRUDENCIÄ . . . TOLERANCIA . . . que hermosas palabras, para encubrir la cobardia. “No les gusta renor" . . . y por eso aceptan que les apa/ leen . . . Como si muera la paz con cualquier c ondi j cion preferible a la guerra, por la justicia. Como si uno debiera renunciar al derecho de defender lo suyo contra un ladrön . . . “No quiero provocar la oposicidn, ni alborotar la opiniön publica" . . . “No hay que turbar la conciencia de los que van de buena fe" . . . “No quiero crearme enemigos" . . .
Todo eso habla la ::sabiduria de la čarne que es enemiga de Dios", segun la palabra de Espiritu Santo.
lQue negocio mas malo hacen esos cobardes! Para evitar algun inconveniente del momento se traicio-nan a si mismos, echan a perder todos sus meritos anteriores; por aplausos de los malvados, de los groseros, delos burlones, de los sinvergiienzas . . . todos ellos Instrumentes del demonio, traicionan sus intereses su-premos que estdn en la amistad de Dios. Prefieren perder el aprecio de los buenos, Vendn la amistad de aquellos que les aman desinteresadamente para con-servar los favores de gente perversa ayudante del demonio.
QUIEN ME RECONOZCA A MI (Mat 10. 32), asi asegura Jesus reclamando fidelidad. ante la gente lo reconocere tambien yo ante mi Padre “Quien tiene miedo de la gente, pereče); quien coniia en Dios sera protegido" (Prov 29, 35). “|Oidme los que conoceis la Verdad, pueblo que tenšis mi ley en el corazčn: no tengais miedo de burlas de la gente, no os angustieis de improperios de ellosl Como los trajes por la polilla perecerdn ellos comidos de los gusanos. Mi Verdad empero permanece siempre y mi bendicičn de generacion en generaeiön" (Is 51). “No hagais escla-vos de hombres pues hab&s sido rescatados con precio caro (1. Cor. 23 . . » “Los cobardes recibiran su premic en el charco ardiente en fuego y azufre." asegura el Espiritu Santo (Apoc 21, 8).
Muchos mčts son los textos en los cuales mani-fiesta Dios su indignacion por el respeto humano y re-clama manifestaeiön publica de fe, prometiendo el premic supremo a los que prefieren cualquier considera-cion humana a la amistad de Dios.
NO SEAMOS COBARDES
Ya es hora para ir a la misa del domingo. iPor que lo demoras? <>Por que estäs buscando escapatoria? . . . Talvez prevčs que hay alguno que te tidard de “bea-to", de antieuado, que harä de ti burla . . .
Perfectamente te das cuenta, de que necesitas ir a confesarte. Es tu deber y tu propia concincia te amo-
nesta para hacerlo . . . Pero te cuesta (ya se sabe que el demonio hace todo lo posible, para impedirte tal pašo) porqu su täctica es desarmar a su victima, qui-tdndole la Confesion y Comuniön, las dos armas mas eficaces. Tienes miedo de lo que dirän.
Mientras los sinvergiienzas y maleducados no denen reparo en burlarse püblicamente de las cosas san-tas tienes tu vergiienza de salir en su defensa. |Que cosa notable que los malos son siempre audaces en propagar la mentira, el error, el eseändalo! y los buenos tan poco vcalientes, no dire ya para propagar el bien e ir contra ellos — sino hasta para cumplir con su deber a pesar de aquellos estupidos.
Los propagandistas de libros malos, de publica-ciones perverses, de sociedades corruptoras, son siempre audaces y geniales, mientras hay tantos buenos que no se atreven abrir la boca en defensa de la causa buena y se esconden miedosos cuando deberian salir valientes, con la frente bien lievantada, en defensa de la verdad, de la justicia, la inocencia, la religion o la farna de los injustamente atacados.
Ya sabemos a que se debe eso: El cielo es alto y solo los valientes lo conquistarän. El camino que con-duce hacia arriba es penoso, erizado de espinas, es-carpado . . . Nadie podra escalarlo sin hacer frente al demonio, a la gente perversa y a su propia čarne. Nadie lo recibirä regalado. |Hay que ganarlo!
Se burla la gente perversa de los buenos, c.rni ladran los perros. Y si preguntas al perro por que ladra a uno desde la reja, que no puede pasar, seguirä !a-1 drando con mas rabia todavia, pero con. nada mas de raz6n . . . j,Y quien torna en cuenta el ladrido de esus perros? Tanto como aquello vale el ladrido de la gente perversa que con su comportamiento inconsciente-mente cumple tan solo los planes infernales, de alej ar la gente del buen camino.
Cuando uno sueumbe a la presion de aquellos malvados, no les importa nada, ver a su pobre victima en apuros. Se repite la historia de Judas traidor de Jesus, al cual, cuando horrorizado se presenta para devolver la plata de su traicičn, los fariseos contestan tranquilamente" ::que nos importa; arröglate como sa-bes . .
Por eso nos aconseja San Pedro: iQuien es aqu61 que os podra danar si vosotros seguis el bien? Mas si tambien alguna cosa padeceis por hacer bien, sois bienaventurados. Por eso to temais por el temor de ellos ni seais turbados . . .. Porque mejor es que pa-dezcais haciendo bien, si Dios asi lo quiere, que hacer mal. (1. Ped 3. lp-15).
M&,-
En ocasiön de la Primera Misa en Avellaneda Eno omizje pri novomašnem banketu na Avellanedi
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Iz Riohe smo pohiteli na izlet v Sauce, kjer je bila za visokim jezom rujava masa blatne kalne vode. Pridrla je s hudourniki včeraj in še danes dere vsa rjava, čez dva dni bo pa ostal samo še tanki curek potočka, ki prihaja doli od Sanogaste in ki nikoli čisto ne usahne.
Videli smo vse, kar nudi pokrajina lepega in obrnili nazaj proti mestu, kjer sem še želel ogledati starinski muzej, katerega je ustanovil in ga vodi frančiškan, že starček, P. Gonzales. Ponosen je na svoje zbirke, ki so res tako bogate, da bi imel gramoza za lep kos ceste, iz tistega kamenja, ki ga je on zbral kot indijanske sekire, kladiva in kdo ve kaj še vse drugega orodja.
Dan je med tem ugasnil, mene je pa klicala postelja, kajti naslednje jutro že ob 5 uri odrine pulman v Cordobo, kamor me je vodila pot nadalje.
(Nadaljevanje).
Beseda je dala besedo. Od kraja je bilo gospej nekoliko težko, ker slovensko nikdar ne govori. Le čita kako knjigo, ki jo ima. Toda kmalu je dobila prav pristno ljubljansko besedo, da sva oba pozabila na riohanske samote in se vživela tja v Belo Ljubljano, kjer je mladenka Julka nekoč stregla klijentom pri Agnolu, v največji ljubljanski trgovini s porcelanom in steldom.
Ali verjamete gospod Janez, ali ne, da sem jaz vašo mamo poznala?
Tega pa res ne bi verjel. Kako bi jo mogla poznati?
Pa sem jo poznala! Saj je prihajala večkrat v našo trgovino po posodje. Ko sem dobila pred več kot letom v roke ono Duhovno življenje, kjer je bila slika vaše mame, sem jo takoj spoznala . . .
Prav zares, kako bi jaz v daljni Riohi, zgubljeni tam med puščavami, mogel misliti, da najdem osebo, ki je poznala mojo mater . . . Zares, v kraju, kjer skoro nisem upal, da najdem kakega rojaka, najdem celo znanko moje rajne matere! Ganilo je to tudi mene, da sem si moral solzo otmiti.
OMIZJE V ŠTIRIH JEZIKIH
še eno presenečenje me je čakalo. Ko je bila ura kosila, je vstopil še en gost. Visoka postava, morda 2 metra visok je stopil pred mene mož v duhovski obleki in me nemško pozdravil ... Le od kod pride ta?
Kmalu sem zvedel. Pred leti je bil na potovanju v Evropi škof iz Riohe. Tedaj, kakor tudi danes, je ta škofija imela sila malo duhovnikov, in se je seznanil s tirolskim bogoslovcem, kateri se je navdušil za pot v Argentino in je tako prišel v samotno Rio j o, kjer ima svojo župnijo daleč nekje zunaj v deželi v stari indijanski naselbini. Od časa do časa prihiti v mesto, kjer je našel svoje prijatelje v družini dr. Gaala, kjer spregovori spet, lahko kako besedo po domače.
Pač zanimivo je bilo naše omizje, pri katerem smo bile štiri osebe in smo rabili kar štiri jezike. Za skupen razgovor po špansko, z gospo sem govoril po slovensko, z gospodom Gaalom po hrvaško, z onim duhovnikom, pristnim Tirolcem v besedi in postavi ter značaju pa po — nemško , . .
Njegova župnija se imenuje Tama in leži nekje med brdi ob cesti, ki pelje iz San Juana v Rioho. Je skromna vas kozjih pastirjev, ki nosijo vse karakteristične poteze indijanskega plemena. Označil jih je kot jako nezanesljive ljudi, kateri pa imajo tak nesrečen način največ radi socijalne bede v kateri žive. Že v davnih časih je bila tamkaj naselbina in je vse polno starih indijanskih grobov tam okrog iz katerih je on
nabral premnogo zanimivih starožitnosti, ki jih nima noben drug muzej v celi deželi, živi pa v pravi apostolski revščini. Sam si kuha, sam gospodinji in sam živi v svoji bajti, ki je revna kakor katerikoli drug rančo. Zato pa od časa do časa rad prihiti v mesto, kjer najde kak gospodinjski nasvet in kjer enkrat spet lahko sede k dostojni mizi in v miru poje košček govedine ker v Tami ni drugega kot kozje meso.
Pa glejte! se je namah prekinil v svojem pripovedovanju. Kako prav ste nam prišel ravno danes! On je prišel za en teden nadomestiti škofijskega tajnika, ki je odšel nekam na pot in je moral urediti zadevo neke poroke. Listine sta zaročenca prinesla, toda kdo naj razume dokument . . . Prav Bog vas je poslal, da nam pojasnite zadevo, ki je pisana v takem jeziku, ki ga gotovo znate.
Zmenila sva se, da bova šla v škofijo pozneje in sva to tudi storila. Dognal sem, da je bil ženin doma nekje iz Hrvaškega Primorja in prestavil njegov krstni list.
NA JEZU.
Na vzhodu Riohe se dvigajo precej visoke gore, katere je prerezal tek vode, ki je velika seveda le ob času dežja, sicer pa komaj curlja, dokler se vsa voda ne zgubi v ravnini. Tudi skozi mesto se vleče prazna struga. Le v največjih nalivih pride kaj vode do reke Colorado, ki teče proti jugu skozi Pampo. Glavni problem Riohe je bila pitna voda. Na namakalna dela niti misliti ni mogoče. Tamkaj so našli rešitev problema pitne vode. Pa so napravili še korak dalje in so izpeljali veličasten načrt. Pregradili so dolino z mogočnim jezom in zajeli celo jezero vode, tako da prestrežejo prav ves vodni tok, ki pride po strmi strugi iz višin. Tako so zagotovili vodo in preskrbeli tudi električno silo; pokrajina pa je pridobila'tudi prijeten kotiček, kajti ob strugi, po dolini El Sauce, je zrastlo sveže zelenje in med velikimi vrbami tudi lepe vile. Prav tako tudi okrog jezera. Tja gori nas je potegnil po kosilu g. Gaal in smo tako videli prav gotovo najlepše, kar ima La Rio j a.
Ko smo brzeli proti soteski, je moj pogled obvisel na domači podobi, ki so jo stavila brda pred oči . . . Kje sem jaz prav tako pokrajino videl? ... A, da! Tisti relief, ki kaže sv. Frančiška Solano, ki z violino kroti divje Indijance . . . Zares, prav do zadnje podrobnosti je ista podoba, samo da je bilo tam sonce že sredi popoldneva, tukaj pa ga vidim skoro še v višini nadgla-višča. Prijazno so nas vabile gore, ki pa so kmalu razkrile vso svojo žalostno goloto, v kateri samo koza najde kako siromašno zelišče ali kako listič je. Še bolj žalostna pa je bila ravnina, katera je ostala za nami. Nič drugega kot siveči kaktusi ali kak prav nizek alga-rrobo. Šele v tesni soteske same nas je objel prijetnejši hlad in zelenje. Celo malo njivico z zelenjavo sem opazil; iz algarroba, ki je kar mogočno drevo, so viseli rožiči, ki pomenijo domačinu slaščico kot jedača ali še bolj kot pijača, katero iz tistega napravijo.
Jez je ogromno delo, ki se dviga kakih 50 m visoko. Že 14 let je odkar so ga dogradili, pa doslej še nikdar ni segla voda do vrha. Tak jez je impozantno delo kjerkoli. V Rio ji pa je še vse kaj drugega in zahteva tehnično mnogo več, kajti treba je računati na potrese. Trdijo, da no jez tako zgradili, da ga tudi potres ne more porušiti. Vendar pa sem podvomil, da je res tako, kajti novo cesto, ki jo gradijo od tam proti Chilecitu so modro dvignili nad rečno strugo . . . pač za vsak slučaj, da je ne bi veda odnesla, če bi jez popustil.
Vse višje so se dvigale gore pred nami; za njimi zadaj so se sinile sinje višave mogočne Famatine (6200
m) v katere rebrih so Indijanci baje pridobivali zlato. Tamkaj, v La Mejicana, so 5000 m visoko v gorah naj-večji srebrni rudniki, od koder vozijo po žični železnici rude v niže ležeči Chilecito.
Sredi med gorami in brdi, pa leže ponekod lepe ravnine,^ kjer je zadosti vode za namakanje. Tamkaj daje dežela prvovrstno vino in v Riohi raste tudi najboljše argentinsko oljčno olje.
Cela provinca La Rioja meri 86 000 km2 in ima kakih 120.000 prebivalcev. Večina dežele je gorata. Najvišji vrh je Famatina (6200 m), ki tekmuje z visokimi planinami na zapadu, kjer sega prav v Ande in meji na čilo, kjer se ponašajo gore tudi z večnim snegom in ledom kakor Famatina sama.
Pred nami so kipele v vis gore v katerih obronkih je pazno oko opazilo premikajočo točko, ki je bila koza. Letos so našle povsod obilno pašo, ker je deževalo dosti več kot navadno. Pod nami pa je v lahkih valčkih rastla kar 4 metre. Voda pa ni bila prav nič vabljiva.
IZ RIOHE V CORDOBO
Rioja je dežela, ki živi. v vednem strahu pred potresi. Prav tiste dneve, ko sem se mudil jaz tam, je strah spet znova oživel, časopisna poročila so pravila, da je v kraju Ambato, ki leži više proti goram one dneve med nalivom nastalo grozno podzemno bobne j e. Med tem, ko je lila izpod neba strahotna povodenj, je vdrla voda tudi iz tal. Med grozotnim podzemnim bobnenjem je bruhala voda v 10 m visokih curkih iz neznanih globin in je narastla ponekod v celo jezero, da so le strehe in krone dreves gledale iz razburkanega va-lovja.
To je bila novica, katero sem razbral iz časopisja, med tem ko smo se gnali z brzim pulmanom, ki je ob 5 mi 12. febr. že odrinil iz Rio je.
Jasno je svetila luna in mi pričarala pred oči prav tisti prizor, katerega kaže relief v cerkvi sv. Frančiška, ki spominja na srečanje sv. Frančiška Solano z Indijanci v tesni soteski, po kateri je pridrvela njihova množica, da pobije vse Špance. Jasno je bilo videti obrise onih gora, ki so medlele na desni pred nami.
Čez hudourne struge smo oprezno tipali po razriti cesti, kakor je ostala od nalivov preteklih dni. Malo po malo je začela bledeti luna. Pokrajina je začela razprostirati pred nami svojo pravo podobo, ki je bila tisti dan. kaj sveža, ker je vsa poljana zazelenela v bujnem zelen iu. Drugače pa je vse tisto brezumna pušča, ki je toliko bolj žalostna, kolikor bolj se oddaljuje od Rio j e ir. se bliža samotni puščavi, ki se prostira na dolgo in široko severno do Cordobe.
Vsporedno z nami je tekla železna cesta, ki pa ni kazala nobenega gibanja. Na celi poti smo samo dva vlaka videli, čeprav je vožnja dolga 8 ur. Vsak čas pa je bilo videti sledove povodnji, ki je na več mestih razorala cesto in izpodkopala tudi železniški tir.
