Stadionski
*ao i
Eden največjih in najveličastnejših spomenikov slovenskih katoliških organizacij bo orlovski Stadion, ki se gradi v Ljubljani po načrtih slavnega evropskega umetnika.
Stadion bo veden klic naši mladini: Mladina, zunaj v naravi utrjuj svoje telo, krepi svojo voljo in blaži svoje srce. Ven iz zaduhlih oštarijskih prostorov, kjer alkohol zastruplja dušo in telo.
Stadion zida ves slovenski narod in sicer na ta način, da kupuje srečke stadionske loterije, ki je sedaj druga«
Vseh dobitkov je 201, ki so vredni Din 275.000—. Glavni dobitek je . .Vila Stadion", enonadstropna hiša na Dunajski cesti v Ljubljani s tako prisrčno in živahno zunanjostjo, da vsak-
do postoji, kdor gre mimo. Vila je zidana po načrtu istega umetnika kot Stadion in so znašali vsi stroški zanjo okrog Din 165.000.
Potem je: 10 dobitkov: šivalni stroji
po Din 4000: 20 dobitkov: kolesa po
Din 2000; 10 dobitkov: nihalne ure
po Din 1000; 10 dobitkov: žepne ure po
Din 500; in še 150 dobitkov po Din 250, 200 in 100.
Srečke se prodajajo po Din 10. Dobivajo se pri vseh orlovskih odsekih, in po mestnih trafikah. Lahko pa tudi pišeš ponje na naslov: Akcijski odbor za II. sta-dionsko loterijo, Ljubljana, Ljudski dom. Obenem piši, da ti pošljejo položnico.
Žrebanje se bo vršilo 25. marca 1.1.

hnrvnrr^vv^^ '-a;
Glavni dobitek
iO \ ' Din srečka

20
Puchouih koles po 2000 Din
10 ,mmu
Šivalnih
strojev po 4000 Din
NOVICE V SCIKJIH
PRICOGA »DOMOCJUBA« IN »SCOUENSKEGA GOSPODARJA«
JANUAU * 1928 * LETNIK. III. * ŠT. 1.
9o domovini
vrstne zemeljske barve. Letno se nakoplje okro^i 200 vagonov rude, ki se pošilja v vse tovarne za barve v naši državi, v Avstrijo, Čehoslovaško, Ogrsko in Poljsko. Lastnik obeh rudnikov je Dragotin Korošec, Gorenje pri Šmartne ob Paki.
Vsaka doba misli po svoje, govori po svoje, pa tudi v umetnosti se izraža svojemu čustvovanju primerno. Berite n. pr. preroke stare zaveze. Ti možje so se izražali na čisto drugačen način, kot se danes mi. Zato so nam tako težko razumljivi. Ali poglejte kipe iz gotske dobe. Kako so sloki, raztegnejni in čudnih obrazov. Pa ne smemo mislili, da bi takrat ljudje ne znali kipov bolj naturno delati. Ne, toda njihova umetniška govorica je bila laka. Mi starejši smo danes vzgojeni bolj v na-turnem smislu: slika naj čim bolj odgovarja resnični podobi. Toda naši mladi, ki tvorijo prehod v neko novo dobo, iščejo že drugačne govorice: slikajo, pišejo, klešejo drugače, kot je bila dosedaj navada. V tem ozi-ru sta v slikarstvu in kiparstvu posebno izrazita brata Kralja. To je povsem nov način slikanja, ne več posnemanje zunanjih oblik po naturi, temveč izrezuje neke recimo globoke vers*ke misli in lo v obliki, ki se umelniku za povdarek te misli najbolj primerna zdi, najsibo že potem več ali manj naturna. Tako nam Kralj n. pr. slika angele in svetnike in Mater božjo, ki se nam zdijo čudni, češ saj nismo v resnici taki. Toda slikar sploh ni hotel podajati fotografije kakega svetnika, temveč le gotovo veliko misel. Taki so naši mladi — za nas starejše mnogokrat nerazumljivi, toda to je njih govorica in mlajši rod, ki pride za nami, jih bo razumel popolnoma.
Moderna slikarija iupne cerkve o Volčah pri folminu (Tone Kralj). Oltarna slika je stara.
Rudnik (dnevni kop) za lapor v Štorah pri Celje (slika na desni) in rudnik (v rovih) za zeleni lapor v Gorenju pri Šmart. nem ob Paki (slika spodaj). Iz obeh laporjev se izdelujejo prvo-