125 Iz državnega zbora. Nekateri odlomki iz govora ministra grofa Welsersheimba pri razpravi domobranske postave. Govor ministra grofa Welsersheimba v splošni razpravi domobranske postave dne 15. aprila bil je enako zanimiv glede stvarne vsebine, kakor glede političnih vprašanj, v katere je segal. Za danes hočemo svojim fitateljem podati samo nekaj političnih odlomkov iz tega Avstrije Število prebivalstva ...... 37,465.430 Skupno število aktivne vojske z mornarico in namestiino reservo . . 881.786 Število deželnih brambovcev . . . 396.898 Število domobrancev („črne vojske") (v Avstriji le tirolski in predarelski) 146.036 Redno število vojne v miru . . . 268.046 Letni kontingent novincev .... 125,602 gold. Redni letni stroški za vojno .... 122,257.710 ! Vojne v odstotkih prebivalstva . . . 3'8°0 Te številke kažejo, da je vojna avstrijska memo družin sosednih držav silovito zaostala, ako tedaj nekaj stori za slučaj vojske, zgodi se to v obrambo lastnega obstanka. Prestopimo sedaj k nekaterim odlomkom ministrovega govora: govora in omenjamo samo, da so pred ministrom od strani opozicije govorili: Knotz, Sturm in Stein-w e n d e r. Najojstrejše izrekel se je minister zoper Knotza, enako odločno pa tudi v toliko, kolikor je Sturm hotel besede simpnega vojnega ministra grofa Byiandt-a obračati zoper vlado Taaffejevo, zoper govor Sturmov. Da bode čestitim čiuteljeui razumljivejše, zakaj se je tudi naša vlada odločila, vpeljati a o m o b r a n ali „čruo vojsko", podamo tukaj nekaj statističnega gradiva v sedanjih razmerah med našo in naših sosedov vojno. • Ruske Nemške Francoske Laške 102,000.000 47,240.000 37.672.048 ^ 29,010.650 2,187.000 2,140.000 1,971.900 807.942 737.000 565.000 945.600 299.233 7,568.000 3,000.000 718.118 1,366.600 922.000 462.664 569.793 280.550 766.000 313.400 154.865 200.000 gold. gold. zlata gold. zlata gold. 372,704.000 236,916.400 346,966.087 128.646.489 10-3% 12-2% 9*6% «'5% „Slišali smo poveličavanje inostranskih razmer med tem, ko so se naši nedostatki bolj kot popolnoma razkrivali. (Resnično na desni). Morebiti, da se je onim, ki so priliko imeli, si nekaj več sveta ogledati, dozdevalo, da se pri nas sploh nahaja neka razdraženost pri nekaterih tako, da se jim vse bolj oddaljeno, posebno, če je imelo kaj vspeha, zelo svitlo vidi, vse lastno pa pre-ceno, ki pozabljajo nekoliko svitle straui naše zgodo vine. (Dobro! dobro! na desni.) Bodi si pa, kakor koli, boljše ne bo postalo, ako bi se nam pripetile daljne nezgode, ne boljše za privržence Avstrije, pa tudi ne boljše za one, ki zadostenja iščejo v tem, da nas vse drugim nasproti ponižavajo. (Odobravanje na desni.) V takem govoru vendar nikakor ne morem najti onega jezika , kateri ima biti državni jezik avstrijski. (Odobravanje na desni.) Jaz bi hotel samo želeti, da bi takega jezika ne razumel nihče (prav resnično! na desni) in le veseliti se morem, da na nobeni strani zbornice ni našel odmeva. Vsikakor, jezik vojne tak jezik ni. Kazalo se je na to, da so izrekoma Nemci, katerim se imajo po domobranski postavi nove žrtve naložiti! Na podlagi kakošnega računa se je to zgodilo , to bi bilo meni težko najti (veselost na desni); rekel bi pa, da je vsak nemški Avstrijec ponosen na to, da so ti zmiraj v prvi vrsti stali v požrtvovalnosti za cesarja in domovino. (Odobravanje na desni.) Toda v tem ni nobeden avstrijskih narodov ni bil nikdar skop in ni nikdar prešteval svojih žrtev po grobeh junakov v teku stoletij. (Živahna pohvala na desni)------------ Tudi oni, ki so odločeni za krvni davek, imajo pravico zahtevati, da se ne žrtvujejo brez upanja na vspeh. (Prav dobro! na desni.) Vprašajo naj se o času vojske očetje onih, kateri se pošljejo pred sovražnika, jeli temu ne pritrdijo, jeli ne bo javnost sama zahtevala, da se ne pustijo sami. V vojski ne sme veljati samo pregovor: „eden za vse", temveč tudi oni: „vsi za enega" (dobro! dobro! na desni) v soglasji z geslom našega prevzvišenega vladarja. (Pohvala)---------------Tudi grozovitosti vojske so se živo popisavale. Videti pa je. da so te grozovitosti pri druzih državah mnogo manj vtisa napravile, ker tam se jih niso vstrašili, vprašal bi pa: Zakaj bi se pa samo manjšina razpostavila grozovitostim vojske? Jeli hočemo, da bo sama sovražna črna vojska gospodarila? Potem bilo bi boljše, odpovedati se vsakake brambe, potem bi pa tudi videli, koliko bi nas to stalo, ker nahaja se neki način ropanja, kateri mnogo hujše vpliva, kakor celo neko število smrti žrtvovanih ljudi in oropanih vasi, ropanje, katero praviloma za vse čase posrka muzek ljudstva, in ga zadržuje, živeti za lastno korist, ga celo sili, služiti koristi druzih----------- Postavi se je očitalo, da v nji ni našel prostora poveljniški jezik. Na to bi opomnil, da tudi za stalno vojno v postavi ni zaukazan poveljniški jezik. Tega vrediti je naloga najvišega vojnega poveljništva, katera ji pripada po državnih temeljnih postavah. — Uže pri razpravi vojne postave dovolil si sem omeniti, da se vojni jezik ne rabi za sredstvo prepira, temveč za sredstvo porazumljenja, dela in podučevanja in da se v tem oziru kaže kot uzor posnemanja vreden. (Dobro! dobro! na desni.) Prebivalstvo počuti se prav dobro pod varstvom tega branišča zoper strankarsko gibanje, katero je iz političnega stališča morebiti naravno celo dokaz življenja, katero se pa v vojni ne sme nikdar umestiti (dobro! na desni) in velika množica prebivalstva po bolj bistvenem , kakor po besedi „ vojska". - Omenjalo se je tukaj tudi „domoljubne skrbi" državnega vojnega ministra. Na to bi pa vendar-le opomnil, da bi bil čudoviti namen, državnega voj nega ministra vzdigavati proti vladi. (Prav dobro! na desni.) Dovolil bi si vprašati, jeli je konstitucijo-ijelno, jeli praktično mogoče misliti, da bi mogel biti vojni minister, ravno tako kot brambovski minister, ka- teri bi v vladi uvideval nevarnost za vojno in jeli bi mogla vlada obstati, kateri bi vojni minister kaj tacega mogel reči. (Dobro! dobro! na desni.) 126