Ko smo se bližali kraju Cruz del Eje. je dežela zgubila svojo puščobo. Pred nami je zazelenelo lepo grahovo polje, ali kako r.aj pač imenujem tisto, kar se po kasteljansko reče “garbanzos”. Bojda se prav fam pridela največ te stročnice, ki je španska narodna jed.
Zavili smo na to v cordobske hribe in brzeli proti Canilla del Monte, Cumbre in dalje proti FaJdi, Cos-H.uinu in okroa1 jezera San Roque. Točno o’- 13 uri smo zavili na končr.o postajo v Cordobi. 460 km dolgo pot smo prebrzeli v 8 urah z dvema postankoma dolgima po pol ure.
PISANO ME JE POGLEDAL . . .
Kdo se nebi potrdil na dolgi vožnji; zato sem si najprej zleknil prestane ude in nato dvignil kovček in
Prizor iz slovenskih planin na Golici.
Algo semejante a este idilio de las montanas eslovenas se ve en la Pampa de Achala.
krenil dalje.
Kam naj grem? ... V bližnjo restavracijo sem krenil. Kar mrgolelo je tam naroda. Upal sem, da bom hitro dobil kaj kosila, pa sem komaj dosegel vrček hladnega piva, ki mi je kaj prav prišlo. Mimo vrčka je moj pogled padel na nekega neznanca . . . morda ni bil tako neznan . . Kdo ve? Gledal me je pa tako, da bi me z očmi požrl. Pa res ni bilo podobno, da je v tistem pogledu kaj ljubezni. Tako strupeno je sršel proti meni, da se mi je vsa stvar kar smešna zazdela. Le kaj sem mu hudega storil?, sem pomislil . . . Kaj pač?
Kmalu sem uvidel, da ne more biti drugega kot moja črna suknja, ki ga tako strašno bode ... Pa naj te!, sem si nagajivo mislil in sem še jaz zapičil vanj svoje oči. Nekaj hipov je vzdržal moj pogled, nato je povesil svoje oči, poiskal svoje stvari in kakor stepen pes odvihral svojo pot.
Ti ubogo človeče, sem si mislil ... So ti pač zabili v glavo, da smo duhovniki sovražniki človeštva! Pa ne veš, da boš v uri stiske ravno na duhovnikova vrata potrkal in prosil pomoči!
Naslednji dan je bila nedelja. Pri Belih menihih je bila sv. maša in tamkaj se je zbralo precej rojakov, med katerimi sem opazil tudi znanca iz Buenos Airesa. Popoldne smo se dogovorili tudi za sestanek v društvu, kjer se je zbrala živahna družba in med tem, ko so eni balinali, smo pa drugi igrali “briškolo”, menda je bilo to drugič v mojem življenju.
NA PAMPO DE ACHALA.
Naslednji dan pa sem namenil napraviti skok v planinsko dežel, kjer žive naše sestre sredi gorskih višav, koder gospodarijo kondorji. Tamkaj, v višini 2200 m nad morjem stoji planinska kolonija, kamor pošiljajo na počitnice mestno otročad. Tam mimo vodi cesta v Mina Cia vero.
Dopoldne sem obiskal rojake v gornji Cordobi in pohitel v La Calero, kjer živi Andrej Lah.
Nato sem se namenil na Pampo de Achala, kjer bom obnovil spomin na našo Kredarico pod vrhom Triglava in se bom pošteno oddahnil in naspal.
Udobno smo se spravili v kamijon in se pognali na, pot, ki je dolga kakih 100 km. Razdalja še ni tako velika. Velika je višinska razlika. Brez konca se je vila cesta vse više. Pred nami se je odpirala prostrana cordobska ravnina, že smo bili v višini observatorija, bi kraljuje rad Alto Gracijo, pa smo se gnali še više, in še više so nam kazali “Giganti”, katere je bilo mestoma opaziti tja v daljo.
Nič se nismo menili za zvedave krave, ki so po-gledavale za nami. Više in više smo vili, pa smo spet navzdol zavili in se ustavili pri restavraciji “Copina”.
Eno okrepčilo in dalje. Tamkaj je začela romantična pot. Pognali sme re v pobočje gora. čez viseče mostove smo zavijali in ra hip že strmeli v globel, kjer smo bili hip prejo; iz višine pa nas je 'ozdravljalo novo in novo mostov j e. ki ie brez konca »vi Salo po strmini vse više v nedogled. Eo smo prispeli tja gori se je spet naprej odprl pogled.
Neka j tako romantičnega se ne vidi kmalu. Ljudje, nevajeni strmin in. hudournih notokov, ki so se peneči vlivali v nižavo, so kar bledeli.
Tako smo so gnali v vis vse do tlei, ko je padel mrak in nrav tedaj ko se je stegnila naša pot ravno v dalio, so prod rami zable kaln luči planinskega hotela “Cöndor”, kamor smo stepli na čaj, da se pogrejemo in — 'nrav za potrebo. Sm nas je tako nemilo mrzlo zavila b rja in nam ie zavrlo mrzlo pršeti v obraz, da sem kar sneg zaduhal.
Tamkaj so začne Pampa de Arhala, ki je dolga morda 40 km in malo ma tj široka. Razprostira se ob Gigantih, kateri po že vtor.ili v noči in v gosti megli, M nas ie zavila.
Nič kai naglo nismo mogli nato dalje skozi gosto meglo in bila je že pozna večerna ura, ko smo zavili nizdol proti zavetišču, kjer so zažarele pred nami luči in nas ie obstopila skupina ljudi, ki so nas pričakovali. Med njimi sem opazil znane podobe naših šolskih sestra, katere so mi z veselim nasmehom podale roko in me sprejele z veseljem, katerga bi mogel doživeti le na lastnem domu.
Večerja ie bila. že na. mizi in tako smo kar kmalu pozabili nevšečnosti potovanja, a prišla je name nova nevšečnost ...	i
MISIJON V GORAH
P. Nogal, frančiškan, zelo delaven in sposoben mož, ki je započel tisto počitniško koloni j o, je kmalu prišel na dan s svojimi načrti.
Na Pampi de Achala živi mnogo pastirjev, če gle daš na okrog, ne vidiš sledu človeškega, bivališča, pa vendar živi mnogo stotin naroda tam gori. kateri imajo svoje skromne koče v kakem zavetiu, kjer so varni pred strelo. Vsako leto enkrat, se priredi misüou za tisti narod, ki se zbere v on°m zavetišču. Gelih 10 dni traiajo pobožnosti, na katerih se zbere neverietno naroda. Prav tiste dneve se je imelo to vršiti. Naslednji dan ie bil začetek.
Pa me ie pc^lfcdal P. No^al in kar naravnost je pomeril: “Gospod Janez, jutri se začne misiion. Ker misijonar ni prišel, je na vas vrsta, da <r» nadomestite” ... In tako je bilo. da sem sprejel kar tri prve misijonske govore . . . Kdo hi mislil, da bom še jaz kdaj misiionaril na ozemlju, ki. ie bila nekoč fara slovitega “Cura gaučo”. ki .ga poznajo mnogi iz znanega filma. Kra j Brochero leži namreč ne prav daleč od tam in ja prav v tistem kraju med tistimi ljudmi deloval oni sloviti žunnik Jaz sem tudi govoril z nekaterimi, batino je on krstil.
Krasno iutro ie vstalo naslednji dan. 15. februarja. Komaj sem se pokrižal že sem hitel na plan. Tam pori na. višini so meketale ovce in prav tja gori sem pohitel, da vidim spet enkrat sončni vzhod, na planini.
Trudoma sem se porival kvišku med strmimi pečinami. dokler se ni odprla, pred menoj vsa, pokrajina, razkošna v zelenju, ki je bdo t.o leto tako bohotno radi obilnega deževia. Prav tedaj si ie sončna, obla začela utirati not, irm, obzorja in mi dala zadoščenje. ki ga vrnem se doživel, kar sem zapustil slovenske planine. V mojem nodnožiu so meketale ovce, dalje doli je bilo čuti zamolkle sledove človeškega dela, v azilu. mse dru-po pa ie svečano mdčalo in pozdravljalo v mlado jutro kakor s pritajeno jutranjo molitvijo.
Kmalu sem moral prekiniti to lepo idilo in. kreniti nazaj. Tedaj sem se kar nenadno zavedel kritičnega položaja, v katerem sem bil.
Za menoj zaprta pot. Gori sem pač priplezal, toda doli, — to je druga stvar. Kam naj krenem? Pred menoj zijoč prepad . . . Samo en izhod sem našel. Tja le bo treba. En dober skok, pa bo . . . Premeril sem razdaljo in se pognal . . . Zmotil sem se za pol metra v mojem račur.u . Bilo je dovolj in preveč. Samo angel varuh me je zadržal, da nisem telebnil v prepad . . . Tri ure potem so mi še vse kite trepetale; na rokah in nogah pa so mi ostali krvavi sledovi tiste prenagljene planinske ture.
NEVIHTA
Med tem so se nadaljevale misjonske pobožnosti. Mesto, da bi jaz po mojem načrtu lepo počival, sem moral kovati misijonske govore ... Ko sem bil zatopljen ob treh popoldne v premišljevanje, je nenadno prerezalo vse nebo z ostrim bliskom in tedaj šele sem se zavedel, da se je sredi dneva skoro stemnilo. Oster blisk in doneč grom je oznanil divjo nevihto, katero sem užival, kakor redkokdaj. Saj je že tako dolgo nisem videl v gorah. Bcbneče se je vozil gromov voz iz enega brega v drugega in strele so udarjale vse vprek. To je bilo nekaj, česar sem si želel in. kar mi je menda Bog dal za nagrado, ker sem sprejel misijonarjevo vlogo.
Vse to je bilo prav lepo. Toda ni pa bilo koristno. Naliv, kateri se je začel, in kateri je trajal celo noč, mi je jako zapletel moje račune, katere sem le teško prav razrešil. Naslednje jutro je bilo treba namreč odriniti nazaj proti Cordobi, toda kako . . . Tudi to se je rešilo, še enkrat smo se pozdravili z našimi dobrimi sestricami, katere so me povabile, naj še pridem in za več časa in morda bom res šel . . . Kam pač raje in kam bolj n,a počitnice? . . .
Kakor da se je vtrgalo nebo, je lilo naslednje jutro brez prestanka in kakor da greva skozi morje, me je popeljal voznik skozi mlakuže, ki so zalile vso okolico. Potegnil me je do ceste, po kateri vozi omnibus iz Eoloresa ... če bo prišel. Kmalu je zatrobila trobka in že je skozi pršečo meglo pribrnel pulman, ki je imel ravno za mene mesto . . . Zares, sto sreč!
Brzeli smo dalje. Da ste videli obraze, ki so kar bledeli v grozi, ko smo vrtinčili navzdol proti Copini čez one viseče mostove. Ir. še slabše je bilo v nižini, kjer je celonočno deževje spremenilo cesto v blatno mlakužo, po kateri je suval pulman sedaj na levo sedaj na desno v vedni nevarnosti, da trešči v prepad pod nami, ali v divje narastlo reko, katera je butala že v cestne nasipe, siednjič smo le prišli na asfaltirano cesto, kjer sem izstopil da
OBIŠČEM BOLNIKE.
Iz Carlos Paz sem vzel vez proti Santa Maria, kjer je znamenito zdravilišče ra jetične. Tamkaj je tedaj še snoval svoje lepe načrte moj sorodnik Jože Čuk, katerega sem tudi hotel obiskati.
Na podnožju planine, v zeleni doliri nad šumečo reko, sred med bohotnim drevesnim gajem so zgradili celo vrsto pavilijonov, kjer čakajo zdravja in smrti tisti, katerim je jetika vtisnila svoj pečat......
Pričakoval me je Jože čuk in me veselo sprejel. Upanje je živelo v njegovem srcu, toda iz njegovih oči je že govorila smrt. Bil je to pač poslednji domač obisk, ki ga je doživel pred smrtjo. Mesec pozneje je začutil, da je prišla zadrga ura. Hitro je poklical ženo iz Rosaria, katera je še živega našla, prav toliko, da mu je zatesnila cči. Sedaj že počiva tamkaj na tihem pokopališču, nad katerim kipi v nebo planina, kakor črnovrška gora nad njegovim rodnim domom . . .
SESTRA MARIJANA LONČAR
Spoznal sem jo v jeseni leta 1936, kmalu po svojem prihodu iz domovine, v San Antonio de j’adua, kjer je vodila zavod Hogar Agricola Modela. Z menoj sta bila tam takratni naš odpravnik poslov dr. Stojanovič in pokojni gospod Kastelic. Sestra Marijana jo bila takrat že peto leto v Južni Ameriki. Še poprej je bila nekaj časa v San Lorenzo. Kmalu po tem našem obisku, decembra meseca, je prevzela na prošnjo uruguayske-ga Consejo del Nino vodstvo dekliškega zavoda Hogar Agra-rio v tukajšnji pokrajini Canelones.
Hči zelo pobožnih starišev, ima tudi brata župnika v ljubljanski škofiji, se je rodila leta 1884 v Ljubljani, kjer si je po končanih licejskih študijih že služila kruh kot uradnica odvetniške pisarne. Kmalu se je pa odločila za redovniško življenje in je bila sprejeta leta 1909 med naše šolske sestre v Mariboru. Štirinajst let je delovala v zavetišču za služkinje v Aleksandriji v Egiptu, kjer je preko šest let bila tudi za predstojnico. Po kratkem bivanju v domovini, že 47-letna, z bogatimi življenjskimi izkušnjami, je prišla v Ameriko.
Imel sem priložnost, opazovati prav blizu njeno delo tu v uruguayskem Hogar Agrario. Sam sem prišel kmalu potem v Montevideo, ko je ona bila prevzela vodstvo te nove postojanke. Kdor obišče danes Las Brujas, to je okolico, kjer se nahaja ta zavod, si ne more predstavljati, da je ta pokrajina bila pred osmimi leti še skoro pusta divjina. Takrat je bilo v vsej okolici le malo ' ranchov", danes je vse obljudeno, skoro vsa pokrajina že lepo obdelana. Hogar Agrario je dal močno pobudo, da se je pustinja spremenila v kratkem času v kulturno deželico.
Res je imel v istih poslopjih, v katerih se danes nahaja zavod, že pred SOtimi leti predsednik-diktator Mäximo Santos, zelo prebrisan, a ne prav ljubezniv gospod, svojo poletno rezidenco. Ali po njegovi smrti je velikansko premoženje šlo skozi razne roke, bilo je čimdalje bolj zanemarjeno in porazdeljeno, dokler ni Consejo del Nino kupil glavnih poslopij in 112 hektarjev zemlje v svoje namene.
Težkoče, na katere je naša sestra Marijana ob svojem prihodu v to pustinjo naletela, so bile obupne. Dekleta, ki naj bi jih naše sestre tu vzgajale, takšna, da nihče ne bi verjel. Naslovljenci, ki naj bi vodili gospodarstvo in obdelovali zanemarjene njive, orali ledino in skrbeli za prepotrebne nove nasade, popolnoma nesposobni in nezanesljivi.
Edina tolažba je bila sestram v težavnem začetnem položaju še precejšnje razumevanje njih prizadevanj od strani predsedstva te državne ustanove in opora, ki jo je sestra prednica našla v dobrem, sedaj že pokojnem direktorju Josč Pedro Rodriguezu, ki je prihajal, če mu je le bilo mogoče, po dvakrat na teden pogledat in se pozanimat za zavodove potrebe iz 36 km oddaljenega mesta.
Tlakana cesta je takrat prenehala šest kilometrov pred zavodom, do njega je peljala poljska cesta. Kaj to pomeni, ve le, kdor je živel v tuka-šujih podeželskih razmerah. Če je par ur deževalo, je bila ta poljska cesta radi nemogočega blata za avtomobile po par dni neuporabna. Če je dež trajal več dni, se po c«-'e tedne ni moglo do zavoda. Včasih so tudi potoki na raznih krajih cesto popolnoma preplavili.
Primorati po prošnjah sestre Marijane, ki jo je podpiral takrat še pomožni nadškof mons. Barbieri, — kako bi se bil mogel upreti takim prošnjam? — sem že takrat hodil k sestram v zavod maševat iz Montevidea. V deževnem vremenu je bilo nrvi čas treba jahati zadnii kos noti na konju, ki je imel že takrat častitljivo starost, menda še sedaj živi stari “Negro". Kasneje je zavod obogatel za neko neznansko visoko dvokolesno vozilo, v katerem sva bila z voznikom vsaj kolikortoliko varna pred dežjem, če že ne pred zimskim mrazom.
Pri hiši ni bilo niti dovolj mleka, pri takšnem premoženiu. Raj ni bilo dovolj živine in kar je je bilo, je bilo za pod nie. A sedaj po komaj osmih letih morajo tudi najzagrizenejši nasprotniki redovnic priznati, da ne bi noben drug človek ta-
La R. M. Mariana con el R. P. David Doktorič en el par-que del Colegio que Ella dirigia.
UN GOLPE DOLOROSO sufrieron las Rev. Hermanns Franciscanas yugosla-vas. En Montevideo murič el 22 de octu-bre la Rev. Madre MARIANA LONČAR, Superiora de la Časa que hay alli. Una gr an edu :adora termina su sublime mi-siön, sentida por sus Hermanns y alum-nas y bendecidos sus restos mortales por el mismo arzobispo de Montevideo Mons. Barbieri.
kega dela dovršil, kakor se je napravilo v tem zavodu po prizadevanju naših požrtvovalnih šolskih sester pod vodstvom neumorne sestre Marijane.
Ko sem se pred tedni odpravil v Buenos Aires, sem sestro prednico obiskal v tistem kotu bolniške dvorane, kjer je težko bolna v hudih bolečinah, vsa ubožna, med najrevnejšimi, čakala odločitve božje Previdnosti. Rekel sem ji v šali. da me mora počakati. In še sem jo videl živo. Počakala me je in čeprav strašno izmučena od bolečin, me je vsa ginjena z veseljem pozdravila.
V nedeljo. 22. oktobra, kmalu po polnoči, me je kaplan bolnišnice po telefonu obvestit, da je svojo lepo dušo izročila Bogu, svojemu Stvarniku. Sledeči ponedeljek smo jo nesli k večnemu počitku.
Slovesno pogrebno sveto mašo je pel predstojnik južnoameriške kapucinske province. P. Bernardo de Buenos Aires, v kapeli sester kapucink. Med sveto mašo so k svetemu obhajilu pristopile razne gospe visoko družbe, prijateljice pokojne, zraven naših sester, drugih redovnic, in vse njene gojenke.
Od tam je šel sprevod na Comenterio Central, kjer smo jo položili k počitku v grobnico sester kapucink, kakor je bil odredil sam gospod nadškof.
Ob njenem grobu smo stali zraven gospoda nadškofa, mons. Barbieri, razni duhovniki, zastopniki ustanove Consejo del Nino, naš konzul Mirko Šorš z gospo, veliko prijateljico in občudovalko pokojne, številne redovnice in razni rojaki Slovenci. Vse nas so pa ganili najbolj objokani obrazi deklet, njenih gojenk, ki so v njej izgubile ljubečo in skrbno mater.
V	Tvoji smrti zvčnil nam prelep slovenske zemlje je cvet.
V	treh delih sveta si duhtela z vonjem svojih kreposti.
Poti ni bilo Ti mar človeške učenosti,
a vso prevzel Te je čar
nebeške modrosti.
K Mariji vodila si srca dekliška da rajska jih Mati deviška še bolj bi razvnela k ljubezni do Jezusa, v kateri zdaj sama zgorela si vsa.
David Doktorič.
Pozno popoldne sem brzel proti Cordobi mimo jezera sv. Roka, v katerem so zajeli vodo zn napajani e Cordobe in za električne nanrave. Romantična je dolina. po kateri se vije železnica nad divin reko, ki ie bila tisti dan vsa pobesnela od silnega deževja pretekle moči.
Mimo Calere. kier živi Andrej Lah smo brzeli dalje in pristali v Cordobi, kier me ie čakal še en dan, katerega sem na m enil obisku v Alto Gradi o, kamor sem tudi res pohitel. Andrej me je iskal tako. da me ni. našel.
pa sem prišel v Alto Graciio in stonil pred Zornovo hišo, sem doživel neverjetno presenečenje: pred menoj
ie bil Andrej Lah, ki je vedel, da sem tja namenjen in tako sva se tamkaj našla in preživela eno prijetno popoldne skupaj in z rojaki v Alti Graciji. Še en prijazen trenutek v “Slovenskem domu” pri Roliču in Abramu . . . Lepi spomini na “cordobski kras” ir. na rojake . . .
Naslednji dan sem postavil piko mojemu potovanju. Nekai minut pred polnočjo sem bil že v Buenos Airesu, kjer me je čakal moj priiazni župnik z automobilom v Retiru, na mojem domu pa me je pričakalo moje vsakdanje delo . . .
NOVA MAŠA.
Dve prelepi slovesnosti smo doživeli pretekli mesec. To sta bili slovesnosti nove sv. maše. ki smo ju imeli na Avellanedi in Paternalu.
Novomašnik jo prišel 6. oktobra o polnoči iz Cördobe, kjer je bil posvečen v mainika in se zadržal nekaj dni med znanci svojih mladih let v Malagueni, kjer je njegova družina živela od začetka, ko so prišli v Ameriko iz Alture pri Pulju v Istri.
7. oktobri sta na novomašnikov dom pohitela g. Doktorič in Hladnik, kjer sta spoznala družino in kjer je dobra mamica takoj pogrnila mizo za kosilo sinu novomašniku in obema gostoma. Vsa družina je bila zbrana, dh je bilo veselje videti tri odrasle brate, rojeno v Evropi , eno sestrico in enega bratca, ki sta rojena v Argentini. Oče in mati sta pač vsa srečna doživela prvi obisk svojega slna-duhovhika in dveh duhovskih tovarišev.
Dogovorilo seje vse za nasledrVl dan ko je bila
NOVA MAŠA NA VELANEDI.
Bratovščina Rožnega Venca je izročila skrb za obed odboru štirih (Ludvik Šeruga, Franc Bojnec, Leo Lah in Janez Hladnik).
Ob napovedanem času je bilo že vse na mestu. Prihitel je č. g. Kisilak; iz La Plate je prišel č. g. Zmet, David Doktorič in Hladnik.
Z vso svečanostjo se je izvršil vhod v cerkev, kjer je novo-mašnika z lepim pozdravom sprejela Krajcarjeva Maričika in polna kapela. Pevci pa so zapeli "Novi mašnik bod pozdravljen".
Vidno ginjeni so bili novomašnik in njegovi, ki so doživeli tako lep dan med brati Slovenci, ko so slišali prelepo pesem, s katero je zapel ta dan zbor.
V novomašnem govoru je g. Doktorič očrtal veličino duhovniškega dela, njegove nesebične žrtve in odgovornosti polno nalogo.	Po končani maši smo pohiteli na kraj obeda
Med obedom je izrekel napitnico g. Hladnik, ki je razložil rojaku, katerega niti poznali nismo preje, kaj pomeni “domovina". Njemu, ki je naše zemlje sin, doslej nepoznan, smo v daljni tujini napravili prav mi, njegovi rojaki veselje, da se zavš, da je domovina res nekaj, da je nekaj lepega, nekaj svetega in je to naše veselje z njim veselje njegove domovine, ki se ob enem z njim in z njegovimi stariši in brati veseli njegove slovesnosti. Pač največji dan njegovega življenja je dan njegovega mašništva. In prav domovina je, katera mu hoče veličino tega dne še povečati, da mu bo ostala za vedno globoko v srcu zapisano, kako so ga njegovi rojaki lepo počastili in se z njim radovali.
Vstal je nato novomašnik. Njegova spokorniška postava, suha, sloka, dostojanstvena oseba, je priklenila nase vse poglede in že smo bili vsi očarani od njegove krepke, možate, govorniške besede, s katero se nam je na prelep način zahvalil za veselje tega dne in izrazil svoje nepozabne vtise, katere bo vsikdar nosil s seboj, ko se bo v molitvi spominjal tega dobrega naroda, ki tako vredno nosi slovensko ime in, ki dela čast Jugoslaviji v tej deželi.
Med tem je teklo dalje, prav izbrano kosilo in še vesela pesem se je pridružila in se ni ustavila vse dotlej, dokler se nismo dvignili, da pohitimo na popoldanski cerkveni del.
Zapeli smo litanije in opravili molitveno uro v čast sv. Rešnjemu Telesu kot dejanje euharističnega kongresa. Tako ubrana in lepa je bila naša pesem, da smo bili sami nase ponosni in vsi z nami so so radovali.
NA PATERNALU
je bila novomašna slovesnost 15. okt. Ta dan so se pa spet postavili pevci. Štiri leta bo menda že, ko so zadnjič zapeli latinsko mašo. Z novo mažo so se pa spet zavzeli in se potrudili. Veličastno se je oglasil novomašni pozdrav, ko smo vstopili v cerkev z novomašnikom, katerega so spremljali stariši in bratje s sestrico.
Čast novomašnega govornika je prevzel č. g. superior Očetov K amilov p. Gaspar Canada, ki je orisal veličino mašništva z besedami svetega pisma. V človeških očeh in po svoji lastni moči ni duhovnik nič več kot katerikoli človek. Niti svetnik ni, temveč podvržen vsem človeškim slabostim, proti katerim se mora prav tako boriti kot vsak zemljan, le, da je njegov boj že bolj trd, ker ga skušnjavec še bolj išče, ker ob enem z duhovnikom vedno potegne v greh tudi mnogo drugih ljudi ter škoduje božji stvari bolj kot padec drugih zemljanov. Veličina duhovnikova je v tem, ker je namestnik Kristusov, ker po nionovi besedi deli Kristus svojo milost, deli svete zakramente. Na njegovo besedo odpusti grehe, na njegovo besedo se spremeni kruh in vino v Telo in Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Velik in mogočen je zemeljski kralj, toda vsa njegova moč je le človeška in, če je še tako mogočen, mora poklekniti pred duhovnika in od njega šele more dobiti odpuščanje grehov, ki mu zapirajo pot do Boga.
Ni je sile, katera bi mogla razbremeniti grizočo vest, katera bi mogla pomiriti umirajočega, katera bi potolažila trpina. Božja beseda iz duhovnikovih ust, beseda večne resnice, odrešujoča beseda svete odveze, pomiri zemljana in mu odpre pot v kraljestvo božjega miru.
Prelepo je dovršil svoje delo zbor in po končani sveti maši smo pohiteli k sestram, kjer so že čakale pogrnjene mize. Poleg uovomašnika, njegovih bližnjih sorodnikov in duhovnikov, so sedli k mizi pevci in pevke in nekateri gostje, ki so prihiteli od drugod. Tako jo bil med nami g. Rubeša, konzul iz Rosarija, ter Gašperlin, ki je prihitel iz daljnega Chubuta.
Skrb ra kuhinjo so imele gospe Goličeva, Kerševanova, Trampužova in Grežerjeva, ki so imele polne roke dela in na prečuden način z malo kuhinjo, ki so jo imelo na razpolago, obilno in izborno postregle 60 gostom, ki smo napolnili mize. Marija Grožerjeva in Čebronova Vida sta se pridno vrteli s krožniki v roki, Stanko Troha in Bojan čebrčn sta pa tešila žejo. ki jo je topli dan delal v suhih grlih.
Kar prenaglo je tekel čas. Po nekaterih prijaznih napitnicah in ljubeznjivi zahvali novomašnikovi smo se dvignili in odhiteli na popoldanski del programa, na slovesnost evharističnega kongresa, polni prijetnega zadoščenja.
ZAHVALA NOVOMAŠNIKOVA.
G. novomašnik Miguel Juan Viskovich je sporočil, sledečo zahvalo:
Doživel sem veselje, do katerega nisem imel pravice, pa me zato tem bolj radosti.
Najprej se zahvalim vrlim rojakom na Avellanedi, kateri so mi pripravili tako lepo slovesnost. Prelepo veselje sem imel ob njihovih pesmih, ki so me opominjale pesmi, ki sem jih slišal nekoč doma. Zahvalim se častitim g. duhovnikom, g. Doktoriču, Zmetu in Kisildku, v katerih sem našel tako dobre du-hovske sobrate, posebno pa se zahvalim gospodu Hladniku, kateri je vso novomašno slovesnost pripravil ter č. g. Doktoriču za prelep nagovor.
Ne vem, kako naj se zahvalim tistim, kateri so imeli skrb za obed. Vse jo bilo tako lepo izbrano pripravljeno, čeprav preprosto, pa vendar tako okusno. Zato naj se zahvalim gospodom Šeruga. Lah in Bojnec, ter njim, ki so imeli skrb v kuhinji in na mizah s postrežbo.
Zahvalim naj se Maričiki Krajcarjevi za njen prijazen pozdrav in vsem dobrim rojakom, ki ste mene in moje stariše ter brate tako ljubeznjivo sprejeli in postregli.
Zopet sem dolžan iskreno zahvalo rojakom, ki ste napravili tako lep novomašni praznik na Paternalu. Najprej častitim sestram, ki ste tako okusno okrasile oltar in dale na razpolago tudi hišo in kuhinjo za banket. Častitemu gospodu superior ju P. Gaspar za prekrasni nagovor, pevcem, ki so tako dovršeno zapeli, rojakom, ki so se tako številno vdeležili. in nadalje vsem tistim kateri so imeli opravka s pripravami za banket in s postrežbo pri mizi. Gospej Cotič, Kerševan, Trampuž, Gre-žer, gospodični Mariji Grežer in Vidi Čebrčn, gospodu Stanislavu Troha in Bojanu Čebron in tistim kateri ste postavili streho in g. Mihelju, ki jo je poscdil, vsem tem najiskrenejšo zahvala.
Nimam s čim poravnati mojega dolga do vseh, zato pa se bom s hvaležnostjo spominjal pred oltarjem vas vseh in prosil nad vas božjega blagoslova.
Nazadnje pa še eno zahvalo gospodoma Hladniku in Doktoriču, ki sta mi tako lepo pripravila dneve mojega kratkega bivanja v Buenos Airesu, ki sta me popeljala tudi na izlet v Padovo, kjer se zahvalim častitim sestram in v Recreo Evropa v Tiare, kjer so nam tako gostoljubno postregli rojaki.
Vsem stotera hvala in zagotovilo mojih molitev.
Miguel Juan Viskovich.
G ELO
I I
Novi mašnikj Podobice svete vsem <8'
Vsak: “Kako? lepe sličice" se je veselil'
A le besedilfudno vsakemu se p
on je namretoel 4z psalmov tble geslo si»!
"Da si me, OPod, ponižal, mi bilo je
vsaj tako,	pravičnost
Tvojo sem sl^al." —
“Da postal **.0*ji mašnik, ni ponižanje pač pa te ®>°d povišal je nad ange!
Se smejč, P^1 e*i mladi mu tako vel»
On pa z rarf »e skomigne, misli svoje •*
Saj še sam, *tekel, jasno ni zavedal
zbral kako & s* *a geslo je besede te-K------
Iz mladeniž®|°slal je že prileten g' trnjev našel i * življenju, kaj pa, več ,0ž.
Ko čez mno4 dolga leta gleda zdaj 6 mu pomen b“d preroških jasen je sedc
kl0l
naj ti žal Bolj spoznal ,*o boš Gospoda
pravičnost
^ovid Doktorič:
Slika kaže 0,olce zbrane po končanih veščah na Avellanedi ob K1*’ nove maše.
Despušs d' la Hora Santa en Avollane"! ®1 8 de Octubre, con el R. P. “ ' Viskovich, gue rez6 ese d»6 ®Ui su Primera Miša.
24.4
NEKAJ ZA STARIŠE
O SKRBI ZA TELO.
Pogovarjali smo se že veliko o notranji vzgoji človeka; a tudi zunanje vzgoje, vzgoje telesa, ne sinemo zanemariti. Star rek pravi — Zdrava duša v zdravem trlesu. Daši ta rek ne more veljati kot splošno in. docela veljavno pravilo, se je vendarle dostikrat že iz kazalo, da so telesno zanemarjeni otroci propadli tudi duševno.
Duša in telo sta tesno spojena: duša daje telesu življenje; div'a vidi, sliši, čuti po telesu. Telo torej ni le bivališče duše, marveč tudi njen pomočnik, njeno živo orodje. Telo je deležno veselja in trpljenja, pa bo tudi blaženosti ali kazni, kar bo že prisojeno duši. Ker torej telo pomaea duši tudi v nadnaravnem redu, pri delu zveličanja, "ker posreduje duši s prejemom svetih zakramentov nadnaravno življenje milosti, ker si s telesnim trpljenjem nabira duša nevenljivih zaslug za nebesa, je naša dolžnost, de, imamo to telo v spoštovanju in v čislih. Sv. pismo pravi o telesu, da je tempelj , svetišče Svetega Duha. dokler je namreč človek vsaj brez smrtnega greha. Že ta misel sama nam narekuje spoštovanje do lastnega svetišča, ki naj se ne izrablja kot orodje za greh.
Ljubezen do teles? pa ne sme biti pretirana, marveč urejena. Udejstvuje naj se predvsem v skrbi, ki z njo odganjamo in odstranjamo razne sovražnike in vsakovrstne telesne nevarnosti. V mislih imam notranje, skrite iznodjedalce zdravja, notranje morilce, ki jih svetna oblast ne more prijeti, zaseči in kaznovati Ti notranji škodljivci so razuzdanosti, so nravstvene zablode, pa tudi nezmernost v pijači. Ti izpodjedale! dušnega in telesnega zdravja so zlasti zato tako nevarni, ker imajo zveze z lastnim mesom ter ugonobe mnogo, premnogo mladih bitij. — Da ho imelo telo dovolj odporne jakosti zoper razne skrite zajedalce, da ne postane gnezdišče razuzdanosti, potrebuje primernega negovanja in trezne krepitve.
Kako naj krepimo in utrjujemo telo? V tem pogledu samo nekaj opazk: Hrana bodi zdrava in zmerna; pijača po možnosti brez alkoholnih primesi. Zdravniki kar moči obsojajo preobilno hrano. Preobilica snovi, ki jih človek navleče v svoj želodec, nalaga glavnico za poznejše uničujoče bolezni; neti pa tudi živalsko noheto in r,»čedne strasti. Svariti bi bilo posebno pred preobilno hrano ki vsebuie dovlj beljakovin, ker take jedi v obdni meri zbujajo nevarne nagone. Snlošno pa priporočajo zdravniki, naj se osebe, ki se jim je boriti s čutnimi težavami, v mesnih jedeh koliko" možno zatajujejo,
Proti alkoholu dar.es precej grme vsi resni vzgojitelji, a še prem a le; kajti to ie gotovo, da alkoholne pijače zelo zmanjšujejo energijo (silo! volje in duha, na škodo dušnim in telesnim zmožnostim človekovim.
Telo potrebuje svežega zraka; zato si človek mora. privoščiti potrebnega gibanja v prosti naravi, zlasti če c?, poklic preveč zadržuje v zatohlem prostoru med mestnim zidovjem. — Delo in odmor se morata sroo-treno menjavati. — Spanje osveži upehane človeške moči in živce. Čezmerno ležanje pa ne pospešuje svežosti in bistrosti duha.: mlade ljudi preobilno poležka-vanie rado zaplete v protinaravne in nenravne zablode. — Igre in telesne vaje so več ali manj koristne, če se negujejo zmerno in pmidno, ker pospešujejo gibčnost in prožnost, če se telesne vaje iznrveržejo v pretiran in strasten šport, zaostane plemnitost srca in duševna, olika, pojavlja se m sirovost, in, neotesanost.
Kaj pa plesna zabava? — Pouči se o tem iz “Knjige lepega vedenja”. Plesno zabavo imenujejo neka-
“SLOVENSKA KRAJINA”
Predsednik društva Luis Šeruga Je 12. oktobra predložil svoj odstop od predsedništva in opravičil ta svoj ukrep z razvidnimi razlogi. Svoje delo je požrtvovalno vršil in je v času jegovega predsednikovanja narastlo število članov za 50 članov.
Odbor društva je na svoji seji sprejel odstopitev predsednika L. Šeruga in se mu lepo zahvali za skrbno delo, katero je ra društvo vršil do zadnje ure in ga prosi, da ostane društvu zvest kot je bil zvest do slej.
Predsedstvo je do občnega zbora sprejel podpredsednik Štelan Časar (Costa Rica 388, Pineyro).
Izda se zahvala članu Martin Laki, kateri je odstopil v korist društvu njemu pripadajočo podporo za časa bolezni v znesku 48 $.	Odbor.
teri “gimnastiko (umetno telovadbo) prijetnosti, ličnost (eleganco) gibanja”; utegne pa imeti veliko nevarnosti za dušo vsled načina in okoliščin, v katerih se ta zabava vrši. Večinoma so plesišča — tako trde izkušene in modre osebe — torišča čutnosti in nenravnosti; kajti tu se nakupičijo vsakovrstni naravni in umetni miki, ki omotijo ter očarajo srce in bude grešne nagone. Pl*s štejejo med stvari, ki so sicer indiferentne, t. j. ne dobre ne slabe. Okoliščine, mlada kri, ki je razdražljiva, pijača, stik mladostnih oseb, nedostojna noša, nočni čas — to in še marsikaj je tisto nevarno obeležje, ki stori ples nevaren ter je marsikateremu bližnja priložnost za greh. Noldin pravi: “Pošten ples je sicer sam na sebi dovoljen; kakršen je pa danes, nikakor ni brez nevarnosti za greh, zato bi ga nikomur ne svetoval, pač pa vsem odsvetoval.” — Sprehod, izlet v prosto naravo presega vse kinopredstave, vse gostilne, vsa plesišča!
Ples sam na sebi nima torej nič takega, da bi se mu oporekalo. Sam na sebi je pa le tedaj, če bi se en človek sam vrtel po pravilih okrogle godbe ali pa kvečjemu moški z moškim, ženska z žensko.
Kralj David je plesal, kakor pravi sv. pismo: a njegovo plesno gibanje je bilo le izraz verskega veselja in radostnega navdušenja za čast božjo. — Nasproti pa čitamo v knjigi božjega razodenja. da je plesala tudi Herodijada; a plačilo njenega brezsramnega, dasi samcatega plesa je bilo še bolj grešno: zahtevala je. po materi nahujskana, glavo velikega preroka in predhodnika Jezusovega: Janeza Krstitelja.
Mimoarede se doteknimo še vprašanja, ali je dovoljen telesni lišp? Da in ne. Če imamo v mislih otroka, bi pritrdili škofu Slomšku, ki je zapisal ta-le rek: "Železo rja sne, ničemur-nost pa otroka." — Zemlio z vsemi dragocenimi kovinami in dragimi kamni, z vsemi dišavami in raznobojnim lepotičjem je Boa ustvaril za človeka, da ga razveseliuje in mu pomaga doseči večni namen. Vse te stvari sme človek uporabljati v toliko. v kolikor mu pomaaajo doseči večno zveličanie. Po tem pravi tu je presojal zunanji lišp tudi sv. Frančišek Sal. Ko ga ie neka aospa vprašala, če sme nositi razno lopotičje, jo je vnrašal: "Sli vam te reči škoduiejo?" — "Zavajajo me kolikor-toiiko v ničemumost" — pravi gospa. "Pa jih pustite!" je bil odaovor svetnikov. To bi bilo prav", de aospg. "pa so všeč meie.Trtu možu: niemu vendar smem ugaiati.'" 'Pa iih obdržite!" ie razsodil modri dušni voditelj. — Dušo pogubiti z nevarnim lenotičiem ie nrav tako nespametno, kakor obesiti se z zlato verižico. Prvi in bistveni nakit človekov bodi čistost, ki krasi dušo in telo!
Kai na moda? Moda bi bila rada gos-'odovalka sveta: in v resnici se danes nje predpisi tuintam veliko vestneie in točneje izvršmeio neao zapovedi Gosoodove, dasi je moda kruta in neusmiljena vladarica, ki ne prizanaša ne telesu, ne duši, n" z/traviu. ne leno ti. Pa nai reče kdo, da danes ni smešnih. SkodUivih in ard>'nih nošeni? In kako malo je ljudi, ki bi bili dneeln nedostopni modnim vplivom! — K“' nai rečemo na to? Nalleoša moda ie in bodi nrenrostost na dostoinost. Obleka naj bo stanu primerna; lahko ie draaorena. a nareiena hodi tako. da more obstati pred sodbo modrih, treznih oseb. Kričeči na-devki no nricnin nikoli o zdravem okusu. Zares veliki liudie, žene in možie b’streoa duha in plemenitega srca so se vsekdar odlikovali tudi s preprostostjo v vedeniu in noši.
K preprostosti in dostojnosti v obleki spada tudi red, ki ga mnogokje pogrešamo.
n \
245
EL PANORAMA POLITICO
Despues de una lucha de una semana, dominaron las tropas aliadas la resistencia alemana en Belgrado. celebrändose la liberaciön de la Capital yugoslava el 20 de octubre.
El hecho se conmemord en Buenos Aires con una misa de accidn de gracias, que se celebrö en la cripta del Santisimo Sacramento, el 22 de octubre, con la apro-baciön de la autoridad eclesiästica obtenida el 19 de septiembre y confirmada el 21 de octubre al ser apro-bado el texto de la alocucidn de circunstancia.
Creemos innecesario destacar que el acto do la colectividad catdlica yugoslava no tiene relacion alguna con las ideologias que estdn en pugna en nuestra patria, sino que es una manifestaciön de satisfacciön por el hecho de haber sido expulsado el invasor alemčtn que injustamente invadid nuestro suelo.
Al mismo tiempo nuestra oraciän ha sido una sdpli-ca para que Dios disponga este hecho para un porvenir feliz de nuestra patria, que todos deseamos ver grando y' libre.
Tiene esta guerra otro aspecto anterior a las circuns-
tancias ideoldgicas actuales. Alemania no atacd a Rusia “por comunista" aunque asi lo anegure, porque en tal caso icdmo podrta explicarse la actitud anterior de alianza con los Soviets? “La cruzada contra los bolche-viques" fud sdlo un disiraz, en el fondo esta el mdvil de 'Ta raza". En eiecto, la guerra entre los germanos y eslavos se prolonga desde los tiempos de San Cirilo y San Metodio y el aspccto actual es sdlo un episodio, bien cruel por cierto. de esta guerra milenaria en la cual los germanos' se empenan en tener esclavizados a los eslavos.
Tanto el comunismo como el nazismo estdn basados en un error filosäfico fundamental que niega a la persona humana su destino trascendente y organiza a los pueblos sobre concepciones inconciliables con la doctri-na catdlica, es decir sin tener en cuenta su condicidn de hijo de Dios. ante todo. Los dos han de cumplir su misidn providencial en la humanidad y los catdlicos eslovcnos, yugoslavos y de todo el mundo, hemos de pedir a Dios que abrcvie a la humanidad atormentada las duras prucbas actuales y que llegue la paz verda-dera y la justicia social a reinar en todos los pueblos de la tierra.
UTRGAN CVET
mm-'.
1. novembra je ugasnila blaga mladenka v 15 letu starosti, edina hčerka svojih staršev, ki so doma iz Komna na Krasu.
i- MARICA JOŽEFA JAZBEC
je bila rojena 22. novembra 1929. Ob skrbni negi dobrih staršev je pridno napredovala v učenju in bila ponos svojcev in veselje svojih
vzgojiteljic v šoli. Sredi njenega marljivega učenja jo je zalotilo nevarno vnetje trebušne mrene in je umrla na operaciji.
Toplo ljubljeno součenko so spremile na poslednjem potu na Čakarito na dan vseh mrtvih številne prijateljice in učiteljice in premnogi Slovenci.
Saj je bila tudi med nami precej poznana. Bila je pridna sodelavka v dekliškem krožku in v Slovenskem domu. Saj ni še dolgo, ko smo jo videli v slovenski narodni noši, lepo kot nagelj in nasmejano kot makov cvet.
Dokončala je svoio življensko nalogo. Z mirnim vzdihom je svojo nedolžno dušico izročila Bogu in pohitela na večne livade, kjer je večna pomlad.
Bridek je udarec zal njene starše, toda v vsej boli imajo kapljo tolažbe v zavesti, da je umrla njihova hčerka kot angeljček. katera jih čaka v večni domovini; da je rešena neštetih nevarnosti, v katerih umre toliko nedolžnosti. Tolaži nai jih pa tudi sožalje vseh rojakov, kateri soču-timo z njihovo bolečino.
Maša za ramo bo na Paternalu 17. decembra ob 10 uri.
SMRTNA VEST IZ AFRIKE
Olga Čehovin rojena Ferfolja in Srečko Feriolja sta dobila vest, da jo umrla doma v Ronkah že lani v aprilu njuna 80 letna mati/
t MARIJA rojena GERGOLET.
Poročilo je prišlo iz jugoslovanskega vojnega poveljstva, kjer je v aktivni jugoslovanski vojni brat gospe Otilije Lavrenčič, rojene Gergolet, nečak rajne.
V pismu sporoča, da nima od doma nobene vesti že eno leto. Njemu pa se še dosti dobro godi na njegovem mestu.
Podrobnosti o smrti dobre tete ne ve. Samo to pravi, da je doma hudo.
Rajna Marija Ferfolja je bila skrbna mati, ki je odgo-jila 8 otrok, o kgterih se sedaj nič ne ve. Tukaj pa poznamo dva, to je gospa Čehovinova, mati naših dveh pridnih sodelavk gospodičen Darinke in Vande Čehovin, ter Srečko Ferfolja, ki živi sedaj v Santiago del Estero v Monte Quemado.
Sveta maša za rajno bo 26. novembra ob 12 uri pri
sv. Rozi.
H,.	'Z"""
gwumwoiiiiMiiii n	———
UNA FLOR ARRANCADA. El 2 de no-viembre se dič sepultura a una jovencita de 15 anos, MARIA JOSEFA JAZBEC, una hija modelo, una companera in-comparable, esperanza de sus padres, ünica hija y alegria de toda la Colectividad. que la acompanč numerosa en su tiltimo viaje. Con un suave suspiro en-tregö su alma cändida a Jesus el V do noviembre.
El carino grande que gozaba entre rus companeras del colegio profesional lo demostraron con su gran concurren-cia y con las palabras emocionantes de despedida en su tumba.
Se rezard la misa por ella en Av. del Čampo 1653 el 17 de diciembre a las 10 horas.
2$
Dan Samo:
KJE SI ZEMLJA
RIHEMBERŠKA?
Kje si zemlja Rihemberška? tvoji tihi vinogradi?
Hrasti, gabrovi gozdiči? vse dišeče po pomladi?
Kje si, rečica Branica?
Polje, Vas, Cvetrož Loj e vi? — Imena vaša bolečine,
•v srcu mojem so odmevi. iSepetajo si pravljice,
/rcorkvo bele ob domovih Razpršene po bregovih ./kakor bele golobice.
!n z neba nebrojno zvezdic, ploho biserov rosi; kamor srce, bolno trudno, brez prestanka hrepeni.
DOMOTOŽJE
Tiho žubori Vipava.
Čavnu spremljevalka zvesta, ob nji pelje bela cesta, tovarišica nje sanjava.
Od vrbovja do topoli, bele megle tkejo sanje, v noči, slavec spleta vanje pesmi, svoje srčne boli.
O, Vipava, k tvoji strugi moje misli si želijo, k tvojim valom, mojim drugom moje želje hrepenijo.
V noči, mirni, ko vsi spe, moja duša tam vasuje: ko se zora približuje žgoče pečejo solzš. — — —
MISIJONSKI POZDRAV!
7. novembra sem srečno prihitel iz Ekvadorskih pragozdov, kjer imam veliko misijonsko nalogo. Obenem pa vas, dragi rojaki, prav toplo pozdravljam in se iskreno priporočam vaši velikodušnosti, ker moje delo potrebuje ne le božjega blagoslova in molitve, temveč tudi denarne podpore za delo krščanske ljubezni med divjaki.
Mirko Rijavec.
Bulo el Sol Libre
QUINTO CAPITULO
Ya con la aurora, todo Bizancio se agito por la huida dc Iztok y Epafrodit. Como el incendio de la pampa que ex-tiende el huracan, se disemino secretamcntc la narracion de los hechos de la noche pasada, y se extendio por toda la ciudad. Como un ascua encendida, točo a los clientes ante las puei;tas de los' respetables conscjeros y pretores, de los ricos senadores y los astutos comerciantes. Como un demonio aullador, llego al Čampo, a la cueva de los pervcrsos, en el Cuerno de Oro, se disperso por los foros y se deslizö por entrc la gente, a lo largo de la calle Central. “Iztok — Epafrodit'’, murmuraban tcmerosos los palidos labios de los ho-norables ciudadanos, en Cuanto se despertaban del sueno. “Iztok, Epafrodit’’, gritaba la multitud enamorada de esos nom-bres. Iztok, el mas glorioso tirador del circo, el hermoso centurion; Epafrodit, el mas gcneroso huesped del populacho en losi juegos del hipodromo. El gentio torno conciencia de haber perdido para siemprc el gusto que le habria proporcionado el eslovcno Iztok en los proximos juegos, y de ouc se le habia cerrado para siemprc la bondadosa mano de Epafrodit. Este amor, nacido de un crudo egoismo, se olvido de Bizancio, olvido que sobre el amenazaba la mano de hicrro del pode-roso Emperador, que vengaba despiadadamente čada pala-bra dicha contra-su majcstad o contra el radiante nimbo de la santa emperatriz. La multitud se olvido de si mišma. Hara-pientas, medio desnudas, hervian las gentes a lo largo de la sucia calle desde el mercado de los Esclavos hasta el foro de Constantino. Por la calle Imperial llegaba el griterio de una multitud que desde bajo las arcadas del Tetrapilon se acei -caba al mercado de Teodosio. El partido de los verdes, dise mino entre el gentio a bicn pagados agitadores, para quc. gri taran contra la emperatriz, amenazaran con los punos al pa-lacio imperial y gritaran; ; Ascsina!
La multitud crecia; como una inundacion, cubrid el mar-mol del foro de Constantino y tapizo las casas vccinas al palacio imperial. Las olas humanas crecian como si surgieran rugientes del suelo. Habia miles entre ellos a quienes no les interesaban ni Iztok ni Epafrodit, pero el momento era pro-picio para dar salida a su odio interior y gritar libremente contra los emperadores.
El palacio imperial, apenas despertado del sueno, se agito. Azbad fue informado a primera bora de los sucesos de la noche. £1 mismo fue a! palacio, sc enfurccid contra los centurioncs, golpeo a latigazos a los soldados y cnvio un comunicado a los Herules y los Germanos, para que a taran y encarcelaran a todas las guardias noeturnas. Tcmia a los emperadores y queria cubrir todo para que no se llegara a saber nada. Cuando le informaron de los cuarteles que du-rante la noche habian dcsaparccido veinte de los mejores Palatinos eslovenos, quienes en la noche habian cabalgado a traves de las puertas orientales, enganando a la guardia, montč en colera. Gritaba orden tras Orden, de manera que los oficiales no sabian cual cumplir primero. Y ahora, todo ese movimiento en la calle. Las cortesanas tcmblaban de mie-do, los eunucos se deslizaban como sombras, temblorosos. Se tapaban los oidos y sc escondian por los pasillos. Afucra se agitaba elmar, los gritos alentaban a la multitud, golpes sal-vajes caian sobre las puertas del palacio imperial.
Teodora sc desperto y llamo a Espiridon. Golpeo por primera vez con el martillito de marfil sobre el gong, lo hizo por segunda vez, golpeo enfurecida por tercera vez, el mar-tillo sc rompio. El eunuco no vino. Vinicron corricndo las temblorosas esclavas, cayeron de rodillas y suspiraron: .“jRe-vuelta! [Revolution! [Terror en la calle! jDestruyen el pa-
lacio!”
Teodora empalidecio, apreto los labios, la negra sombra. de sus sedosas cejas se enarco.
Busquen a Azbad! ”, exelamo. Las esclavas huyeron de la habitacion, en medio de la cual quedo sola Teodora. Los sueltos cabellos caian en oscuras ondas sobre los hombros y el estrcmccido pecho. Todo su euer po temblaba ligeramente, y sus ojos ardian de coraje y de seguridad en si mišma.
Al instante, Azbad estaba arrodillado ante ella y sus labios buscaban el blanco zapatito. La emperatriz separo el pic, olvido todas las ceremonias cortesanas, golpeo sobre los blandos tapices y ordeno:
“i Ataca! iQue. esparan?”
“Preči a ra emperatriz, mar de gente. guardia debil
Azbad dijo con palabras entrecortadas y no se atrevič a mi-rar a la emperatriz que estaba como una amazona con el puno levantado sobre el.
“[Ataca, ordenč! [Mata y degüella a la muchedumbre y busca ayuda en el campo! j Vete!"
Azbad ordeno libertär inmediatamente a los encerrados Palatinos y con todos los guardias salio al ataque. Su hermoso corcel corcoveo cuando lo condujo contra la multitud. Los fuertes herulos levantaron sus mazas, las armas abrieron rios de sangre, el gentio se separo y un griterio salvaje sc levantč en el ancho foro. Azbad movia räpidamente su de-corativa espada, cuya punta apenas si aleanzaba a tocar las cahczas de la muchedumbre. Cuando lo reconocieron, lo ata-caron con una lluvia de piedras y ladrillos que tomaban del deposito preparado para la iglesia de Santa Sofia. Donde se movian los herulos y los germanos, la gente se reti raba. Como atras habia una inmensa multitud, los fugitivos no podian huir, pues las ondas humanas los arrojaban sobre los pata-tinos. Las gentes enloquecidas arrebataban las lanzas a los soldados y las rompian, les rompia las bridas de los corceles y cortaba las riendas. Azbad golpeaba, de manera que rojas fuentes brotaban todo alrededor. El caballo se enfurecio. Los mas audaccs sujetaban a Azbad por los estribos, lo tiraban por los pies y gritaban: j Al suelo con el adultero! [Es el amante de Teodora! [ Arrojo a Istok a la carcel! [Mato a Epafrodit! [Mucrte para el!”
La mano de Azbad se canso, la siniestra buscaba las crines del caballo. Era un diestro jinete, pero se caia de la silla; pedia ayuda, pero los palatinos no podian llcgar hasta el. La multitud los mordia con los dientes, las lanzas estaban quebradas; debido a la confusion, muchos de ellos no pu-dicron sacar las espadas de las empunaduras. Azbad se estre-niccio en la seguridad de estar perdido. Si lo llegaban a arro-jar del caballo, lo aplastarian y lo ahogarian. Hundiö los estribos en el caballo. El magnifico animal relincho dolorosa-mente, se abalanzo contra los cuerpos y las cabezas de la salvajina, como si nadara sobre un mar.
En ese momento se oyeron las trompetas de la caba-lleria pesada. La muchedumbre acallö. La calle imperial re-fulgio de corazas, la multitud g rito y se disperso.
“[Bclisario, Bclisario!"
La colera se transformö en temor, todos los caminos laterales, todo el Valle de Lagrimas, el mercado de Esclavos, tragaron a las gentes y Bclisario no golpeo ni una vez con su espada. En unos segundos, la plaza estaba vacia; muda; la gente desaparecio tan pronto como antes habia aparecido.
Esa mišma tarde, el Emperador llamo a consejo a los mas respetados senadores e invito a Bclisario y a Azbad. A la rcunion asistio tambien Teodora.
“Vicron y oyeron esta manana, como se levanto la te-meraria muchedumbre y se arremolino contra el palacio del Santo Emperador. Alimente a la nacičn como alimenta Dios a los pajaros del cielo, pero los pajaros agradecen al Hace-dor, y la nacion se sublevo e insultö al senor dc la tierra y del mar. Hahlen, ^donde se esconde el mal, quien es el agitador
que condujo a la multitud? j Por la Santa Trinidad, que muera!”	(
La rueda de senadorcs callo largamente en senal de pro-fundo respeto. Cuando con su silencio expresaron cuan san-tas les eran las palabras que llegaban dc los labios del despo-ta, se levanto un anciano senador, apoyo 4a rodilla en el suelo y dijo:
“jPreclaro Emperador, vencedor del Africa! La re-vuelta la levanto Epafrodit.
Los senadores retenian la respiracion y miraban a Justi-niano como a una deidad.
“^Epafrodit? ^E1 acusado? <Tn “custodia libera"? Azbad, “magister equitum”, ^ese revoltoso griego todavia actüa?”
El senador que estaba arrodillado ante el trono imploro con los ojos pcrmiso para hablar.
“^Continua, respetable anciano!”
“La piedad del supremo despota permita a este siervo entregarle estos plicgos, que un esclavo de Epaf rodit me en-tregö a la manana.”
El senador sacö de entre sus trajes los pergaminos.
“jSecretario, torna y lee!” El secretario rompio los sel los de la carta, dirigida al emperador.
“Poderoso despota —”
El secretario callo, sus manos temblaban. El emperador le dirigio una aguda mirada, las secas manos se asieron fuer-temente de los brazos del trono.
“jSecretario, lee! Se que se levanta de la carta el la-drido de un perro. E so no le im porta al senor. j Continua!”
“Poderoso senor, hambriento monstruo, hombre sangui-nario."
Los senadores apretaban los pechos, se tapaban los oidos y se santiguaban. Teodora empalidecio, el dorado nimbo tem-blö sobre la cabeza, el broche, sobre el agitado pecho, se estremecio.
“j Calla!”, grito al secretario.
“jLee!”, repitiö con voz fria el Emperador. “Que la santa Emperatriz se atestigüe de como la acompana la divina sabiduria. j Si la habria escuchado y encerrado a Epafrodit, no saldria esta podredumbre dfe su boca! jPcrdona, emperatriz!”
El secretario continuo:
“En la noche antes de mi muerte, vengo a ti, sangre barbara, para despedirme. Con dara obediencia disemine ton-tamente millones para el despota. En pago me persigues. <;Por que? Porque te ordena una prostituta, porque te cnredo una pecadora, hija del cuidador de osos. Tambien a ella le di presentes y se corono de laureles a mi cuenta. Cuando co-mence a luchar contra ella, cuando salve a Irene pura como Susana, cuando Cristo Pantokrator dio animos a Iztok para arrojar de sus brazos a la perfida Teodora, juro mi perdicion. Acepte esta condena. Pero antes arranque a Iztok de la car-cel y lo devolvi a los barbaros. Hoy probablemente el pueblo temostro a quien quiere mas, a ti o a mi. Tu tienes el sable y yo el amor. Con esta hermosa conclusion termino mi ca-mino. Mis sensibles nervios, nacidos en la ticrra griega del perfecto arte, no soportan mas tu brutalidad. Cuando leas esta carta, sabe, que estare hundido en el fondo de las aguas griegas, con mi mas hermoso velero y todas mis piezas de arte. Si te arrastra la codicia, ven a buscarlas. Mis posesiones hace un ano estän vendidas segun lo indican las leyes, al comerciante Abiatar, H je e esto por piedad, para que no manches las garras de tus manos. Los documcntos legales estän adjuntos. — Epafrodit.”
.... Todos los senadores se llenaron de espanto. Azbad em-palidecia y enrojecia, la mejilla de Justiniano se volvio ama-rilla como una vela; Teodora cayö sobre el trono y se des-vanecio. El Emperador la levanto en sus brazos y se volvio a los senadores y con voz seča, que salia temblorosa dc su garganta, dijo:
“j Satan presto los dientes del lobo, para morder mor-
AZBAP »I	* LAS Ollll> »«V
talmente a la inocente santa emperatriz!”
Los esclavos levantaron el trono y llcvaron a Teodora. El mismo despota la acompano.
Cuando colocaron a la inconsciente emperatriz sobre los cojines de seda de su habitacion. Justiniano se arrodillo a su lado y coloco una mano sobre su frente. Murmurando, in-vocando a la Santa Trinidad, llamaba a los apostoles para que salvaran a Teodora.
Poco a poco abrio los ojos.
Justiniano exclamö: “jGracias a Dios!”
“No temas, la fuerza retorna. j Oh, huyo el blasfemia-
dor!"	' -
“jFue por mi culpa, clara emperatriz! j Si te habria
escuchado!...”
Teodora, con gesto cansado, levanto la mano y lo abrazö.
“Ya que eres apostol, mi amado, dime si crces en esas blasfemias.”
“Creo en Dios y en ti, pues contigo esta £1.”
“Encerre a Iztok para salvarte. Actuaba contra el emperador y ahora esta salvado, salvado por un lobo astuto, j oh graeca fides!"
j La sabiduria divina te salva y tras ti, a mi! j La divina justicia castigue al suicida en el fondo del infierno! “jNdi creas, emperador! j Graeca fides!’ ;
Teodora apretö los pärpados.
"No creo, emperatriz, porque tu lo ordenas. jPrende-remos al zorro!”
En ese momento llego el medico de la corte. La emperatriz senalo con la cabeza quc ya no lo necesitaba. “Dormire."
“jDuerme y olvida!". . .
En cüanto Justiniano volvio a la asamblea de senadores, Teodora se levanto. Habia fingido el desmayo.
“De manera que vencio satan, — el demonio que habi-taba en el. jMaldicion sobre el griego!”
Caminaba enfurecida sobre los coloridos tapices. Los labios temblaban. Agacho la cabeza, en ella le zumbaban las terribles palabras de la carta de Epafrodit. La aclaracion de esas verdades le parafian como golpes humiliantes dados sobre sus mejillas por una mano sucia. Trato de recordar sere-namente lo que habia oido de la carta. Prostituta — perfida (— barbara. Esa vergiienza la habia arrojado contra ella, la emperatriz, el astuto Epafrodit. jY esa ofensa la habia oido la asamblea de senadores! Los ancianos hombres sc encsgian y sc tapaban los oidos. jHipocritas! Sus corazones en cambio, se alegraban cuando aparecio el lodo sobre su santo nimbo. /■Como borrar esa mancha? /Callarian los senadores? La rcunion era secreta. j Bah, secreta! Eso queria decir que uno por uno, al volver a su časa, susurraria los sccrctos a los oidos de su esposa, y aün antes a los de su amante. Elias irian a los banos y antes del anochecer comunicarian en
sec reto a sus amigas y a la otra maiiana hablaria de la carta todo Bizancio en los foros, no abiertamente, pero hablaria.
Teodora meditč, pero no hallč medios para tapar las bocas que darian a conoccr las blasfemias de Epafrodit.
“j Que hablen!”, dijo, “El emperador no cree, esto me interesa, no otra cosa."	j
Una aspera soberbia le cnsombrecič la čara.
Sus labios ya no temblaban, se abrieron ampliamente y sonrieron.
“Cuando salve a Irene pura como Susana”. .. tambien esto escribič Epafrodit”, recordö luego. “jSalvö! /Como salvo? /Aeaso no esta mas entre las cortesanas? /Acaso el mon-je huyö con el barbara?’’
Este pensamiento la mordič mas que la reprimenda de Epafrodit. Todo el veneno de los celos se apoderö de su alma. Todo su temor hacia el emperador, toda su vergüenza ante Bizancio, todo, se derritič como un copo de nieve bajo los rayos del sol. Se sentč sobre los cojines y se dedico entera-mcnte a preparat planes para vengarse de Irene y alcanzar a Iztok.
Mientras tanto, el emperador resolvia en la asamblea secreta los principales asuntos de estado. Habič sobre el mo-nopolio de la seda, sobre las construccičnes, los acueductos, sobre todo de la iglcsia de Santa Sofia. No hubo ningun consejero que se atreviera a contrariarlo .en lo mas minimo. Al final de la reuničn el emperador se levantč y prodamo enf äticamente:
“Todo el mundo sabe que la perseguida reina de los Godos, Amalasunta, buseč en mi refugio y consuelo. El emperador de la tierra la recibič, escuchč sus quejas y le pro-metiö ayuda. Pero, los acontecimientos fueron a favor de la maldad, contra la justicia, y afilaron los cuchillos de los per-versos criminales. Cayo la reina, la mataron sus sčbditos. Es deber del emperador, que prometiö ayuda y que eligio por lema “Guerra a la injusticia y defensa a la verdad”, vengar su sangre. Por eso entrego solemnemente el mando del ejer-cito a las manos del experto Bclisario, que castigarä la muer-te de Amalasunta y librara 'a Italia de las manos de los criminales.’’
Todos los senadores se inclinaron, Belisario se levantč y se arrodillč delante del emperador y luego recibič una vara dorada, quelo instituta conductor de la guerra. Justiniano ex-tendič las manos sobre el y rogč a Santa Sofia para quc lo mspiraba y lo cubriera con el espiritu de los vencedores.
En ese solemne minuto, anuncič un cortesano haber lle-gado desde el Odrina y descar entregar al preclaro sehor un documento. Lo enviaba el “magister peditum? Oričn.
El emperador se volvič a Azbad.
“jHabla senoria!, ;quičn es este “magister peditum" Oričn?, ;No lo recuerdo!”
Los cabellos de Azbad se levantaban de terror. Iztok habia sido nombrado por Teodora y por čl — la orden imperial habia sido falsificada, para mejor hundirlo. Si lo lle-gaba a saber el Emperador, el castigo lo recibiria el sčlo. Teodora se disculparia.
“/Magister equitum", en que piensas?"
“Que sea el ultimo eselavo del hipčdromo si se algo de čste nombre. El mensajero se confunde.”
“iTrae la carta!”
El secretario se retirč dela sala. El Emperador sc sentč sobre el trono, apoyč la cabeza sobre sus huesosos dedos y mirč hacia las cortinas por donde habia desaparecido el secretario. Todos callaban. Los senadores cubrieron sus bocas con las ricas tunicas para que no se los oyera respirar. Todo Bizancio sabia que Iztok habia sido nombrado “magister de los infantes palatinos”. Los soldados habian dise-ntinado la noticia por la ciudad esa mišma noche. j Y ahora la pregunta del Emperador! Por debajo de su frente espia-ban a Azbad, que enrojecia y empalidecia a ratos, de pavor.
Todos sospecharon que en eso andaba la mano de la em-peratriz.
El secretario volvič con la carta. La izquierda del emperador hizo una senal. Rompič el sello y ofrecič el perga-mino al despota. Este movič la mano y ordenč: “Que es-cribe? ;Lee!"
“Preclaro emperador.
Por no haber tenido tiempo de despedirme antes, me despido ahora. Te debo agradecimiento por haber aprendido a manejar las armas entre las filas de tus guerreros. Por eso acepta en pago el estuche que adjunto. En el estän las piedras del yelmo de Hilbudi. Enterate que lo derribč la flecha de mi aljaba. Ahora vuelvo a mi padre, mas allä del Hema, bajo el sol libre, que la cuidadora de osos Teodora quiso apagar por siempre. En pago de este su carino volvere yo y conmigo el ejercito esloveno. Agradece a la emperatriz esta visita. — Iztok.”
lustiniano no se movič. Sobre la seča palma descansaba la cabeza, en la čara no se movič ni un musculo. Miraba por sobre los senadores a la pared, donde estaba el cuadro de los tres reyes ante Hcrodes.
Habič despacio, sin mover la cabeza ni pestanear:
“Hoy se abrič el infierno y arrojč un ejercito de de-mo.nios. Pero no destruiran al emperador. Cristo Pantokrator los destruira. Bclisario, todos los esiovenos deben ir a Italia a luchar. Azbad que elija algunos herulos y persigan a los esiovenos fugitivos y a este “magister peditum" — el emperador sonrič — mas alla del Hema. Si los aleanzan, que los maten. Si se les escapan, que lleguen hasta los hunos y bus-quen a Hunus, para que se presente inmediatamente en Bizancio.’'
Cuando los senadores abandonaron la sala,, un eunuco susurrč a Azbad que debia presentarse inmediatamente ante la emperatriz.
Obedecič. Pero temblaba de terror. Apenas escapaba de la cčlera del emperador, pues este no habia preguntado mas sobre Oričn y supuesto que todo provenia de la astucia •del esloveno, ya debia enfrentar a Teodora. La cuenta por la huida de Iztok seria pesada.
Humildemente levantč los ojos hasta la emperatrizj cuando se arrodillč ante ella y le besč los pies. Pero enseguida los apartč porque en su mirada no habia piedad.
“/Dčnde. esta Irene?"
“|Huyč!”
“;Con Iztok?”
“No, santa emperatriz. Una semana antes."
“/Por quč no la buscaste?"
“Desaparecič como si se hundiera en el mar, sin dejar rastros.”
“Buscala, averigua por ella, paga espias, sino, no te vuel-vas a presentar., /Como vigilabas ai Iztok?”
“jTraicičn en la časa! Espiridčn desaparecič con el griego. Fue comprado por el comerciante."
Bčscalo a el tambien, y busca a Epafrodit, que nunca se ahogč, j No creo en el zorro!”
“Tras Epafrodit cnvič un velero el preclarcj emperador.”
“;Eso no te pregunte! j Vete!"
Arrastrfindose se alejč Azbad de la emperatriz y salič, todo maltrecho y humillado, como el mas bajo eselavo cuando castigado a latigazos por su amo. Al satir del palacio, ardian las estrellas en el cielo. Enardecidamente conducia a su corcel por los foros, hacia el Čampo, a los cuarteles, para vengar en los inocentes palatinos la rabia de la humillacičn.
En las bajaš tabernas, al lado de las cuales cabalgaba, bebian los esclavos de Epafrodit, ahora libres y alegres, por haber cumplido con la ultima voluntad del buen amo, pues a la maiiana habian levantado en el pueblo una revuelta contra los emperadores.
.	Traduccičn de DARINKA ČEHOVIN
David Doktoric:
V TEH TEŽKIH DNEH
Ti dobri! Ti sladki! Ti reši jih nadlog! Gospod! Vseh mojih bratov se usmili!
V oporo jim bodi v vsaki sili!
Naš Uce! Naš mogočni Bog!
Moja duša jih čuti,
toliko dragih mi src;
iščem jih, a, kje so, ne vem.
Moja duša jih čuti,	4
toliko zlatih mi src;
kličem jih, ali odgovor je nem.
Iz krempljev peklenskih ali so se rešili?
Skozi zločinske nakane so li se srečno prebili?
Južni vetrovi tako lužno šumijo, morski valovi se v dalji penijo, izgublja se v temno meglo nad njimi oblačno nebo.
Neurje očesu zapira pogled v sivi, neprodirni nedogled.
Kaj dal bi,
da mi je dano prodreti naravo pretesno okovje!
Da mi je dano leteti čez širni ocean, pogledat naše domovje, kako se jim tamkaj godi vse te težke, težke dni!
Sredi strašnih grozot oni tam, jaz pa tu, med milijoni, — sam!
*.
In misel ta me boli in se mi zarije v možgane, pa vrta kar naprej in vrti kakor s svedrom v sveže rane:
Jaz tu sam,
sam na tujih tleh,	1
sam tako daleč od vseh in za nje nič ne znam!
In vendar nisem sam!
Saj z menoj, moj Bog. si Ti!
Tudi za nje, za moje drage vso.
Tebi, Oče, izročim vse svoje skrbi!
Med njimi in menoj trdna vez si Ti in v Tvojem naročju smo vsi!
Ti si naš up, naše vse!
18*5; " "
KDAJ ŽALOST BO KONČALA?
Me vprašate, naj vam povem, kdaj žalost bo končala, ki, grenka, še predvčerajšnjem bila je samo naša, a zdaj ves svet je zagrnila, iz src veselje vse pregnala?
Kako naj jaz vam to povem, kdaj žalost bo končala?
Saj ni gorelo le pri nas, gori po celem svetu, v plamenih smrt po svetu celem krvavi ples je praznovala.
I(aj vam v tolažbo naj povem?----—
Da moja duša to bi znala!-----—
Dal Bog, da kmalu vse solze se zopet posušijo, iznad goni pa zlatih naših naj bi le kmalu zora vstala!
El grupo esloveno que se dirige al Congreso Eucaristico
JEZUS. TI KRALJUJ!
Jezus, gospoduj, našim srcem Ti kraljuj!
Našim dušam rajska mana. sladka nam nebeška hrana, vseh slabosti nas rešuj, vsega zla nas obvaruj!
V	naši revi nam človeški. Učenik Ti, naš nebeški, pot v nebesa razsvetljuj, k sebi v raj nas napotuj!
V	Tebi naše bo vstajenje, naše večno boš življenje, z milostjo nas napolnjuj in v trpljenju spopolnjuj!
Jezus, gospoduj!
Našim srcem Ti kraljuj!
Ed*» '	r	1	' "*1' ■
ZDRAVA. KRALJICA MARIJA!
Nad zoro, ki v jutro plamteča vsa vstaja, pred solncem žareča že vzhaja,
Marija, prekrasna si ti:
Na zemlji vse višje v nebeške višave, navzgor ti le v dom rajske slave, tja k Sinu nad zvezde srce hrepeni.
Zdrava, Kraljica Marija!
Marija! Zdaj v solnce odeta si žena, nad vse si stvari počeščena:
Očetu najljubša si hči
in Sinu si Mati deviška, prezvesta
si svetemu Duhu nevesta,
Kraljica vsega vesoljstva si ti:
Zdrava, Kraljica Marija!
Po tebi so vrata se rajska odprla, ki naših jih staršev zaprla je krivda nesrečna nekdaj.
Na pragu boš večnosti ti me sprejela,
pred Sinom zamč se zavzela,
me k sebi, o Mati. odvedla boš v raj!
Zdrava, Kraljica Marija!
David Doktorič: TRST, GORICA, REKA . . .
"Bazovica", aprila 1944. — A. F. I. poroča: dr. Miha Krek, delegat posvetovalno komisije za italijanske zadeve je diplomatičnemu uredniku agencije Fran-ce-Afrique izjavil tole: "Italija se mora umakniti na svoj polotok. Ta postulat zahteva najprej izpraznitev Albanije in ukinitev vseh italijanskih ustanov in
vplivov, bodisi uradnih ali neurqdnih. ___
Jugoslavija zahteva povrnitev vseh jadranskih otokov in dalmatinskih obalnih oporišč, ki jih je Italija izsilila z rapalsko pogodbo. Zahtevamo osvoboditev vsega tistega ozemlja, kjer žive naši rojaki, predvsem Reko, Istrski polotok s Trstom in Gorico in Beneško Slovenijo. Zahtevamo, da se ta ozemlja, na katerih živi 600.000 Slovencev, Hrvatov in Srbov vključijo v moje naše države. Trst in Reka pripadata zemljepisno in gospodarsko Jugoslaviji ne glede na narodnost. Stvarno je Italija vporabljala te položaje samo kot odskočno desko proti Balkanu in Srednji Evropi. Z bodočo demokratično Italijo bi lahko ustvarili stalno in uspešno sodelovanje s harmonično izpopolnitvijo proizvodnje in potrošnje obeh dežel. Nikoli več pa ne bi mogli dovoliti kakršne koli intrigantske in imperialistične politike v našo škodo."
OPAZOVALEC
NAROČNIKI
Zaostali poravnajte naročnino, da Vam ne bomo s prihodnjo številko ustavili.
Pridobivajte nove naročnike.
ZA TISKOVNI SKLAD so prispevali:	Ružič 2.—, Rozina 1.—,
Trebše 4.—, Malič 1.—, Berdon 1.—, Pan-goš 3.—, Mavec 1.—,	Dobroevič 1.—#
Lapajne 1.—, Savnik 1.-—, Berlot 4.—, Makovec 4.—, Drufovka 6.—, Tinta 1.—. Kerševan 1.—, Lešnjak 1.—, Lipičar 10.—, Blažiča 1.—, Kocjan 1.—, Hrovatin 1.—, Trampuž 3.—, Smerdel I.—, Bonetti 1.—, Grosar 2.—, Zorzut 1.—, Zrim 3.—. Ga-špar 1.—,	Mlač F. 4.—, Kožuh 5.—.
Prosimo nadaljne prispevke.
NA POTU ZDRAVJA
Sestra Nila Ravter. ki je bila preje več let vzgojiteljica naših najmanjših na Pa-ternalu. je pred meseci v Asuncionu nevarno obolela.
Na potu v Cordobo je ostala nekaj dni med nami in je doživela mnogo veselja z obiskom svojih malih, ki io med tem postali že celi fantje in dekleta.
Sedaj se zdravi v Cordobi v bolnici 'La Misericordia" v paviljonu “de las hermanas" (Belgrano 1500).
Rojaki, ki razumete kako zelo si bolnik želi lepe, tolažilne besede, stopite tja in to našo blago bolnico obiščite.
BEOGRAD OSVOBOJEN
20. okt. je bilo iz Moskve uradno javljeno, da je bil Beograd osvobojen po hudi borbi, ki je trajala več kot en teden.
22. okt. smo se zato zbrali k slovesni sveti maši, kjer smo zapeli zahvalno pesem, ki je pa bila seveda obenem topla prošnja, da bi naš narod dočakal skorajšnjo vstajenje velike in srečne Jugoslavije.
Nekdo se je nad tem našim dejanjem spodtaknil in je mene napadel v “Fede-ralu". Ker tega lista malo ljudi čila za-
to seveda članek ni zbudil nikake pozornosti; le v nelepo luč je postavil pisca, ki ni mogel dobiti drugega mesta, kjer bi svoj nepotrebni nastop objavil. “Federal" je namreč popolnoma hitlersko glasilo.
Obžalovanja vreden je tisti napad zato, ker se je sovraštvo, katero moramo vsi odpravljati, in koplje nove prepade, katere moramo vsi zasipati, da bo čim manjša razdalja med Slovenci, Hrvati in Srbi sedaj, ko jo pred nami velika naloga, da ustvarimo srečno bodočnost naše domovino.
Očitki tistega članka so popolnoma brezpredmetni. Č. g. Oidjalsky, poljski duhovnik, ki je tukaj vodilna oseba poljsko katoliške politike, mi je sporočil, da moje postopanje odobrava in da obžaluje neuvidevnost ljudi, ki mešajo "dve različni stvari". Tudi drugi poljski duhovnik, č. g. dr. Dachovsky, profesor bogoslovja, ki se trenutno tukaj mudi in ki jo organizator poljskega naroda v južni Ameriki, odobrava moje ravnanje. Ne sa-
mo to: Saj je bil celo on, ki je zahvalno pesem pred oltarjem intoniral.
Zahvalna slovesnost se je izvršila z odobritvijo tukajšnje cerkvene oblasti, kateri sem predložil v cenzuro tudi moj nagovor.
Ne bom se spuščal v razpravo o tem. v koliko igra v sedanjem boju vlogo komunizem in nacizem. Vsekako ni imela naša zahvalna slovesnost nikakega namena. da daje kako odobravanje komunizmu ali nasilstvom, katera se očitajo ' našim in drugim komunistom. O vseh tistih dejstvih je D. Ž. ponovno poročalo kot poročevalec, ki ima za dolžnost, da povo.kar zve. ne da bi s tem mi sprejemali odgovornost za resničnost tistih dejstev, katera obžalujemo, če so obžalovanja vredna.
Pred nami pa stoji eno dejstvo: Nasilne Nemce, kateri so razbojniško vdrli v našo domovino, so izgnali iz glavnega mesta Jugoslavije in upamo, da jih bodo kmalu tudi od drugod. Tega dejstva se po pravici lahko veselimo.
Hitler hiti zagotavljati, da je njegov boj proti Rusiji "križarska vojska proti komunizmu" . . • Samo otroci verjamejo temu. Vsakomur je znano, nam Slovencem pa še prav posebno, da je Hitlerjev boj obrnjen proti Rusiji, ker je slovanska, kajti proti Slovanom gre pred vsem boj nemškega nacizma in boljševizem ni drugega kot pretveza.
Sedanja vojna je le nadaljevanje tisočletne borbe, katero bori germanizem proti Slovanom in osvoboditev Beograda je le en prizor tega tisočletnega boja; komunizem ter nacizem v sedanji obliki sta le trenutni okolnosti tega boja.
Komunizem in nacizem bosta kmalu dokončala svojo trenutno nalogo, katero jim je božja previdnost odkazala kot dvema krvnikoma, da človeštvo na njih bolj jasno sprevidi svojo zablodo, narodi bodo pa ostali in vse to preživeli in tako upajmo, da bomo učakali veliko, močno in srečno Jugoslavijo, kakor smo v naši zahvalni molitvi prosili.
Janez Hladnik
VENCI NA SAN MARTINOVEM SPOMENIKU
Po končani cerkveni slovesnosti 22. okt. je tisočglava množica pohitela v bližnji park San Martin. Deset različnih vencev dragocenega cvetja, ki je bilo razporejeno v narodnih barvah, so položili na njegov spomenik. Javni govori niso bili dovoljeni, pač pa je množica dala dva burna aplavza, enega Argentini in enega Jugoslaviji.
V vzornem redu se je narod razšel in napravil sijajen vtis na celo javno mnenje v Buenos Airesu.
JUGOSLOVANI SO NA POTI V U.S.A.
Avgersa. Italija. — Zadnji teden je odšlo iz Italijo proti Zed. državam Sev, Amerike skoro 1.000 evropskih beguncev, najve Židov. Dobili bodo začasni dom v Zed. državah na osebni ukaz predsednika Roosevelta. Po vojni se jih bo najbrže poslalo zopet domov, če se med tem ne ukrene kaj drugega. Begunci so iz 19 raznih držav. Največja skupina jo Jugoslovanov in sicer 365, ki so se nahajali v italijanskih begunskih taboriščih, odkar je Nemčija zasedla Balkan.
NOVA MAŠA V LJUBLJANI Seveda je to zastarela novica. Nova maša je bila v Ljubljani v Mostah pri Slapšakovih 11. jul. 1943. Najmlajši Slap-šakov. BOŽIDAR SLAPŠAK. je ta dan pel novo mašo. Poročilo pravi, da se je zbrala vsa družina, razen brata Julija, ki je duhovnik v Sev. Ameriki. Ena sestra. Marija, študira v Padovi medicino, sestra Dora je učiteljica na meščanski šoli v
Skupina vdeležeil-cev novomašnega obeda na Pater-nalu.
En el fondo se ven tres hermanos del Rev. P. Miguel Vis-covich.
Ribnici, Milka je bolničarka v Ljubljani, Ana je bila preje učiteljica v Šent Vidu in živi kot begunka pri stariših, Cita je usmiljena sestra in uči v Lihtenturnu v Ljubljani.
Pismo je prišlo skozi Rim in Španijo na brata Julija Slapšak. ki je kaplan pri sv. Lovrencu v Newburgu, Cleveland.
PARTIZANI RAZBILI ŽELEZNICO Slovenski partizani so železnico Ljubljana—Trst, po kateri dobivajo Nemci v Italiji svoje zaloge, razbili na petih krajih in vjeli 15 Nemcev.
Partizani so tudi vjeli več Nemcev in so dobili bogat vojni plen. ko so napadli nemški vlak na progi Gorica—Podbrdo.
ODLOMEK IZ PISMA.
(Pisano 24. sept. v New Yorku) Predsednik vlade dr. Šubašič se na moč trudi, da bi dosegel sporazum. On ima na svoji strani vso Hrv. Kmetsko stranko, in so hrvatski ministri vsi njeni pripadniki. Maček tudi zaslanja Šuba-- ši£a-
V	Sloveniji so se organizirali "domobranci", kateri vstrajajo na svojem stališču in ne sprejmejo partizanskega programa.
Vendar pa je upanje, da bo bratomorni boj v Sloveniji kmalu končan, (poročilo se nanaša na položaj v agustu). Bivši minister Snoj je z odobrenjem Titovim in Kardeljevim in z angleškim avijo-nom odpotoval v Slovenijo, kamor je imel priti 28. avgusta. (Nismo še zvedeli, če je prišel). Njegova naloga je, da doseže sporazum med domobranci in partizani. Domobranci so se stvorili brez vsake zveze z nobeno politično stranko in so bojda od njih poverjeni za pogajanja župnik Finžgar, profesor Gosar in dr. Šolar. Partizane predstavlja Vidmar.
V	Rimu je sedaj budno na straži več odličnih slovenskih mož. Med njimi dr. Janko Kralj, dr. Ahčin. Avsenek, Čiro Ze-bot, prekmurski duhovnik Godina in voč mlajših duhovnikov.
Dr. Kuhar, v Londonu, spet govori na radio BBC in poziva Slovence na spravo. ki je pa zares zapletena stvar, ker partizani groze, da bodo vse brez usmiljenja poklali.
Zaradi našega notranjega zapletka je seeda tudi zunanji položaj naše stvari obtežen. Stvar Koroške in Primorske je v popolnem zastoju. Zveza Slovenskih Župnij je organizirala diplomatičen obisk v Washington, kjer so predstavili naše zahteve in jih seveda tudi dokumentirali. Dobili so odgovor, da bodo njihovo zadevo ob svojem času upoštevali. Zvedeli so pa da se o tem doslej še ni nič odločilo.
Kar se Srbov tiče. se Titu upirajo in čakajo, da se bodo podali Rusom.
(Kot smo zvedeli iz poročila o osvoboditvi Beograda, je bilo menda res tako.
da je Beograd šele Rusom odprl vrata, čeprav so hoteli dati Titu zadoščenje, da bi on mesto osvobodil).
V Primorskem odboru je sedaj Smo-dlaka, Dalmatinec. Našo slovensko stvar je dr. Krek mnogo bolje poznal in tudi bolje zagovarjal.
Minister Cankar se dobro drži in poziva. vse rojake na sodelovanje.
SLOVENSKI DOMOBRANCI PREHAJAJO K PARTIZANOM Kot pravi urad za vojne informacije, morala zelo pada v vrstah Hitlerjevih privržencev v zasedenih deželah. Poročilo pravi, da dezertirajo posamezniki ali pa cele skupine slovenske domobranske armade, ki je na strani Hitlerja.
Ti vojaki prehajajo k partizanom z vsem svojim orožjem. Domobranska skupina v okolici Novega mesta je z vsem svojim orožjem prešla na stran svobodne jugoslovanske Cankarjeve brigade. V Rihenbergu pri Gorici na Primorskem je 0 slovenskih domobrancev prešlo na stran jugoslovanske osvobodilne vojsko z orožjem in opremo. Prej pa so pobili nemško posadko v Rihenbergu. S seboj so tudi prinesli dva možnarja in deset strojnic.
Od 120 domobrancev v Postojni jih je ostalo samo 24; vsi drugi so se pridružili osvobodilni vojski.
Osvobodilna vojska v Sloveniji straži polja, da jih ne okradejo okupacijske čete. Pred nekaj tedni so Nemci nekatere kašče zažgali, ko so videli, da jih stražijo partizani.
V Žužemberku so Nemci zahtevali od kmetov 30 ton koruze. V dolini Krke je bila žetev končana pet dni prej, kot^druga leta. In osvobodilna vojska straži žetev, da je ne odnesejo Nemci.
GREGORČIČEV DAN Cleveland. O. — 15. oktobra je minilo sto let, odkar je bil rojen najbolj priljubljeni slovenski pesnik Simon Gregorčič. Da proslavijo ta spomin, so clevelandski Slovenci v nedeljo popoldne 13. avgusta priredili v Jugoslovanskem kulturnem vrtu Gregorčičev dan. G. Anton Grdina je pozdravil zbrani narod. Mešani zbor Zvona je zapel primerne pesmi, pesnik Ivan Zorman pa je položil lovorov venec k spomeniku Simona Gregorčiča, v kratkih besedah orisal njegovo življenje in deklamiral preroško Gregorčičevo pesnitev V pepelnični noči. Nastopili so še drugi pevci, harmonikarji, itd. Za Srbe so govorili Rev. Daniel Kozamara, Mara Vukčevič pa je zapela nekaj srbskih pesmi.
JUGOSLOVANI SE ORGANIZIRAJO V RUSIJI; TITO DOBIL PRIZNANJE Washington. D. C. — Vojni obvestilni urad poroča, da je Sovjetska Rusija po-
sfala o priliki rojstnega dneva maršalu Josipu Titu, krasno izdelano sabljo, na kateri je vrezano geslo: “Smrt iašizmu! Svoboda narodu!" To je zelo redko darilo, ki ga komu pokloni Sovjetska Rusija. omenja poročilo. Izraža bratstvo in ljubezen med obema slovanskima narodoma.
Druga vest pa omenja, da je bila 30. julija zaprisežena v Rusiji cela brigada Jugoslovanov, ki so se organizirali v Rusiji kot jugoslovanska osvobodilna armada na ruskih tleh. Ta osvobodilna brigada obstoji iz Srbov, Slovencev, Črnogorcev in Macedoncev, pravi poročilo. Slavnosti zaprisege so prisostvovali angleški, ruski in češki častniki. Brigada bo poslana na balkansko fronto, ki bo skušala preko Rumunije ali drugega ozemlja priti v slik z Titovo osvobodilno vojsko.
Ta dogodek kaže, da se Rusija prav živo zanima za zadeve v Jugoslaviji. Do večjega razvoja pride, kakor hitro bodo ruske sile prišle na Balkan, kar kakor izgleda ne bo posebno dolgo. Na Balkan poželjivo gleda najbifže tudi Turčija, morda na prigovarjanje kake druge sile. Toda Rusija je v tem oziru odločna in bo težko dovolila, da bi se smel vrniti na katerikoli del Balkai.a vpliv turškega polumeseca.
(To poročilo, kakor se vidi je za nekaj mesecev zastarelo, a vsled zanimivosti je vseeno objavljamo).
LEPA 50-LETNICA.
Kranjska Slovenska Katoliška Jednota KSKJ je praznovala v dneh od 27-30 julija v Jolijetu 50-letnico svojega blagoslovljenega delovanja med rojaki. Veličastnost te proslave je povečal tudi či-kaški nadškof, ki je ob tej priliki izrekel zelo laskave besede v priznanje slovenskega kulturnega in verskega dela v sev. Ameriki.
Iz poročila je razvidno, da je društvo v 50 letih razdelilo 9 miljonov dolarjev podpore med rojake. Sedaj ima gotovega imetja 5,703.152 dolarjev. Članov šteje 28.539; mladinski odsek pa šteje 11.085 članov.
Ogromno socijalno delo je to društvo izvršilo. A še večje pa je duhovno delo. kajti zasluga te organizacije je. da so stotisoči rojakov ohranili sveto vero, kajti iz tega društva je izšlo največ pobude za stotino slovenskih župnij, katere
FE ANO KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte ln proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Villa Devoto
vzdržujejo vero med rojaki v Sev. Ameriki.
Zato se tudi mi Slovenci v daljni Južni Ameriki priključujemo častilcem KSKJ ob njeni 50-letnici in želimo še za naprej mnogo blagoslovljenega uspeha.
SLOVENCI-UJETNIKI V AMERIKI Collinwood v Clevelandu je imel 27. avgusta posebno doživetje. Med slovesnim zvonenjem so prihiteli, burno pozdravljeni naši rojaki vojni ujetniki iz Sicilije, ki so internirani v bližnjem vjetniškem taboru.
V prvih klopeh so dobili mesta. Opravili so sv. spoved in prejeli tudi sv. Obhajilo. NatS so imeli med rojaki cel praznik. To veselje so doživeli na prizadevanje g. Ipavca in po posredovanju č. g. župnika Hribarja.
Bili so sledeči: Vinko Kalčič iz Ružič, Drago Čotar iz Rihenberka, Zoro Krše-van iz Gradišča. Marjan Rakar od Pulja, Bruno Marušič iz Hrašč pri Postojni, Stanko Lipušek iz Sv. Lucije, Franc Resinovič iz Herpelj, Anton Brajkovič iz Pulj.
Ti so prišli kot zastopniki velikega števila naših fantov, kateri so v istem taboru. ŽALOSTNA ZGODBA IZ CERKNEGA Iz poročil, ki se nanašajo na dogodke od začetka tega leta do junija. Upamo, da je danes ravnanje partizanov že kaj drugačno. Povzamem samo na kratko vsebino obširnega poročila.
Kakih sto članov “Gregorčičeve čete" je vdrlo v vas Arkno zgodaj zjutraj. Na vseh straneh so postavili straže in potem šli na delo. Pobrali so vse, kar so našli užitnega ob enem pa so izzvali prizore, ki naježijo človeku lase. Po vasi so poiskali nekatere osebe, kateri so bili po njih “obsojeni". Med njimi tudi oba kaplana. Župnika so pustili, menda zato, ker so ga Italijani pohabili. Zaključek tega obiska je bila izvršitev obsodbe nad vsemi obtoženci. 16 je bilo ustreljenih s strojnimi puškami. Oba kaplana pa so ubili s krampom.
Cekno šteje kakih tisoč ljudi, z bližnjimi vasmi pa jih je kakih 4000. Od teh je bilo na podoben način “likvidiranih" do sedaj že 200.
Upajmo, da so se take zgodbe sedaj že končale.
PISMO IZ DOMOVINE
Jesenice, 21. 3. 1944.
“Draga Rozika!
Sprejmite vsi moje najprisrčnejše pozdrave po dolgem času in po čudnem naključju, če boš pismo sprejela. Ponesrečil se je vaš aeroplan in pilot je srečno pristal in prišel partizanom v roke. Upamo in želimo, da bi srečno prišel nazaj v vaše kraje in tudi to pismo, kar iz srca želim. Kadar jih vidimo v zraku, si mi na misli, kako rada bi Ti kaj sporočila, in sedaj so se mi želje uresničile, če bo sreča mila.
Mi Slovenci veliko trpimo pod sovražnikom. Večina ljudi je izseljena v Nemčijo, ali pa so pri partizanih po gozdovih, drugo je po zaporih in lagerjih, na tisoče pa je mučenih in postreljenih. Kar nas je pa doma, smo pa tudi živčno izčrpani od strahu in skrbi, ne glede še na pomanjkanje vsega. Saj ko so prišli, so prav vse pokradli, zdaj pa nam malo delijo na
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 6021 Telef. 51-6184.
“SLOVENSKI DOM”
vabi na prireditev, ki se bo vršila 9. DECEMBRA OB 21 URI v lepih društvenih prostorih SAN BLAS 1951.
Na sporedu poleg petja in deklamacij je tudi živahna komedija
“LJUBOSUMNOST”.
Prostori “Slovenskega doma", ki so lepo urejeni, se nahajajo tri kvadre od križišča Avda. San Martin in Donato Alvarez.
karte. Ali kljub temu vstrajamo v veri in upanju, da bomo rešeni in osvobojeni. Da bi bilo čimpreje konec te morije! Naš narod preveč trpi in krvavi.
Od hčerke mož je bil 42. leta ustreljen, njegovi starši pa izseljeni. Naš je že 2 in pol leta od doma, 7 mesecev pa zaprt. Otroka sta zdrava in luštna. Rada bi Ti dala slike, ali žal ne smem radi varnosti. Tudi brez mojih imen Ti to pošiljam, če bi prišlo v neprave roke, je po meni. Karla v Ljubljani je ustreljena, Herman partizan, stric umrl.
Velikokrat vidimo vaše aeroplane in želimo, dabi nam že skoro prinesli osvobo-jenje.	Pozdrave ljubeča Ančka."
PISMO IZ DOMOVINE je prejela Antonija Kennick v Clevelandu po Rdečem Križu od svoje najmlajše sestre Štefke Verbič, iz Ljubljane. Pismo je bilo pisano 27. januarja 1944. Sestra sporoča g. Kennick, da so starši in brat Josip, ki je duhoven, zdravi, brat Ivan, ki je študiral za profesorja matematike, ter bil 24 let star je umrl, brat Franc, poročnik pri podmornicah, jepogrešan, brat Milč je profesor v Sarajevu, in brat Lojze pa jurist domobranec. Dalje sporoča, da so ona in njeni otroci zdravi.
z	IZ SEMIČA
je dobila sporočilo! Agnes Schmuck, od sestre Kati Jakša, Vertača št. 18, pismo, ki je datirano 11. aprila 1944:
Po dolgem času se oglasim v nadi, da boste to pismo dobili v roke. Mi smo še vsi živi razen Pavla, ki je umrl. Franca in Micka sta pri nas, Pepe je doma, ker ima pokvarjeno roko in je slaboten. Pri tudi. Lojz je bil v vojski, pa je zdaj do-Martinovih so tudi še vsi, pri Marnovih Micka je pa v Ljubljani pri Anki. Bila ma bolan. Pri Kovačevih so tudi še vsi, je v bolnišnici, pa zdaj ne more domov. Stublerjevi so tudi še vsi, Francka je že velika, Lojz je zdaj tudi doma, ima tudi roko ranjeno. Mama vedno misli na Ivanko in jo lepo pozdravlja. Pri Greglovih so tudi še vsi.
Več nemorem pisati, mislimo pa vsak dan na vas.
SPORAZUM DOSEŽEN?
Po dolgem pogajanju jo menda prišlo do sporazuma med jugoslovansko vlado v Londonu in Osvobodilno Titovo vlado, ki je razglasila poziv vsem četnikom in domobrancem, da jih brezpogojno sprejme v osvobodilno vojsko, do 1. jan. in da naj bo ves dosedanji spor pozabljen.
“ČASA JUSTO”
M A R M O I j E R T A Construcciön de Monijimentos en los Ccmenterios PLAČAŠ DE BRONCE
JUSTIN MARUŠIČ Garmiendia 4947 U. T. 59-4318 La Paternal
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
krščanska socijalna načela
PRAVICA DELAVCEV DO POČITKA
In n;t podoben način je še več stvari, ki jih je treba pri delavcu zavarovati s pomočjo države, in sicer najprej du hovne dobrine. Čeprav je umrljivo življenje kakorkoli dobro in zaželjeno, vendar ni ono tisto zadnje, za kar smo rojeni, temveč le pot in sredstvo na življenje duše, ,ki se ima spopob niti v spoznanju resnice in v ljubezni do dobrega. Duša je, ki nosi izrazito podobo in sličnost božjo in v kateri biva ono dostojanstvo, na podlagi katerega je bilo človeku naročeno, naj gospoduje nad vsemi nižjimi bitji in naj si v svojo korist napravi pokorne zemlje in morja. ‘"Napolnite zemljo in podvrzite si jo in gospodujte nad ribami v morju in nad pticami pod nebom in vsem živalim, ki se gibljejo na zemlji. (1 Moz. 1, 28.) Vsi ljudje so v tej stvari enaki in ničesar ni, kar bi razlikovalo bogatine in uboge, gospodarje in služabnike, vladarje in državljane, “kajti isti je Gospod vseh". (Rim 10, 12.) Nikomur ni dovoljeno nckaznjeno kršiti človeško dostojanstvo, s katerim celo Bog sam ravna “z velikim spo štovanjem", niti ne sme ovirati prizadevanja za ono popolnost, ki je primerna za večno življenje v nebesih. Da, o tem pogledu človek celo prostovoljno ne sme dovoliti, da bi kdo ravnal ž njim neprimerno njegovi naravi, ali hotel zasužnjiti njegovo dušo; kajti tu ne gre za pravice, glede katerih ima človek proste roke, ampak gre za dolžnosti do Boga, ki jih je treba zvesto spolnovati.
Iz tega sledi, da je ob' prazni.ških dnevih potreben počitek od dela in truda. Vendar naj pod tem nihče ne razume nekako večje uživanje lenega brezdelja, in še manj brezdel-nost, po kakršni mnogi hrepene, ki naj bi pospeševala napake in podpirala zapravljanje denarja, ampak vsekakor le počitek od dela, ki je posvečen po veri. Počitek, zvezan z vero, človeka obrne proč od del in opravil vsakdanjega življenja, da ga privede nazaj k premišljevanju nebeških dobrin in da večnemu božansetvu skaže pravično in dolžno češčenje. To je predvsem bistvo in to vzrok počitka, ki ga je treba držati ob prazniških dnevih, kakor je to že Bog v stari zavezi s posebnim zakonom določil: “Spominjaj se, da posvečuješ sobotni dan" (2 Mojz. 20, 8) in sam ga je dejansko učil, ko je bil takoj, ko je človeka ustvaril, skrivnostno počival: “Sedmi dan je počival od vsega dela, ki ga je bil naredil." (1 Mojz. 2, 2.)
Morda se nikjer tako zelo ne pozr.a vsa pogubnost sedanjega družabnega in gospodarskega sistema kakor tedaj, ko pride govor o pravicah delavca, ki jih ima kot člc/zek, ki ima dušo in telo in enake dolžnosti in enake pravice, da ohrani eno in drugo. Prav posebno tu se vidi, da sodobni gospodarski in družabni sistem ceni člbveka-delavca nižje kot stroj in žival in da ima zanj manj skrbi kakor za stroj in žival.
Človek, in tudi delavec je človek , ima pravico do počitka. Res je sicer, da je človek postavljen na zemljo, da dela, teda ne vedno, človeške moči imajo svoje meje. Ne da se povsem točno ugotoviti, koliko počitka človek potrebuje, kajti te meje postavlja starost, raz-
GREGORČIČEVIH STO . . .
15. oktobra je bil dan, katerega smo Slovenci na vreden način posvetili Gregorčičevi stoletnici.
Pripravljalni odbor je skozi mnogo težav srečno pripeljal do svečane proslave, katera je zbrala kakih 1300 rojakov in so bili v duhu navzoči tudi oddaljeni, katerim ni bilo mogoče priti. Iz Cinco Saltosa je poslal brzojašne pozdrave Anton Šinigoj. iz Rosaria pa Jugos'ovanski odbor.
Proslavo je otvoril predsednik odbora Franc Kurinčič nakar so sledile deklamacije ob Gregorčičevi sliki, katero so prinesli v slavnostnem sprevodu lantje in dekleta v slovenskih narodnih nočah.
Posamezne nastope je predvajal Kacin.
Drugi del sporeda so bili glasbeni biseri slovenskih komponistov, ki so predložili Gregorčičeve ponarodele pesnitve. Ku-
lično delo, zdravstveno stanje itd., ki ni vedno enako. Naravno pravo določa, da mora človek imeti toliko počitka, da nadomesti in obnovi one sile in moči, ki jih je pri delu izrabil. Ako tega ne stori, škoduje lastnemu zdravju in življenju. V ta namen potrebuje nedeljski, oziroma prazniški počitek. Počitek ponoči in med kosilom ne zadostuje za nadomestilo moči, magari če je hrana še tako močna in dobra in tudi, če ima delavec dobro spanje. Pravico do počitka pa ima človek tudi radi zabave, ki mu je potrebna, ker človek ni postavljen na svet samo radi dela, ampak tudi, da je v gotovi meri srečen.
Človek, in tudi delavec je človek, nima samo pravice do počitka, ampak tudi dolžnost počitka. Ne samo radi telesnega zdravja in življenja, katerega ni sam gospodar, ampak Bog, ampak tudi in prav posebno radi duše. Dolž.iost ima, da skrbi za svoje duševno spopol-njenje, s tem oplemeniti in tudi izobražuje svojega duha. Tu je eden izmed vzrokov, zakaj mnogi delavci r:majo vere. Kristjanu so potrebne pridige, ki mu naj dajo potrebno oporo v boju zoper napade na vero, ki naj bi ublažila naspretstva med stanovi, ker so v cerkvi vsi enaki, tam se znanj aj o dolžnosti in pravice gospodarjev in delavcev. Ta pouk in utemeljitev verskih resnic mu more nuditi nedeljska pridiga in krščanski nauk. Potrbna je kristjanu tudi maša in prejem zakramentov radi milosti in božje pomoči, ki jo mora imeti v boju zoper lastno poželjenje in zoper mike sveta.
Velika množica pa je delavcev in delavk, ki jim je skuri celo leto, pol leta, več mesecev, vsak mesec, par tednov enostavno onemogočeno prisostvovanje pri pridigi in nedeljski, ozirc<ma prazr.iški maši, ki jim je pogosten sprejem zakramentov onemogočen, ali tako otežkctfen, da je temu enako. In vendar so ti prav tako ljudje, ki so enako izpostavljeni nevarnostim lastnega poželjenja in cd strani sveta, proti-sredstva v cerkvi pa jim je orsmogočeno uporabljati radi službe. Ali se moremo potem še čuditi, če pri takem človeku vera peša ali polagoma izgine?
Dolžnost počitka veže delavce očete in matere tudi radi vezi z lastno družino. Drugače piLneha vsaka vez, če prideta oče ali mati v stik z družino samo v poznih večernih urah. In če preneha ta vez in stik z družino, je-li potem čudno, če si išče zabavo drugod, po gostilnah itd. in se uda morda celo pijači?
Korist imajo od počitka tudi delodajalci, ker spočiti delavci lažje in. boljše delajo in je običajno v obratih tudi mnogo manj nesreč, ker delavec lahko pazi, česar pa radi preutrujenosti pogosto ne more. Koristil pa bi dosledno izveden nedeljski počitek tudi državi sploh, ker bi se s tem število brezposelnih občutno zmanjšalo.
Vsi ti razlogi jasno kažejo, da je v prvi vrsti dolžnost države, da tu poseže vmes, ker gre za dobrobit večine državljanov, zlasti ker je edino ona, ki tu more napraviti red. Tudi katoliški podjetnik večkrat ne spolnjujejo te dolžnosti nasproti delavcem samo radi "konkurence” z nekatoliškimi. Zato je proti temu edina pomoč države, ki s svojimi zakoni lahko to uredi.
pleti in zborni spevi, spremljam z orkestrbm so dali visok glazbeni užitek.
Tretji del so bili nastopi zborov, ki so dosegli višek v "Soči" in“Nazaj v planinski raj", ki je bila višek večera. Nastopil je mešan zbor 150 pevcev pod vodstvom Trebšetovim.
Posebna pomembnost prireditve je v tem. da so složno nastopila vsa naša društva.
Le škoda, da ni bilo doseženega še nekaj več. kar je bilo tudi zaželjeno. Upali smo namreč, da bo Gregorčičeva proslava pokazala pot združenemu delu vseh skupin med Slovenci. Saj je prav sedaj bolj važno kot nikdar, da bi bili vsi složni v skupnem delu za dvig našega “porušenega doma".
Pač je prišlo srečno do Gregorčičeve proslave, s katero je Gregorčičev odbor videl kronano svoje delo. a ob enem je pa spet doživel bridko razočaranje, da je med nami nekaj takih
ljudi, kateri se nikdar nočejo podrediti splošnim koristim in jim je le njihov strankarski interes vse ... Iz Gregorčičeve proslave so hoteli izključiti sodelovanje — duhovnika ... Če bo iar zraven, pa nas ne bo . . . Niti g. Doktorič, niti g. Hladnik ni rekel, da ne moreta in ne bosta sodelovala, če bodo taki ali onaki poleg . . . Zakaj so pa oni tako rekli? Ali se duhovnika bojč? In zakaj se ga boj6? Ali je mar kak drugi stan Slovencem storil več koristi, kot duhovski? Ali morejo Gregorčiču sleči duhovsko suknjo, katero je on s častjo nosil in je v svojih zrelih letih obžaloval nekatere pesmice, katere so nekateri zlorabljali in poniževali dostojno podobo Gregorčiča - duhovnika . . .
Škoda, zares škoda, da ni mogoče doseči, da bi so vsi strnili v skupno delo, da bi vrgli ven izmed nas vse tisto kar nas nevredno razdružuje in se strnili na osnovi tega, kar nas druži in videli bi, kako bi duhovnik imel za vse veliko in koristno vlogo.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
LA VIDA ESPIRI TU A L
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina_
CORREO ARGENTINO	TARIFA REDUCIDA
Sucursal 13	Concesičn 2560
Gregorčičev odbor svojega dela še ni dokončal. S preostankom dobička pripravlja izdajo Gregorčičevih poezij, katere bodo za Božič že na razpolago.
Na razpolago so tudi Gregorčičeve razglednice, prav lepo delo. katere se lahko naroče na naslov: Franc Kurinčič, Garay 3912, Capital.
MATAJEV MATIJA
(Nadaljevanje)
Na Matajevini.
"Oblačno je", je s težkim jezikom iz-ogvarjal Matajev Matija, nerodno kora-caie po prašni cesti ob potoku.
"Večerni oblaki so to", je kimal berač žolica!"
Mataj se je ustavil; popravljal si je suknjo, oarnjeno preko rame, se obrnil in okorno lovil ravnovesje zdai na prstih, zdaj na petah. Mežavo je gledal mlin; nad pisanim vrtom ie belelo zidovje, rdela opeka, blesketalo steklo med odprtimi zelenimi oknicami: vse je bilo tako lično, čisto in snažno, kakor bi bilo na-reieno šele danes.
“Čedna hiša. ho he!" se ie namuznil Mataj in kobalil za pesjakom. Metalo na je po kolesnicah in kamenju v stran; včasi <-ra je zaannlo tudi s ceste na niivo ali ozare. Vendar ie s'lil pogumno in vztrajno dalje za Hudopiskom ki ie tud' prečni težko prestavljal noae, dasi ie potoval brez nepotrebnih ovinkov in mu ie bila zatorei pot lepša in kraiša.
“Ali lb”lš metnlie ali kai?" ie zbadal Andraž Mataia in aa posmehljivo motril s rivkljatimi očmi.
“Metuljčke, he he!" se je smeial Ma-tüa alupo. Držal se ie zadovoljno na kih: v$e se mu je zdelo tako praznično in veselo.
“Pazi. neroda, da se mi ne prekucneš v vodo!" ga je svaril..prosjak nejevolj-
no. "Tamle je precej globok tolmun."
"Juhu-u!" je tikal Mataj. “Andražek, ljubi moj prijateljček, malo sem se opil, pa ne dosti. Ravno prav, he he! Meče me pa presneto, Andražek, dobra kapljica je mlinarčkova, Andražek! Dobra kapliica in močna tudi, da kaj zaleže, he he! Pa res. komaj ga nosim, komaj, kakor poln koš kamenja! No. nič ne de, Andražek, saj hodim pa le še po dveh, no človeško! Kaineda Andražek, kaj praviš? No. še ti kaj povej za kratek čas, he he!"
“Kdo bi si mislil, da si tak čemek in da aa zmoreš tako malo!" mu. jo je zasolil Hudopisk. “Privoščil sem si ga. lahko rečem, najmani dvakrat toliko kako-ti — pa me poolei, kako aa nosim lepo naravnost! Ti si pa mevža! Kar sram te bodi!"
"1. sai me ie. pa nič ne pomaga", ie ieclial Matai. “Mevža na nisem in ničem biti. iaz že nikoli ne! Nikar me no ne zaničuj. Andražek. leno te p-orim! Alt uaane? krti se mi zdi, ljubi bratec? Ne uganeš! No. ti povem na jaz sam. Zdi se mi, da je danes nedelja, he he!"
Zorki že nevidnega solnca so zlatili in ožarjali nepremične dolge oblake, samevajoče na obledelem zanadnem nebu. Iz doline so rastle večerne sence, hlad ie vel iz lesovja. Povsodi naokoli so peli črički in njih glaski so zdaj zamirali. zdai se zopet jačili v večernikovih vctlih. Grakaje je letela čez vodo. jata
zaspanih vran.
“Andražek, kako dolgo pa lahko ostaneš pri meni?" je prijazno vprašal Matejev Matija po kratkem molku.
"Dokler se ne naveličam", se je odrezal Hudopisk.
Mislil si je na pa na tihem: “Dokler ti ne poide brinovec!”
"Cel teden lahko povasuješ pri meni, Andražek, če te je volja!" ga je vabil. “Cel teden ali pa tudi dglie."
“Bomo že videli", je godrnjal berač. "'Na pot glej, pred noge! Kaj zijaš vame! Ali se nisi mogel prej nagledati' moje lepote? Suknjo pa rajši obleci, da je ne izgubiš medpotoma!"
“Nočem, mi je prevroče. — Zakaj te ne bi gledal? Ali nisva prijatelja? Ali -ne hodiš z mano? Le čakaj, prav dobro se bova ;m.ela doma. In v ris pojdem tudi. v ris. iuhu!"
"Pazi. da mi no štrbunkneš v vodo, potlej boš pa imel ris, potlej! Bodi no pameten!"
"Nič se ne boj, Andraž! V ris pa mor ram! Ne bojim se devetindevedeset peklenščkov, kai pa samo enega! Tudi sto "a j;h ne hoiim. nrimaruha. in še več. Metat se grem z vsakim, naj bo še tako roaat in kosmat! Ali nisem fant od fare? Ali me poslušaš, Andraž? Le poslušaj me! Ni ga takega hudirja, da se ga jaz, Matajev Matija, no bi upal zagnati in malo povaljati po travici!"
(Nadaljevanje) ,
V V V V'V W W WWW W"W W'
AMAIO	j
MONTE CUDINE j
A Z A F R A N
MONTE CUDINE 1
<
CALIDAD Y RENDIMIENTO	<
MONTE CUDINE S. R. Ltda.	<
Capital 1,000.000 j.	BELGRANO	2280	,
aaaaaaaaaaaaa e a
tonot
lODOl
lOOOI
o
a
o
o
JUAN B0CANI
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJID08
1923 — ALBINA — 1926
U. T. 47, Cuyo 6894
Beenoi Aires
tono
V
a
o
a
o
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite ee na v
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN L I P I Č A R
OUTENBBBO 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 60-3036
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.-*—, •-otroci $ 0.50.
U. T. 749 - 589	— TIGRE -L FOČA.